Izhaja zvečer vsak prvi in tretji ietrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Imerati ae aprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Semeniške ulice it. a. Naročnina in inserati pa: Upravničtvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 3.
Št 6.
V Ljubljani, dni 20. marca 1902.
Leto XV.
Rojaki, pozor I
Ni še dolgo temu, ko smo izpregovo-rili svojim čitateljem nekaj besed v obrambo naše domače ..Vzajemne zavarovalnice1'. Rekli smo, da jo blatijo in grdijo nasprotniki na vse mogoče načine. Izrekli pasmo (udi nado, da se naše ljudstvo ne bo dalo slepiti z mamljivimi besedami in se bode rado zavarovalo pri domači zavarovalnici.
In nismo se zmotili. Od vseh strani naše domovine se oglašajo udeležniki pri ..Vzajemni zavarovalnici" in zdi se, da nasprotniki sami čutijo, kako jim tal zmanjkuje, zato so tudi v javnih listih zadnji čas utihnili. Začeli so naravnost umazano sle-pariti naše ljudstvo. Od več strani smo dobili poročilo, da hodijo agentje nasprotnih za-varovalnilc po vaseh in vabijo naše ljudi, naj bi se zavarovali. Ko pa jim ta ali oni mož odgovori, da se hoče zavarovati pri domači ..Vzajemni zavarovalnici" v Medijatovi hiši na Dunajski cesti v Ljubljani, mu prekanjeni agent pripomni, da prav on je agent domače zavarovalnice, katero priporočajo tudi gospod župnik, pri katerem je tudi župnišče in
cerkev zavaroval. Več naših ljudi se je na ta sleparski način vjelo. Kako pa so se začudili, kp so dobili iz Ljubljane pismo in notri polico, katere pa ni sestavila »Vzajemna zavarovalnica", ampak kaka banka, pri kateri bi se na nikakršno prigovarjanje ne bili hoteli zavarovati. „Vzajemna zavarovalnica" je sicer vse potrebno ukrenila, da se v bodoče ne bodo več tako zvijačno slepili naši ljudje od neke strani. Prosimo pa vendar tudi svoje somišljenike, naj pri tujih agentih zahtevajo, da jim pokaže do-tičnik pooblastilo, da sme zavarovance nabirati za našo domačo zavarovalnico. Žalostno je v resnici, da moramo svariti pred takimi dogodki, ki očitno kažejo, kako grdo se bojuje veliki kapital proti domačemu zavodu, a tolaži nas zavest, da bode naše zavedno ljudstvo tudi te slepilne nakane premagalo. Vsako dobro in obče-koristno podjetje se je v začetku še moralo boriti s težavami; tako tudi naša zavarovalnica. Zato velja tudi tu: po boju do zmage! Ob tej priliki pa še opozarjamo svoje čita-telje, naj se zavarujejo pri »Vzajemni zavarovalnici", katero priporočata »Družinska pra-tika" in pa »Domoljub".
Zakaj srednji stan propada?
(Iz peresa preprostega kmeta.)
Na gorenje vprašanje je kratek odgovor: zaradi lažiliberalizma Dokler ni isti okužil človeške družbe, je ljudstvo živelo po krščanskih načelih, skromno in preprosto sicer, pa tudi srečno in zadovoljno. Takrat je veljala več mož beseda, kakor zdaj notarsko pismo.
Lažiiiberalizem je človeško družbo vzdignil iz temeljnih tečajev krščanskih načel, sam pa je bil nesposoben, namestu teh boljše, ali le količkaj podobne postaviti! Nasprotno, njegova načela so naravnost pogubna, saj vsa izvirajo iz gole samo-pridnosti.
Program lažiliberalcev bi se dal kratko povedati z besedami: a) V s a k sam zase. b) T i meni nič neverjemi, jaz tebi nič. c) Jaz te bom spodbil, kjer te bom mogel in timeniničneprizanesi.
Dokler lažiiiberalizem ni okužil Človeške družbe, jc bilo ljudstvo z domačimi pridelki zadovoljno, bodisi s hrano, obleko itd. Svoje čase so stariši v bolj imovitih hišah dajali svojim otrokom po 150— 200 goldinarjev dote, sedaj se pa od malih posestnikov hčeram obeta dote po 800—1000 goldinarjev. Očetovo imetje je vredno kakih 5000 goldinarjev; pri hiši pa je recimo petero otrok. Sedaj pa obljubi vsakemu otroku po 1000 goldinarjev dote, ženito-vanjska oprava in gostija gotovo stane nad dvesto goldinarjev. Iz tega je razvidno, da je oče čez poio-ico več svoje posestvo obremenil, kot je vredno ir ako se še v poštev vzame izgovorjen previitek etarisem, kadar obnemorejo, postane breme neznosno. Tako zadolženo posestvo pride na boben, kupi ga liberalen špekulant, in ga potem z mastnimi, že znanimi dobički in zavezami proda na drobno, na svojo korist, in na veliko škodo človeške družbe! Taki slučaji se _ /ipete pogcstoma.
Neizogibno je potreba, da se proti takim brez-pametnim navadam, kakor so prevelike dote, pri postavodajavni mizi kaj potrebnega ukrene. Morda bi se dala napraviti postava, za koliko procentov se sme vsak na svoje posestvo zadolžiti, da bo vknjižba veljavna.
To je gotovo, da bi se proti taki pošteni odredbi protivil ves liberalni štab, kajti liberalci delajo vedoma na na to, da se srednji stan vniči tako, da bi bili sami siromaki in magnati. In ravno z razkosavanjem zemljišč si upajo liberalci najbolj hitro svoj namen doseči; trdne očetnjave so jim trn v očeh.
Zato pa treba srednji stan varovati, kakor pun-čico očesa; saj je v srednjem stanu najbolj zdravi
razvoj za človeško družbo, v njem ima največjo
oporo altar in vladarjev tron.
Nekateri liberalci se že sramujejo svojega lil*, ralnega imena, in vsled tega so si nadejali ime n». predna stranka. Toda napredna stranka je volk, ki jagnje poire; da se le on živi. Napredna stranka s0 tudi roparji, ki ptuje premoženje pograbijo in p odnes6, in ravno tako krava na paši v ptujem zel. niku in konj na ptuji detelji je tudi napredna stranka.
Napredna stranka je samo novo ime za liberalno stranko. Zato pa se mi kmetje ne damo slepiti. Liberalce poznamo do dna. Mi vemo, da je liberalizem sam hudič iz pekla prinesel; kakor je Adama in Evo pahnil v nesrečo, tako peha tudi nas. Zato ga pa sovražimo.
Politični razglei
Driavna zbornica še vedno rešuje proračun. Ker se to godi nekoliko prepočasi zaradi brezštevilnih nepotrebnih podrobnosti,, ki jih poslanci vlečejo na dan, zato je morala vlada predložiti še enkrat dvamesečni provizorij,kibo veljal od 1. aprila do konca maja. Toliko govorjenja imamo o poslancih in o driavnem zboru, a nazadnje ima vse skupaj jako malo vpliva in uspeha. Silepajo io prepirajo se semintja, zmivajo drug druzega, slednjič vlada stori, kar se n^ej prav zdi. Nastopi, ki se dan na dan ponavljajo v zbornici, so res smešni, in človek ki se jim smejal, ko bi obenem ne bili tako ia-lostni. Poslanci prijemljejo drug druzega, med tem pa vlada in razni njeni pomagači v potu svojega obraza rinejo naprej parlamentarni stroj od postaje do postaje. Ni \saki je seveda treba daljšega odmora za počitek. — Poslanec V. P f e i f e r ie v seji dne 11. t. m. pri razpravi o cestnih zgradbah stavil naslednji predlog: Z ozirom na nujno potrebo, v kateri je prebivalstvo v črnomaljskem poltiškem okraju zaradi slabih letin, vremenskih in drugih nezgod, naj visoka zbornica sklene priporočiti c. kr. vladi, da: 1. takoj prične s prelaganjem ceste mfd L u i o in Metliko; 2. prevzame v v državno upravo cesto, ki vodi od L iže preko Črnomlja do Vinice. — Posl. dr. Šušteršič in tovariši so interpe-lirali na min. predsednika kot voditelja ministerstva za notranje posle glede postopanja političnega oblastva ob novih volitvah v okr. bolniško blagajno v Kranju; 1. da se volitev delegatov okr. bolniške v Kranju takoj vrši na podlagi volivskega imenika, ki je bil veljaven za volitev dne 2 marca, ki se je pa protizakonito ustavila; 2 da se takoj izvrši natinčnapreiskava blagajn čtie uprave po strokovnjaku. Idi »o tudi vloiili :nterpelacijo na pravosodnega ministra glede služb-nega postopanja c. kr. dri. pravdnika namestnika Kesslerja v Novem mestu. Ta je nam«« povodom obtožbe proti župnemu upravitelju naCv težu, g. Nikolaju Stazinskemu pri razlogih obtožb« nepotrebno in vsiljivo kazal svoje osebno strankarsko mišljenje ter grdo napadal vso kranjsko duhovščino. Bila bi pa seveda kričeča krivica, ko bi višje oblastvo
trpelo tako uradno postopanje pravosodnih uradnikov. Žito so dr. Susteršič in tovarifii vprašali pravosodnega ministra: Ali hoče g. minister zaukazati na tanfino preiskavo tega slučaja ter g. drž. pravdnika namestnika strogo pozvati na odgovor? — Socijalno-politički odsek je završil razpravo o vladnem načrtu o starostnem zavarovanju zasebnih n a s t a v 1 j e n c e v. Načrt je obveljal brez posebnih prememb in pride v zbornici na vrsto morda po Veliki noči ali pa v jesenskem zasedanju. Kakor znano, hoče finančna uprava z davki na vozne listke avstrijskih železnic pomnožiti svoje dohodke, da odpravi mitnice na državnih cstah ter zboljša plače diurnistom. Zato je vlada predložila načrt zakona, b katerim se vpelje davek od voznih listkov na avstrijskih železnicah. Pododsek davčnega odbora je že predložil svoje poročilo, ki v nekaterih točkah preminja vladni načrt. Pododsek je nasvetoval, da naj se na glavnih železnicah pri voznih listkih zahteva 12% davka, na krajevnih železnicah 6% in ravno toliko na malih. Tega davka bi bili prosti: (lesarski dvor, osebe, ki se vozijo po vojaškem tarifu, delavci, ki imajo posebne znižane cene. — Končno priporoča odsek vladi, naj omeji proste vožnje na državnih železnicah. Ta zakonski načrt, ki menda po Veliki noči pride na vrsto, zadene pri raznih strankah na hud odpor. — Zanimiv je bil 5. marca v zbornici govor min. predsednika dr. pl. Koerberja. Rekel je med drugim: Naglašalo se je, da vlada daje zaslombo plemstvu. Res je, da se to v prvi vrsti posvečuje politični službi, zakaj, tega ne vem; a zahtevati od mene, da bi odrival uradnike plemskega stanu, nihče ne more. Organizacija politične uprave in število uradnikov več ne zadostuje. Zato hočemo pomnožiti okrajna glavarstva. Kar se tiče kužnih bolezni, ki so pri nas redkejše kot drugod, je treba najprvo zatirati živinsko kugo, toda prebivalstvo se mora tudi prepričati, da so mu vladne odredbe le v korist. Do uradnikov jaz in moji tovariši nismo tako popustljivi, kakor se sodi in trdi. Mi nočemo, da prebivalstvo škodo trpi zaradi malomarnosti in površnosti urednikov; ti morajo v smislu zakonov služiti državi in prebivalstvu. Za javno življenje in njihov ugled bi bilo najbolje, ko bi uradniki sploh mislili le na svoje dolžnosti in nič drugega. Osobito bi se potem ublažilo narodno vprašanje. Č: pa že mora upravni uradnik imeti svoje politično prepričanje, tega ne sme — in to tukaj glasno povdarjam v pouk vam uradnikom — nikdar in nikoli kazati v svojem uradu, pa tudi nc agitatorsko v svojem zasebnem življenju. Popolna nepristranost v narodnih in političnih vprašanjih mora biti vodilo ne le za devet ministrov, ampak tudi doli do zadnjega praktikanta. — Posl. Pogačnik je dobil od železničnega ministra obljubo, da se bota glavni postaji v Bohinjski Beli in Nomenu takoj sezidali in se opusti glavna postaja v Stengah ter zgradi samo kot tovorna postaja za les verskega zaklada.
Ogrski trgovinski minister Hegedus je odstopil; dobil je red železne krone 1. vrste. Njegov naslednik Horanszki pa ni bil všeč domobranskemu ministru Fejervariju, zato je podal ostavko, na katero je od cesarja dobil odgovor: „Dokler bom jaz živ, ostanete tudi Vi na svojem mestu."
Dunaj ima v tem mesecu velik volivni boj za občinski svet. Dne 17. marca so se vršile volitve za 3. razred. Volitve so se vršile v vseh 20. okrajih in izvoliti je bilo 46 obč. odbornikov; mej kršč.-soc. kandidati sta tudi dr. Lueger in Strobah. Zmagali so na celi črti kršč. soc. kandidatje.
Čehi ne morejo mirovati. Če nimajo boja z notranjimi ali vnanjimi narodnimi nasprotniki, pa poskrbč gotovi elementi v njihovi sredi za drugačno zabavo. Ena takih je Husovo slavlje. Na čelo tega gibanja je stopil dr. Podlipny, bivši župan praškega mesta. Slavlje takega moža pač ni na mestu za ves češki narod, zato katoliki seveda izkušajo ugovarjati. Praški list „Politik" je prinesel nov jezikovni načrt za Češko in Moravsko; po tem bi uradniki občevali s strankami v njih jeziku; notranji uradni jezik pa bi se ravnal po večini prebivalstva. To bi bilo pravično, a Nemci že vpijejo zoper to zahtevo in pravijo, da bo češko-nemška sprava zavoljo razglasitve tega načrta še veliko bolj nemogoča.
Švicarskemu zveznemu svetu je došla zahteva s 54 000 podpisi, v kateri se terja prememba ustave v tem smislu, da se sme pri določevanju števila zastopnikov iz vsakega posameznaga kantona upoštevati le domače prebivalstvo. Izključeni bi torej bili vsi mnogoštevilni tujc;. Ker je za upoštevanje take zahteve potrebno le 50.000 podpisov, se mora o tej zahtevi vršiti splošno ljudsko glasovanje.
Špansko časopisje bo veliko črnila porabilo o ministerski krizi, ki preti nastati v najkrajšem času. Razlog za to je menda bolehnost ministerskega predsednika Sagaste, zamotano bančno vprašanje ali bolje opozicija proti vladni predlogi ter bližnje pro-glašcnje polnoletnosti kralja A!fonza. Za ta slučaj se napovedujejo velike homatije. Sagasta, ki že taVo „švoh" stoji, bi se pa rad umaknil takih dogodkov; da se mu to hitreje posreči, bo pa še opozicija majhno porinila.
Nemškega cesarja brat, princ Henrik, je hodil po Severni Ameriki. Videl je mnogo zanimivega in doživel zanimive napitnice pri raznih obedih, kamor so ga vabili prijazni Amerikanci. V zahvalo za vse to je cesar Viljem brzojavil po Henrikovem odhodu predsedniku Združenih držav: „Prijetno dolžnost čutim, da vam naznanim, kako sem hvaležen za sijajen sprejem mojega brata. Za mojoiztegnjeno roko ste prijeli krepko, možko in prijatelj s k o " R »osevelt je odgovoril: »Naše prijateljstvo je jako globoko; to se je pokazalo s tem obiskom. Upam, da smem res častitati za velki vspeh, ki ga je imel pri nas prinčev prihod. Sprejeli smo ga zlasti zato tako gostoljubno, ker je pri-šel-kot vaš zastopnik in kot zastopnik mogočnega nemškega naroda." V teh besedah je veliko-
Obiski visokih oseb. Ruski car pride na Dunaj vrnit obisk našega prestolonaslednika. Iz Draždan pride kralj Albert obiskat našega cesarja; tudi cesar Viljem pride na Dunaj; ta je tudi potoval na Rusko gledat vaje ruske mornarice. Na Rusko gre predsednik francoske republike meseca maja. Črnogorski minister Vukovič je bil v Srbiji, da bi delal ondi zopar Rusijo in Avstrijo, pa nt bil kaj dobro sprejet.
Francoze silno vznemirjajo prihodnje volitve v parlament. Ministerski predsednik Waldeck-Rous-seau je na nekem banketu izjavil med drugim, da se na predvečer volivnega boja dežela lahko zanaša na čuječnost, skrb in liberalno-republikanski duh vlade. Apeliral je z veliko navdušenostjo na edinost vseh republikanskih elementov pristno liberalnega duha, ter pri tem ni pozabil „cikniti" na neko .hlapčevstvo v pretekli dfibi. Naslednji dan je pa njegov voz zadel ob električno železnico, se ž njim vred prevrnil, da se je mož hudo poškodoval.
Angleii in Buri. Vem, da vas bo veselilo, ker vam zopet lahko poročam, da gre Burom vedno bolje. Angležem se doma upirajo Irci. Vojaki morajo namestu v Južno Afriko iti na Irsko dušit uper. Lansko leto v juliju je lord Kitchener povedal svojim rojakom, da na celem bojišču ni več kot kot 13 500 Burov. Ko je potem poročal, koliko jih jc v raznih praskah padlo, so Angleži tiste odštevali in sedaj — čujte — je že okrog 400 Burov več padlo, kot jih je sploh bilo. In še to. Sedaj je še vedno 17 000 Burov, ki so razdeljeni na štiri manjše in tri večje oddelke, katerim zapovedujejo Botha, Delarev in Devet. Preko rake Oranje so se popolnoma udobno uredili in njih uprava posluje čisto redno. Ondi so Angleži brez moči. Zadnji čas pa je Angleže izne-nadila in strahovito poparila vest o dvojnem porazu. Dne 7. marca so burske čete pod Delarevevim vodstvom ujeli angleškega generala Methucna in majorja Parisa. Izgubili so Angleži 23 častnikov, 610 mož in dva topova: tako poroča sam Kitchener. — Drugod se objavlja, da so ujeli Buri 1000 Angležev. Zlasti to je hudo Angležem, da so Buri dobili topove in toliko vojaških potrebščin. Na kakšen mir pod neljubimi pogoji sedaj od strani Burov ni misliti: pogum jim raste, Angležem pa pada.
Narobe svet
A.	„Vedno in vedno farna beračija. — Župnik tudi ne zna drugega kakor pobirati in zbirati sedaj za cerkev, sedaj za pokopališče, sedaj za reveže in tako vedno kaj. Komaj bi bilo, da bi imel človek roke vedno v žepu in vsipal denar v to — bisago. To je že odveč!«
B.	— »Dobro jutro, sosed! Prišel sem, da te povabim na jutrišnjo vožnjo v mesto. Ali greš?«
A.	— »Prav rad, če ne bo preveč stalo.«
B.	— »Ah, kaj! Malenkost! Sani z dvema ko njema in zvončki 24 kron; voznik t kroni; futer in malenkosti 2 kroni. Kaj boš pa potrosil? Je že na ročeno: oseba 10 kron, torej ti, žena, sin in hči, skup 40 kron. Mogoče Se, da pride kaka steklenica šampanjca zraven, ker bo moj prijatelj oberst X obhajal svojo 50letnico —- recimo skup 100 kron pa bo veselje!«	'
A. — »Imenitno! Samo 100 kron, pa taka ve selica in zabava, kakor za pust! Prijatelj, jaz grem gotovo.«
A. — »Naš gospod kaplan so pa res izvrsten pridigar. Takih pridig še nisem slišal. Zato je pa cerkev tudi vedno polna «
B. — «Res je, samo predolgo trpi pridiga z» božjo voljo, le pomisli, »/« ure pridiga in *]. Ure maša; torej poldrugo uro v cerkvi sedeti Je ie Pre več za slabega človeka."	v
A.	— »Saptrlot! Skoro bi bil pozabil. Ali včeraj na plesu ?«
B.	.Seveda! Kdo ne bi šel tje!«
A.	— .Koliko je bil« vstopnina?«
B.	- »Drago je bilo in zraven tako natlačeno da je bilo vroče kakor v peči, in v tej gneči sem bil cele Štiri ure. Pomisli, štiri ure, da bi se bil kmalu spekel! Noge me danes prav pošteno bolijo in ves sem za nič!"
A. — „Kaj je to sa slabotnega človeka! In samo štiri ure? V cerkvi še poldrugo nisi mogel!«
Oče: Kaj hočete?«
Otroci: „Ljubi oče! Prosimo vas, da nam kupite maSne knjižice, Francetu pa berilo, Anici slovnico, Mariji računico«
Oče: »In drugih bolečin nimate? Človek bi moral imeti denar samo sa vaSe knjige. Ne bo nič! Saj imate materino msšno knjigo ali pa molite Ofie naš! Za šolo so pa stare dobre! Bodite pametni, s<| veste, da ne morem dali samo za vaše knjige 10-12 kron! Ls pojdite! — France, pridi nazaj! Na, idi v mesto' Saj veft, kje se dobijo časopisi, prinesi mi novejie dunajske, domače pa plačaj! Tu imaš 40 kron. -Nekaj jih bom pa tako bral v kavarni. — Za čaio pise je denar, za šolo in cerkev pa ne. — Narobe svet!
Prebivalstvo v Petrogradu. Olavno mesto Rusije št*je sedaj 1,264.290 prebivalcev, in sicer prebiva v mestu samem 1,130.376 in v predmestjih 134 544 prebivalcev. Leta 1869 je štel Petrograd šele »>77.943 prebivalcev. Posebnost v Petrogradu je to, da pride na 100 ženskih 211 moikih.
Ekspresni vlak v čakalnici. Velikanska nesreia se je pripetila nedavno na kolodvoru v Franko-brodu ob Menu. Orientski ekspresni vlak, ki bi imel dospeti na postajo ob 3. uri 33 min. je pridrvil ni postajo s poldrugourno zamudo s toliko silo in naglic,), da je prodrl kolodvorsko zidovje in pri-lomastil v čakalnico drugrga razreda. V čakalnico je prodrl stroj s tenderjem, voz s pošto je obtičal na zadnjem tiru, ostali osobni vozovi so skočili s tira, oziroma ostali na prvotnem tiru V vlaku se je nahajalo šest do osem popotnikov, katerim se pa ni zgodilo nič ialega. Tudi na kolodvoru ni bilo ljudi v istem času, v čakalnici sta se pa nahajala le dva popotnika, ki sta pa pravočasno ušla črni poSasti. Škodo povzročila je torej ta nesreča le na kolodvoru Vzrok nesreči je dejstvo, da vlakovodja ni mogel pravočasno rabiti zavore.
Listek.
■v

Vesela aleluja.
(Pripovest ii Savinjske doline. — Petrovški.)
Sneg, ki je pokrival hribe in doline, je izginil; stalilo ga je gorko spomladansko solnce in pregnal topli jug. Zemlja se je začela ogrevati: zvončki, prve cvetke pomladne, veselo oznanujejo, da je nastopila vesela vigred. Ptičke veselo žvrgole, skakljajo cd veje do veje, ker ni treba več revicam stradati in zmrzovati, povsodi si 2e najdejo živeža dovolj. Vse je veselo. Priden kmetič že dela na polju, orje in poseva oves in jaro žito, sadi podzemljice in koplje v vinogradih. Zopet se slišijo lepe vesele pesmi čez doline in odmevsjo glasi ukanja od gore.
Veliki teden je. Približali so se prelepi prazniki velike noči; vesela aleluja se bode prepevala, praz-njevalo se bode vstajenje Gospodovo. Vse se radostno pripravlja na veselo Veliko noč II še ti čas snažijo, pobelijo; tla, klopi in mize belo pomijejo; okrog poslopja vse pometejo in spravijo v lep red, kakor bi pričakovali zelo velikih in imenitnih gostov. Sij pa tudi pride zelo imeniten in velik gost k vsem, v Hlehrno hiio in bajto bode prišel zmagovalec smrti in pekla, sam Gospod in Zvt ličar Jezus Kristus.
Tudi pri Sušniku v Zegoščju je snaiila mlada žena krog borne, lesene, a čedne bajt!ce. Poprej je že tudi pobelila malo sobico z apnom; umila mizo in klopi, ter prav lepo očedila vse, kar je bilo pri hiši. Bila je še mlada žena, a njeno lepo obličje je bilo bledo in njene modre oči zardele. Gotovo je veliko noči v solzah prebedela. Pri delu sta bila vedno okrog nje zal petleten deček in blaga šest let stara deklica. Dolg čas jej ni bilo, vedno sta stavila otroka mnogovrstna vprašanja do nje, na katera jima je odgovarjala. Lepa otroka sta bila sicer v zakrpani, a snažni obleki, le njuno mlado lice je bilo tudi bledo in medlo.
Bilo je velike sobote dan. Iz'sosednih hiš se je valil dim, kjer so blsge gospodinje kurile peči, da 8pečejo kolače in kruha iz bele pšenične moke, skuhajo povojenega mesa in klobas za blagoslovljenje. Povsodi bo imele gospodinje dovolj posla s peko in kuho ter drugo pripravo za Veliko noč, le gospodinja pri Sušniku si ni dala nič opraviti s tem poslom. Ko je v hišici in od zvunaj vse lepo pospravila in počedila, je oblekla drugo sicer borno a čedno in snažno obleko; umila je tudi otroka ter ju oblekla v čedno zakrpano obleko ter jima rekla s solznimi očmi:
„Zdaj pa pojdemo Bogca gledat in ga molit v cerkev " Otroka sta veselja poskočila in deček, mali Janezek je rekel:
„Tam pri Bogcu bodemo pa za ateja molili, jelite, mama?" Žena je objela in poljubila nedolžnega sinka in si obrisala ob njegove kodraste lase svitle solze ter odgovorila:
»Seveda bomo molili in prosili ljubega Boga za našega dragega ateja, da bi se že skoraj vrnili domov."
„Jelite, mama?" je vprašala bleda hčerka, da bodo potem takoj prišli atej domu, ko bodemo prosili ljubega Bogca zanje?"
„ln kruha bodo prinesli atej seboj, jelite mama?" vpraša zopet deček.
Blaga žena globoko vzdihne in odgovori: „Se ve, da bode vse tako, le lepo molita in prosita ljubega Boga za dragega ateja. O ljubi Bog je dober, on bode naše prošnje ie uslišal."
In šli so v župno cerkev, kjer je bil narejen božji grob in izpostavljeno presveto Rešnje Telo, obdano z mnogobrojnimi lučieami in cvetlicami. Tamkaj je pokleknila bleda žena s svojima otrokoma in molili so, o molili tako goreče! Otroka sta bila vsa zamaknjena v čarobno razsvetljavo in le njune male ustnice so se. gibale in večkrat se je slišalo napol glasno: „atej". Mati, ki je poleg otrok klečala, je zrla v presvet) Rešnje Telo, svitle solze so ji kapale druga za drugo iz modrih oči po bledem licu; prsa so se dvigala krčevito, grozna bolest je morala biti v njenem srcu. Pobožno ljudstvo, ki je klečtlo krog te, v gorečo molitev zatopljene kopice, je občudovalo pobožnost otrok in videlo solze uboge trpeče matere. Saj pa je tudi vse poznalo pridno in pa pošteno Sušnikovo Anico; ali njen mož je bil poklican že pred letom k vojakom, ker je bila vojska, in od tega časa se ni več vrnil nazaj. Nihče ni vedel, je-li še živ, ali je že mrtev, a vsem se je zdelo zadnje gotovejše, kajti vsi, ki so ob istem času bili poklicani k vojakom, so se vrnili, le Suš-nikovega Ivana ni bilo več nazaj. Ker je bil on kot dninar zelo priden in delaven mož, edina podpora svojo rodbine ter ni imel razven kočice in malega vrta okrog nič posestva, bilo je vsem prav lahko umljivo, zakaj je uboga zapuščena žena vedno objokana. Vsem se je smilila uboga rodovina. In ko so jo videli pred živim Bogom klečati in tako goreče moliti, vedeli so pač, zakaj ji solze polzijo po bledih licih. Saj ni imela uboga žena jutri na Veliko noč ničesar dati svojima gladnima otrokoma; le ne koliko podzemljio ji je darovala nedavno usmiljena
Okrog klečeče žene so si tiho nekaj na uho pošepetale; potem eo vstale in odšle iz božjega
hrama. Pičasi je odšla tudi večina druzega poboi nega ljudstva, kajti bližal se je že večer in vstajenje Gospodovo; to se je tukaj na veliko soboto zvečer obhajalo.
Zdaj je vstala tudi Anica in vzdramila de vedno v molitev zatopljena otroka. Zelo potolažena se je napotila proti domu Bila je mirna in udana; neko znotranje čustvo ji je oznanjevalo, da je Bog uslišal njeno in njenih otrok gorečo molitev, da bode tudi zanje prišel enkrat dan vstajenja k novi sreči, novemu življenju.
„Jaz sem pa tako lačen, mama", je rekel na pol glasno Janezek, ko so se doma že razpravili in prižgali trsko v nezakurjeni sobi.
„Tudi jaz bi prosila košček kruhka, mama", je prosila Barbika milo.
„Le potrpita, ljuba moja", je tolažila bleda iena, ki so ji te besede, kakor nož prešinile srce. „Le po-potolažita se, draga otroka; ljubi Bog nam bode že kruhka poslal." Otroka se stisneta v kot pri peči, žena pa je krpala neko obleko, katere še ni bila po-dnevu dogctovila.
„Pa bi malo podzemlje skuhali mama; jaz sem tako lačen", prosi čez nekoliko časa zopet deček in solze se mu prikažejo v očeh. Uboga mati ga je objela in pritisnila na svoje srce, da bi ne videla solz svojega gladnega otroka. Globoko je vzdihnila in pogledala na britko razpelo v kotu; saj je vedela, da ne sme skuhati noooj podzemljic, ako hoče jutri na Veliko noč dati kaj jeati svojima otrokoma.
»Bodemo pa malo molili, ljubčka moja", je rekla čez nekoliko časa mati. .Ljubi Bog nam bode že poslal pomoč, saj bode jutri Velika noč. Slišita zvonenje? Ravno zdaj se obhaja vstajenje našega Gospoda. On zdaj od mrtvih vstaja in gotovo tudi k nam prinese veselo alelujo." Vsi trije so pokleknili krog bele mize pred britko razpelo, in mati je molila, otroka pa za njo izrekavala prelepe molitvice o Kristusovem vstajenju.
Še so molili in bili čisto zatopljeni v pobožnost ko se tiho odpro vrata in v hišo stopita dve ženski in dva moža, ne da bili oni kaj slišali. Vsakteri je je imel v roki jerbašček jabelk in drugih dobrih reči. Bili ao to dobri sosedje in sosede, kateri so videli poprej v cerkvi pobožno rodbino moliti in so vedeli za njeno uboštvo ter so prinesli obilo darov za velikonočne praznike. Tiho so stali pri vratih in poslušali glasno molitev, v katero je bleda mati vedno vpletala prošnje za ljubega ateja in vse druge ljudi, a otroka sta pobožno za njo besede izrekala. Solze vsem zaigrajo v očeh, ko vidijo toliko ubožnost in slišijo tako gorečo molitev.
Nihče se ni ganil, ko stopi zopet neki mol v hišo, prav tiho in previdno. Bil je zal mol v Vo. jaški obleki in na prsih se mu je svetil zlat kriltc Nekoliko časa je tiho stal, a prsi bo se mu mo{no dvigalo, oči pa so mu zalile solze. Ni se mogel več zdržati in gledati teh angelov v človeški podobi, ko je slišal moliti: „Da bi ljubi Jezus, kateri je nocoj od mrtv.h vstal in prinesel odrešenje in veselje vsem ljudem, tudi našega ljubega očeta skoraj prj. peljal zdravega zopet domov!"
„Anica, Anica! Moja ljuba otroka I" je zaklical mož, razprostrl roke in stopil naprej.
„Ivan, moj Ivan!" je vzkliknila iena in skofiila po koncu.
»Atej, ljubi atej!" sta zaklicala otroka, in pre-srečni mož je objel srčno svojo ljubo ženo in svoji draga otroka, neizrečena sreča je vsem zavezali jezike, le solze čistega veselja so tekle sklenjeni srečni diužini po licib.
„ZahvaIjen bodi večni Bog! To je v resnici vesela aleluja !" je rekel eden sosedov, videč to veselo svidenje.
Iz zapiskov ljudskega prijatelja.
2 Dober odgovor.
Na svetu dobimo reči, v katerih so si ljudje tako podobni, kakor jajce jajcu, in kjer nehajo v« stanovski razločki in rojstne prednosti.
Najmogočnejši kralj ni bolj človek kot naj-ubožnejši berač; najimenitnejšega greliča vjamejo prav iste grabljice, ko prihaja na svet, kot najnižjega dninarja. In kadar je treba vzeti slovo od delomi lepega, deloma grdega, zdaj veselega, zdaj žalostnega sveta, takrat se sv. očetu ne godi nič bolje kakor kakšnemu kapucinskemu patru, oesarju nič bolje kot kakšnemu kartuzijancu, uglednemu velikašu nič bolje kot navadnemu vojaku.
Pri učenju in po šolah je ravno tako. Tam ni grofov, ne rokodelcev, ne cesarskih svetnikov, ne kmetovalcev, ampak vsi so učenci; in prvega darila ne dobi najplemenitejši po rodu, ampak nsjod-ličnejši po duhu, duševni prvak, vitez duha, i" otroci višjih stanov le tedaj po pravici ohranijo zgodovinsko utemeljeno stališče svojih starišev, če itoji ▼ boju duhov v prvih vrstah in se tako z lastno sposobnostjo skažejo vredne od svojih prednikov podedovanih predpravic.
Plemski ponos brez osebnega plemstva v mišljenju in v Jznanstvu zapade prekletstvu smeinosti. Ako naj v resnici modri in misleči mož spoštuje stan, mu mora biti mogoče spoštovati tudi osebe dotičnega stanu; to je tako gotovo kakor amen v očenašu.
Ljudski prijatelj bi bil ljudski sovražnik, če bi te resnice ne Btale začrtane z zlatimi pismenkami v njegovih zapiskih. In zato ga veseli, kadar pogumni mož da resnici pričevanje, kakor je storil to domač učitelj, katerega pisec teh vrstic pozna nekako tako, kakor telefon daljekopis ali advokat pravdarskega zagovornika.
Neki odgojitelj je namreč moral podučevati in vzgajati grofovskega otroka, ki je za'slehrno stvar imel več veselja, kot za učenje ali kako pametno deh. Deček je od svojih prvih hlačic le predobro vedel, čigav otrok je, zato ga je kaj malo žejalo po duševnem spoznanju. Misli so se mu motale zdaj okrog oslička, zdaj okrog konjička, ali pa so mu uhajale k poljskim živalim in gozdr t krilatcem. Kadar se je bilo treba učiti, tedaj je bil raztresen in uporen, kakršne je bil ravno volje , včasih je bil celo neotesan in zarobljen. Menil je seveda, da je proti človeku, ki nima v žilah »plave« krvi, zgodaj treba sedati na „visokega konja« in ga prezirljivo gledati od zgoraj.
Odgojitelj pa je bil mož, ki se ni bal seči med koprive tudi brez rokavic. Ko bi bil eden izmed priliznjenih in sladkih strežniških duš, bi bil zlobnemu gojencu kvečjemu preponižno in po vseh mogočih ovinkih pripomnil: »Ako vaše blagorodje nima ničesar proti temu, je vaše blagorodje, blagovolite oprostiti, da ee tako izrazim, čisto malo podobno ušivemu dečku.«
Tak pa, kakršen je bil odgojitelj, ni iskal zavitih ovinkov. Ko nekdaj grofič ni hotel popraviti zanikarnega dela, ampak je poceptal z nogama in pljunil na zvezek, mu je brez okoliščin povedal v t braz:
»Vi ste ušivec!«
Take besede so se grofiSu zdele nezaslišana predrznost, zato je zaceptal še enkrat, naredil pesti in zivpil, od jeze rdeč kot kuhan rak:
»Gospod odgojitelj, jaz sem grof!«
»Tudi prav«, je odgovoril odgojitelj mirno, toda odločno; »potem ste grcfovski ušivec !K
To je bil dober odgovor 1 In še to mora ljudski prijatelj pristaviti, kar ga je posebno veselilo in iz česar je mogel sklepati, da je iz malega nepridiprava nazadnje vendarle še postalo kaj dobrega.
Oče njegov je bil namreč nedolžen nad neumnim plemskim ponosom. Ko se je torej deček pritoževal nad svojim »neotesanim« učiteljem in je plemeniti grof izvedel o vsej stvari, je še isti hip pisal odgojitelju, ga zahvalil za dobro vzgojo, katero daje njegovemu otroku, ter še priložil pisemčku stokronski bankovec za dobri odgovor na nepremišljeno zarobljenost
Nekaj za post.
Sv. cerkev je ne le dušna, ampak tudi telesna dobra mati svojih vernikov. Celo v stvareh, ki jih zapoveduje ljudem v prvi vrsti ali pa izključno le iz duševnih ozirov, se pokaže navadno, kako dobrega vpliva so tiste stvari tudi za telo človeško. Tako je n. pr. s postom. Res, da ima od posta in sploh od zmernosti, največ koristi du8a; a tudi na telo je zmernost velikega in dobrega vpliva. Komu ni znana visoka Btarost nekaterih ljudi? Prašajte jih in videli boste, da izmed teh ni bil nihče nezmeren v svojem življenju. — Leta 1586. je umrl na Nemškem mož Anton Ilazeh, star 125 let. Ko so ga nekdaj prašali, zakaj se počuti še vedno tako trdnega, je odgovoril: „Treh zloglasnih stvari nisem nikdar pustil v svojo hišo! jeze, nečistosti in pijanosti." — Benečanski konzul Hupacoli, ki je zmerno živel, je živel 115 let. — Benečanski pisatelj Cornaro, ki je od svojega 40. leta dalje vsak dan samo osem do deset lotov jedi vžival, je umrl v starosti 104 let. — Slavni zdravnik Ilufeland, ki je spisal dobro poznano knjigo, ki ima naslov: »Umetnost, kako moremo svoje življenje podaljšati", in je sam dosegel lepo starost 74 let, pravi v svoji '.njigi: „Največ ljudi si nakoplje prezgodnjo smrt nerednem življenju, po nezmernosti in mehkužnosti." — Paganski zdravnik Galenus, ki je 2e itak zelo zmerno živel, si je postavil na vsakih deset dni en poBtr.i dan in je umrl, ko je bil star 87 let. — Ko so prašali paganskega zdravnika Hipokrata, kije b.l star 90 let, kaj da je vzrok njegovi -visoki ste. rosti, je rekel: „Jaz nisem nikdar popolnoma sit vstal od mize." — Ali jih vidite može! Ne samo kristjane, ampak celo pagane!
Dopisi.
Iz Rajhenburga Častilcem lurške Matere božje. Odkar se je 1. 1858. prikazala Marija v Lurdu srečni Bernardiki ter je tam začel izvirati čudapolni studenec, in odkar je pobožni francoski narod na povelje nebeške Kraljice sezidal v Lurdu krasno hišo božjo, se zdi, da je Marija podvojila svojo ljubezen do revnih zemeljskih otrok. Zdi se, da so se povrnili časi, ko je še njen božji Sin hodil po zemlji učeč in deleč miloBti in dobrote judovskemu ljudstvu. Neštevilno čudežev se dogaja v Lurdu leto za letom in pa širom sveta po samem rabljenju lurške vode. In še obilnejše so dušne milosti, katere prejema krščanski rod iz rok brezmadežne lurške Device.
Pa podvojila se je, rekel bi, v zadnjih štiridesetih letih tudi ljubezen kristijanov do Marije. —
Povsod nahajaš med njimi v znamenje češčenja Marijinega spominke lurške Kraljice. Ne najdeš že hišo brez lurške podobe, ne skoraj cerkve brez lurškega altarja ali sa) kipa lurške Marije. Ob cestah in potih se je postavilo na tisoče lurških kapelic, pozidalo se mnogo lurških cerkva.
Leta 1908 bo preteklo 50 let, odkar je Marija osemnajstkrat zapustila nebesa in se ponižala k nam zemeljskim otrokom. To leto bo, če še mogoče, pomnožilo češčenje Marijino in krščanski narodi, udani ji iz Brca, bodo najslavnejše obhajali in slavili to blaženo prvo petdesetletnico. Tudi slovenski rod, ki toliko ljubi in časti Marijo, ne bo zaostajal za drugimi. Slavil bo gotovo najsijajnejše to petdesetletnic).
Marijini otroci širom mile nam slovenske zemlje, s temi vrsticami ate pa že zdaj vabljeni k delu, ki
samo prepotrebne nove lame cerkve v revni rajhen burški fari, ampak storili bodete mnogo v čast in slavo Marijino, kajti ta cerkev, prva farna lurJkj cerkev na slovenskih tleh, bo postala obenem blagodejna, romarska cerkev — slovenski Luni
Udje družbe plačujejo po 1 krono 20 vinarje* ali 60 krajcarjev na leto, ustinovniki po 10 kron ali za vselej 100 kron, dobrotniki pa kolikor kočejo. -Želi se, da se plača, če mogoče, udnina zi več let skupaj, n. pr. za 5 ali 10 let, ker se na tak najin denar prej naloži na obresti. Za ude, ustanovnike in dobrotnike cerkvene družbe se obhajajo večne maše in sicer vsak prvi petek v mcsecu, razun štirih mesccev, v katerih Be nahajajo kvatrni tedni. V teh štirih mcstcih bo pa mrtvaška opravila enaka, kakor vernih duš dan in p* peta črna maša za večni
t- i	
	t ***** P5P> y ; v v • i
Ajdovcc pri Žužemberku
se namerava izvršiti ravno v proslavo in Bpomin petdesetletnice Marijinih prikaznij v Lurdu.
V Rajhenburgu na Savi, na Spodnjem Štajerskem, se je z dovoljenjem preč. knezoškofijstva in vis. deželne vlade dne 17. majnika 1901 ustanovila cerkvena družba, ki ima namen tik trga rajhenbur-škega na krasnem holmiču pozidati novo farno cerkev, posvečeno Mariji lurški. Ta lurška cerkev se bo postavila v spomin petdesetletnice Marijinih prikaznij v Lurdu, se posvetila brezmadeža spočeti Devici. V ta namen se že pridno pobirajo denarni prispevki. Dasi cerkvena družba deluje šele tričetrt leta, šteje že do 2000 udov in nabralo se je 8000 kron.
Da bo pa še bolj vrlo prospevalo to Mariji lurški posvečeno delo, vabimo s tem Marijine častilce širom slovenske zemlje, da v obilnem številu pristopijo k naši cerkveni družbi, ter jo po svojih močeh prav blagodušno podpirajo. S tem ne bodete omogočili
mir in pokoj vseh rajnih ustanovnikov, udov in dobrotnikov cerkvene družbe. Tako se |im plačuje vsak dar, podeljen družbi z dušnimi darovi, b sadovi večnih maš. Marsikaterega grob bo pozabljen za vsikdar, preden ga bo obrasel prvi mah, a kdor pristopi v krog cerkvene družbe v Rajhenburgu, ne bo pozabljen v daritvah sv. maš in molitvah nikdar.
Za tiste dobrotnike naše cerkvene družbe pa, k' si posebno prizadevajo za njo, druge k njej nagovarjajo, nabirajo novih udov in doneskov, se bereta vsako leto vrhu imenovanih 12 svetih maš še dve sv. maši in sicer 11. februarja ob dnevu prve prikazni Marijine v Lurdu in pa 16 aprila, ob smrtnem dnevu Bemardike za srečno smrt. Imenovani »veti maši se bodeta opravljali tako dolgo, da se bo dozidala nova cerkev.
Častilci Marijini! Delo je krasno in zaslužljiv. ki ae namerava izvršiti v čast in slavo lurške Marije'
podpirajte je in dajte ae vpisati v cerkveno družbo! Denar za družbo sc lahko pošilja naravnost farnemu uradu. (Naslov: »Farni urad, poŠta Rajhenburg na Savi«). Po sprejemu denarja se bo vsakemu poslala vpisna knjižica, ki bo svedočila, da je dotičnik sprejet v cerkveno družbo ter da postane deležen vseh njenih duhovnih dobrot.
V Rajhenburgu, ob obletnici prve prikazni Marijine v Lurdu, dne 11. februarja 1802. — Jožef Cerjak, župnik in predsednik cerkvene družbe. — Franc Avsenak, tajnik. — Franc Kralj, predeedn. namestnik.
Iz Smlednika. Dne 20. febr. prinesel je .Slov. Narod" dolg dopis »iz Smlednika«. Ako sem dopis prav razumel, hotel je g. nadučitelj Rapč povedati trojno in sicer : 1.) da on ni pisal dopisa v »Gorenjca", 2. zahteva, da naj se mu različni listi kakor Slov.
pisec opetovanih dopisov o smleških razmerah ne more biti drug, kakor g. kaplan. Osebnih napadov, s katerimi grozite, se jaz popolnoma nič ne bojim. Kar se pa g. kaplana tiče, Vam gotovo ne bo ostal nobenega odgovora dolžan.
Pravite, da Vi neradi piSete v politične liste. — VpraSam Vas: Kdo je pisal prvi dopis? Morda g. kaplan ali celo g. župnik P
Z Gore nad Idrijo, dne 3. suSca 1902. — Mlekarski štrajk v Idriji dela velike preglavice gg. mestnemu županu in Val. Lapajnetu, trgovcu v Idriji. Grozen »rebelijon« je baje vstal v glavnem idrijskem predmestji na Brusovši radi tega, ker so Jeličnikarji podražili mleko od 6 oziroma 7 na 8 krajcarjev. Menda je malo manjkalo, da niso vse brusovške »kofkarce« planile z metlami in burk-jami na imenovana dva gospoda, ki sta pa seveda,
Krokodilji lov.
List, Gorenjec itd. zastonj na dom pošiljajo, ker njemu baj6 »ne nese« vzdrževati si več listov, 3.) svetuje nekemu »dopisniku«, naj se nikar ne zale-tuje v njega, grozeč, da bo on dovolj napisal, ako začne pisati.
Glede prve točke Vam odgovarjam, da ste Vi, g. liape, ako ne pisec, pa vsaj provzročitelj dopisa v Gorenjcu. Pravite, da se je vsa stvar godila med štirimi očmi, »da g. župnik vd«. Jeli morda gospod župnik pisal ? Pisali ste ali Vi in ste vedoma lagali, ali pa so pisali Vaši pristaši. Ti so pa bili ali napačno informirani od Vas ali pa so vedoma poročali neresnico! Da pa je Gorenjec neresnico poročal, priznali ste sami. Razumete?! Raznih časnikov Vam pa ne moremo pošiljati na dom, ker tudi nam ža-libog ne nese. Z ozirom na tretjo točko pa konsta-tiramo to, da ste se jedenkrat tako zmotili, kakor morda še nikdar v svojem življenju, meneč, da
v trepetu in strahu zbežala za »Jednakopravnost« odkoder otroško najivno prosita »pardona« : Oh, mamice, ne, ne! midva nisva kriva mlečne podražbe, tisti gorski župnik, tisti je to naredil, saj je bil sklical shod v ta namen!
Ta ubogi Gorski jih ima pa res toliko na vesti, da je že skoraj obstanek mesta Idrije v nevarnosti, če se ta človek ne odstrani. — Kaj pa vendar je na vsem?
»Kmetovalec« je prinesel v 2. ali 3. št. 1.1. nadrobno in temeljito razpravo o kravah in o mlekarstvu ter res s Številkami dokazal, da se pri dandanašnjih razmerah nikomur ne splača rediti krav, ako ne proda mleka najmanj liter po 20 vin. To so ljudje v »Kmetovalcu« brali in so jeli misliti, računati ter so priSli do zaključka, da res v veliko svojo škodo nosijo po uro in več hoda v Idrijo mleko liter po 6—7 kr.- In na shodu, ki je bil radi
vae kaj druzega sklican na Gorah na pustno nedeljo, je prišlo res tudi mlekarstvo t razgovor in pri Čemur so se posamezni mlekarji samovoljno odločili, da mleko nikakor ne more ostati pri tej ceni, ker se že nikjer na Kranjskem po tako sramotno nizki ceni ne prodaja. To so mlekarji sklenili in s stvarjo dejanski pričeli. Na, v Idriji pa je nastal grozen hrup in preklinjevanje ter rotenje zoper Gorskega. — Le rentačite! Sedaj smo vas vsaj spoznali, kaki kme-tiiki prijatelji ste vi, ki pri vsaki priliki naglašate in vpijete, liberalci kakor demokrati: kmet z nami bodi, pusti farje itd. Ko ste idrijski rudarji zahtevali in tudi dosegli poboljianje plač, smo mi vam to iz srca privoščili. Ko idrijski trgovci prodajate nam svoie blago, moramo ga vam plačati mi kmetje, kakor zahtevate, in mi smo postavili mleku ceno, kakorina mu po vsej pravici pristoja, skromno ceno, liter po 8 kr, pa se vi hudujete. Trezni moije, če preudarijo, koliko krava na leto stane, s kako težo se spravlja zlasti po zimi mleko v Idrijo, kako so dragi posli, bodo pač sprevideli, da kmetu res ni mogoče brez velike lastne škode mleka tako proč metati. Po 10. kr. liter, to je mleku v današnjih časih prava cena. Če kmet idrijske okolice še to malce, kar ima prodati, zavrie, ne more in ne more shajat*. Presodite to in pomirite se. Vi ne bote zato prav nič ubožnejii, kmetu se bo pa zelo poznalo, ker sam Jelični vrh je doeedaj zavrgel na leto pri mleku več kot 4000 K. Tolika svota se pa med ubožnim prebivalstvom ie znatno občuti. Toliko v pojasnilo, da ne bo treba »Jednakopravnosti« stikati za provzročiteljem mlečnega podraženja in da se razburjene kuharice po Brusoviu prej pomirč. S priporočilom! Jeličenski mlekarji in mleksrice.
Ribniški novičar. K spovedi bo treba iti, post gre h koncu, ie dolgo je, kar so »babo žagali«. Brez sovražnikov ie tako nisem, da bi si jih pa še v tem času na glavo nakopaval, bilo bi naravnost nespametno. Zato bom pa danes bolj malo govoril in tako, da ne bom prav nikogar razžalil. Kakor ste opazili, zašel sem zadnji čas nekoliko bolj med duhovnike, ali kakor nekateri »dobri« verniki pravijo, med črnuhe. Pri njih sem zvedel, kako so lansko leto naš presvetli knezoškof ribniško dekanijo pohvalili, ker ima goreče duhovnike in dobre vernike. Dolgo pismo so pisali po birmah v dekaniji gospodu dekanu, polno hvale; samo ena stvar Presvetlemu ni bila všeč. Pišejo namreč: Ob potih sem opazil mnogo kapelic in križev; podoba Kriianega je pa navadno kaj slaba in nedostojna. To je res* križev imamo v naši deželi silno veliko; tam v Ponikvah so tako na gosto nastavljeni, da se komaj sproti odkrivaš in je najbolje, da skozi celo dolgo vaa neseš klobuk kar v roki ali po pod pazduho. —
Toda lepi pa res niso in to zato ne, ker hoče v»k svojega imeti, mesto da bi vsa vas zložila denar k napravila velik in lep križ, kakor jih imajo gori okoli Horju'a. To je lepo in spodbudno, ne pa, kakor pri nas! Mi narobe mislimo, da je vsak Kristus lep. ker je podoba božja, naj bo že narejen, kakor hoče, pa ni tako, ampak lepo mora biti narejen že zato ker predstavlja Kristusa. Vem, da se bode tudi to na bolje obrnilo. Naše ljudstvo, ki je že toliko storilo v čast božjo, bode ubogalo svojega škofa, dekana in duhovnike, odpravilo nedostojne križe in jih namestilo z lepimi, da s tem odstrani edino reč, ki škofu v naši dekaniji ni biia všeč.
12 Roba Lansko leto smo imeli pri naB uradni komisijski ogled za dve šoli. Robaka lara šteje okroglo dva tisoč duš, ki je pa zelo raztresena, in valed te raz.resenosti bi morali imeti tri šole. V Robu imamo ednorazredno ljudsko šolo, za katero je bil pa tudi ie ogled, da se razširi v dvorazredno. Torej naj bi naša fara vidrievala eno dvorasrednico in dve eno-rszrednici? Kaj ne, precejšnje breme za ubogo občino? Šolo hočejo imeU v Krvavi peči in v Rovtah. Pod imenom Rovte se razume več vasi, ki bi pa vsaka rada šolo imela. Nikakor se ne morejo eedi-niti, kje nsj bi vendar bila. Slednjič, kakor se dozdeva, bodo ostali brez nje. V Krvavopeč bi pa radi Sekirščane dobili, kateri ae pa Krvavcem branijo z vsemi štirimi. Pravijo : Nesloga Uači — in naši pre-pirači se bodo šele prepričali, ko jim obe šoli potlači.
Robarji pa stavimo Rovtarjem in Krvavcem to-le vprašanje: »Ali bi ne bilo umestneje, da se enorazrednica v Robu razširi v trirazrednico s celodnevnim poukom ter vas sprejmemo v naš šolski okoliš? Lepo vas prosimo! Krvavci in RoUarji, pomislite mah, kje ste! Kje pa bote dobdi učitelja, ki bi hotel biti v tako gorskih in gozdnih zakotjih, kakor je pri vas. Saj še Roboi morajo biti večkrat brez njega, pa ki so pri oesli in pri fsri. In, če ga dobite, koliko časa ga bote pa imeli? Kadar bo učiteljev preveč, smete upati, da bi ga imeli kakšnega, pa k večjemu eno leto. In kdo bo hodil učit krščanski nauk? Ali je mogoče gospodu iupniku dvakrat v Krvavopeč in dvakrat v Rovte na teden hoditi? Nikakor! Kaj bi ne mogli v Rib pošiljati svojih otrok? Če jih že zdaj nekateri, kako da bi jih potem ne? Kaj jih ne pošiljate dan za dnem v Rob po vsakdanjih potreb: soli, tobaka in drugih reči. In upati je, da bi se to prej vresničilo, kakor se vam »polnijo vaše teinje. Rekli bote: Kaj bo pa z zimo?-Vprašam vas: Kje napravite prej pot, iz Rovt aH iz Srnjaka? Gotovo iz Rovt! Najjužnejši Rovtarji in Buhorčani, ti so res preveč oddaljeni od Roba, zla^' po zimi bi jim bila pošiljatev nemogoča. Naj bi p« prvi pristopili k Luiarjem, ker tudi tam nameravajo
fiolo delati, drugi naj pa prosijo za \sprejem v Šolski okolift sv. Vida Rovtarji in Krvatci, resno in pametno m;slite — a ne sebično! Vas pozdravlja Vam le dobro želeči
Iz Žirov, 1. marca 1902. Čemu se zaganja dopisnik »Slov. Naroda" v našega vse časti in spoštovanja vrednega kaplana č. g. Jos. Lavriča? Kdaj mu je dal povod k temu ? Ali ga> jezi, ker g, kaplana vsi farani hvalijo in spoštujejo, razen tistih, ki zajemajo hrano iz „Kodoljuba" in »Slov. Naroda"? Samo poglejte njegovo delovanje v cerkvi in zunaj cerkve! Kdaj se je ljudstvo tako v obilnem številu vdeleže-valo pridig in krščanskega nauka? O, dobro vemo, da vas bode v oči njegovo marljivo delovanje pri .klerikalnih" društvih. Kaj ne, to je glavni uzrok napadom? Morda Vam ni prav, ko ne hodi k Vam prašat, kaj sme delati in kaj ne. Že ob njegovem prihodu v Žiri ste pisali, — kakor tudi zdaj pišete — da mu bodete pokazali ostre zobe; pa to so jako slabi zobje — trohle škrbine — ako mu mečete izmišljene in nedostojne psovke v obraz. Kar se pa tiče agitacije pri zadnji deželno-zborski volitvi — ako je res ne morete pozabiti — Vam povemo, da kot duhovnik ima dolžnost in kot državljan pa tudi pravico ljudem svetovati. On ni delal s pijačo in grožnjami kakor liberalci. Kar. sc pa tiče bodočih občinskih volitev, vas prašamo, kako in kje se on kaj pripravlja? Nasprotno pa se vi že celi dve leti pi ipravljate. Čudno je tudi to, da sc je Vam ravno sedaj začela občina /viri tako majhna dozdevati; ko je vendar znano, da je ena izmed največjih na Kranjskem. Prašamo dopisnika, kdaj so se Vam pri ustanovitvi vašega bralnega društva od naše strani metale ovire pod noge? Pač pa pri vas delate na to, kako bi našim društvom škodovali, kar ste pokazali ravno 2. februarja t. I.; kakor hitro ste izvedeli, da bode imelo naše gasilno društvo veselico, hiteli ste na vso moč, da ste tudi vi, z namenom našemu gasilnemu društvu nekaj dohodkov odvzeti, napravili veselico v ravno tisti hiši, pri kateri je naše gasilno društvo že dvakrat naporno, a z vspehom delovalo. Končno vam ugled, ki ga ima občina, prav radi prepustimo; kedar bodete pisali še kakšni dopis v vaša dva časnika, pišite vedno le iz Nove vasi, da ne bo kdo napačno mislil, da smo ravno Zirovci liberalni hlapci.	Žirovci.
Slovenski novičar,
Župnik jos. Pogačnik f. V sredo dne 5. marca jc po daljši bolezni v bolnišnici usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini umrl č. g. Josip Pogačnik, župnik v Timenici, star 58 let. Rojen je bil 4. marca
1844 na Breznici pri Radoljici, v mašnika posvečen 14. julija 1872. N. p. v m.!
Cerkveno odlikovanje. Čast. gosp. Mihael Sajč, župnik v Štangi, je imenovan za knezo-škof. duhovnega svetnika
Ordinacija Prevzvišeni g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je posvetil dne 13. marca v svoji domači kapeli bivšega eksternista ljubljanskega bogoslovnega učilišča, gospoda Jožefa A n t o n č i č a iz St.Vida pri Zatičini v mašnika.
Naročnikom lurske vode naznanja podpisani, da je voda došla in da se dobi pri njem. — L. Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Pri občinskih volitvah v Trebnjem je tudi zmagala katol. narodna stranka. Za župana je zopet izvoljen velespoštovani posestnik Franc H u c.
Občinske volitve za okolico trg Šmarje pri Jelšah so se vršile 3. t. m. in trajale pozno čez polnoč. V vseh treh volilnih razredih je zmagala katoliška narodna stranka Odlični katoliški narodnjaki iz vseh okolic cele občine so bili voljeni v obč. zastop.
Občinske voHtve v Dobrepoijah. 4. t. m. je bil zopet žalosten in nesrečen dan za naše liberalce. Klerikalni zmaj je stresel z repom in liberalci so padali kakor snopje. V tretjem in drugem razredu so bili naši soglasno izvoljeni, prvi razred so si pa misli osvojiti liberalci. Pa ni šlo! Komaj enajst glasov so spravili skupaj, seveda le tako, da so kandidatje volili sebe. Prišli so pa vsi — prav vsi! — ne samo Štempihar, Tone Trdina in žlahta, ampak celo iz daljnega Loža je prišel volit neki Zakrajšek in gledat liberalni — poraz. Nič ni bil kaj vesel. Skoda se mu je zdelo pota in denarja za tak vspeh.
Prvi snopič »Ljudskih iger", katere izdaja „Slov. kršč. soc. zveza", in ki (je že pred letom popolnoma pošel, izišeljezopetvdrugiizdaji. Opozarjamo, da se v tem snopiču nahaja prekrasna igra '„L u r š k a p a s t a r i c a" za dekleta in velezabavni igri za moške uloge »Pravica se je izkazala" in „Zamujeni vlak". Naj bi društva poskrbela, da se ta snopič naroča v kolikor mogoče mnogih jztisih. Le tako je mogoče „Slov. kršč. soc. zvezi" nadalje izdajati poučno in zanimivo zbirko »Ljudskih iger". Naročila sprejema Č. g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Posamezni snopič velja 45 kr., za društva, ki vzamejo vsaj pet izvodov skupaj, k 30 kr.
Predor skozi Karavanke. Dela za 7960 metrov dolgi dvotirni predor skozi Karavanke na projektirani progi Celovec-Gorica se bodo oddala potom ofertne ponudbe pri železniško-stavbnem ravnateljstvu na Dunaju Ponudbe, ločene za severno in južno stran predora, je vposlati najkasneje do dne 8. aprila
opoldne. Fodrobneji pogoji za južni del se lahko vpogledajo pri stavbenem vodstvu na Jesenicah, za severni del pa v Celovcu.
Cigan Gašper Held, ki je 9. januarja leta 1899. umoril s svojim bratom Simonom Heldom blizu Krke na cesti kmeta Martina Novljana, je bil pred novomeškimi porotniki obsojen v dosmrtno ječo. Simon Held je bil pred leti obešen, Gašper Held pa je pobegnil in so ga šele zadnji čas ujeli. Ker je bil po umoru žc zaprt radi raznih tatvin, se ga po našem zakonu ni moglo obsoditi na smrt
Deklica zgorela živa. 13-letna deklica Katarina Černetova v Grgarju se je grela pri ognjišču, kjer jo je prijel ogenj. Ko je mati to videla, jo je hotela rešiti ter je trgala ž nje obleko, ali pri tem se je sama nevarno ožgala. Deklica je umrla.
Ogen v Žireh Dne 10. marca je v Žireh pogorela hiša trgovca g. Fr. Lengerja. Ogenj sc je na dosedaj neznan način pojavil pod streho. Zgorelo je tudi več raznovrstnega blaga. Dasiravno je pihala močna burja, se je vendar posrečilo ogenj omejiti samo na to poslopje. Izbomemu delovanju požarne brambe se je zahvaliti, da ogenj ni povzročil večje škode. Fogorelec je bil zavarovan.
Brošure med ljudstvom. Fo Ljubljani in najbrže tudi drugod se zopet razširja knjižica »Pridi k Jezusu !" Izšla je v Gradcu. Pisatelj ni podpisan. V njej se govori čisto v protestantovskem smislu o _edino zveličani veri" brez potrebe dobrih del, odvrača od češčenja Matere Božje in svetnikov itd. — Potem se širi neki „španski" roman .Berač", na neumnost občinstva proračunjena budalostna povest. Skoda vsacega krajcarja za take reči.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Dne 23. febr. jc sprejel premilostni knezoškof pri nas 76 deklet v novoustanovljeno »Marijino družbo". Jednak sprejem je bil ta dan tudi v sosedni fari kostanjeviški. Toliki gorečnosti in neumorni delavnosti za »Marij, družbe* so se takrat Presvitlemu čudili celo ljudje, ki slikajo duhovniški stan kot najzložnejši in se ga menda zato tudi najbolj bojč. Umevno, da je bilo tudi pri nas polno ugovorov zoper »Marijino družao", a vsi so kakor pena brez sledu zginili, ko je knezoškof razvijal svoj prelepi govor. Ko je sklepal, da se mu sedaj spolnuje srčna želja, pričale so solze v očeh poslušalcev, da se prav ta tudi njim spolnuje. Nato pa so dekleta lepo pobožno, zraven pa odločno in pogumno zapele: »Marija bodi zdrava nam..." Po sprejemu, ki se je vršil v najlepšem redu, razšli smo se vsi veselih obrazov Slišale pa so se pri tem tudi pritožbe — »zakaj tudi jaz nisem v družbi" in te popravljajo svojo počasnost sedaj s tem, da se prav pridno oglašajo za prihodnji sprejem.
V Suhadolah sc je zgradila nova občinska cesta, ki je bila že jako potrebna. Hvala vrlemu žU-panstvu, ki je to zahtevo srečno izpeljalo!
Sram jih bodi! Liberalci so se zopet enkrat pokazali take, kakoršni so v resnici; evo dokaza. Ljubljanski župan je čestital v imenu Ljubljane svetemu Očetu k njegovemu jubileju. Nočemo preiskovati, iz kakšnega namena je to storil. Toda to jc gotovo, da niti ljubljanskega občinskega sveta, niti Ljubljane ni treba biti vsled tega sram. Saj celo židovski listi slavč modrost Leona XIII in ga priznavajo kot največjega papeža. A vendar se je med Slovenci zopet našel list, ki niti takega najnavadnejšega izraza uljudnosti nasproti sv. Očetu ne dopušča! In ta umazani list je »Slovenski Narod". Tako grdo jc napadel sv. Očeta in vse tiste, ki mu čestitajo, d a se nc upamo ponatisniti teh n e č u -venih psovk Liberalce naj bo v dnu sram take pisave njihovega glasila. Tako grdo še židje ne ravnajo! Zato smo pa tudi prepričani, da dobč liberalci tak odgovor, kakoršnega zaslužijo, ako sc še kdaj drznejo ob volitvah stopiti med naše ljudstvo, ki je zvesto vdano sv. Očetu !
Zopet eden, tako vpije »Slov. Narod" in piše, da se je v vrstah dobrih in prostih katoliških mož našel v Inomostu učenjak dr \Vahrmund, ki obsoja katoliške stranke, njihovo postopanje in pravi, da da je katoliška cerkev prek mečka, presurova. in da bo zato gotovo v bližnji prihodnosti poginila. ..Prav taka sodba o klerikalcih, kakor jv naša", hinavsko zavija oči ..Slov. Narod". Seveda, prav taka; saj jo je pa izgovoril prav tak liberalec, kakor so slovenski libcralci. Našli sta sc pač zopet dve lepi duši!
Iz Žužemberka, dne 15. sušca 1902. V Žužemberku sc je ustanovila nova »Hranilnica in posojilnica", ki uradujc sedaj v župnišču ob nedeljah od 8. do 9. ure in ob torkih od 8. do 10. ure. Posojila daje članom po 5'/,%. Posojilnica, ki je bila v liberalnih rokah, je razpadla. Kdor je bil kaj dolžan tam, bo moral sedaj hitro plačati. To je obžalovati, ker bo marsikdo oškodovan, ki bo moral dolg prekladati. Ljudem svetujemo, da vzamejo denar pri novi hranilnici, ki je popolno v zanesljivih rokah in pri kateri se ni bati, da bi kdo kaj goljufal. Goljufija je izključena. Na varno mesto bo hranilnica rada dala, da pomaga ljudem iz zadrege, v katero jih je pahnil malovestni človek. Tudi je bolje vzeti denar doma, kakor pa v kaki oddaljeni hranilnici, kjer vedno veliko stane plačevanja in pa daljna pota.
Upokojen je gosp. Peter Pogačnik, učitelj na Čatežu pod Zaplazom. Srečno!
Slovenski »Učiteljski dom" v Celovcu. Celovški rodoljubi so sklenili napraviti društvo »Učiteljski
dom". Namen društva je: vzdržavati v učiteljskem naraščaju ljubezen do katoliške vere, ljubezen do materinega jezika in do avstrijske domovine. Da se to doseže, hoče društvo zbirati pripravnike in napraviti jim zavod, v katerem bodo dobro oskrbljeni, a tudi strogo nadzorovani; zavod, ki ima polagoma postati zavetišče učiteljskega stanu, in dom, kjer se zbirajo vsi dobromisleči učitelji. Hog daj veliko vspeha tej velevažni in sveti stvari!
Zdravo telo najboljše blago.
Čudno, a resnično je, da ljudje noč in dan skrbe, kako bi sc osrečili, kako bi zabogateli in se proslavili, pozabijo pa na podlago zemeljske sreče — na zdravje. In vender je zdravje med vsemi posvetnimi dobrotami prva in najimenitnejša. Star pregovor že trdi: zdravo telo — najboljše blago. In to po pravici! Kaj ti pomaga bogastvo, če ga ne moreš uživati, kaj vsa druga sreča, če se je ne moreš veseliti? Bolnik pa tudi svojih dolžnosti spolnjevati ne more. Kam naj gre, če je navezan na posteljo!- Kako naj opravlja težka dela, če se komaj prcgiblje? Kako naj trezno misli, uči, govori, čemu dela težave vsak gibljej, vsak napor?
Zato si želi zdravja vsak človek, pa le redko kdo zanj skrbi. Skrbimo torej za zdravo telo, ker ta skrb je najcenejši zdravnik. Kdor pa že zboli, naj skuša, da kmalu okreva.
(iovorimo torej nekoliko, kako si zdravje ohranimo, in potem, kako naj si pohabljeno zdravje zopet pridobimo in učvrstimo.
I Skrbi sa zdravje!
Za zdravje skrbimo, če uporabljamo vse, kar nam koristi, in se izogibljemo temu, kar bi nam škodovalo. Človek potrebuje za zdravje čistega zraka, potrebne svetlobe, vode, obleke, stanovališč in hrane. Varovati se pa mora vsake pretiranosti, škodljivih ^novi, napak v uživanju i. t d.
Da lažje spoznamo, česa potrebujemo, oglejmo si človeško- telesno življenje. -
Vsi telesni udje vedno več alj manj delujejo. Srce utriplje, pljuča dihajo, želodec jedi prebavlja, čeva se širijo in krčijo, oči gledajo, se odpirajo in zapirajo, uho posluša, jezik govori i. t. d. To delo pa izrablja snovi v telesu. Te izgubljene snovi je potrebno nadomestiti. Hrana in zrak nam iznova dajeta snovi. Pljuča predelajo zrak, želodec tekoče in trde jedi. Po čevah pridejo uporabljene snovi v kri, nepotrebne se pa izločijo.
Da si torej človek pridobi za življenje potrebnih snovi, mora dihati, jesti in piti. S tem si preskrbi kri, ki potem iz srca hiteč oddaja potrebne snovi
po vsem telesu. Da je torej kri dobra, treba v prvi vrsti čistega zraka in tečne hrane.
Zrak.
Zrak je spojina kisika in dušika. Dušika sicer človek ne potrebuje, pa je primešan kisiku, da ta prehitro ne deluje. Dušika je v zraku 79 %, kisika 21 %\ torej le eno petino. Kisik ohranjuje kri čisto in daje človeku gorkoto. Skrbi torej, da bo zrak v tvoji okolici vedno čist, da ne bo v njem drugih primesi, ki bi slabo uplivale na pljuča Kedaj zrak ni čist, ti pove nos, ki takoj začuti vsako slabo primes v zraku n. pr. prah, soparico i. t. d. Po nečistem zraku prihaja mnogo malih nevidnih bitij (mikroorganizmov) v sapnik in pljuča in započno marsikatero bolezen.
Človek porabi na dan 9000 / ali 9 m' zraka. Izdihani zrak ni več za rabo, zato moraš sobe zračiti ali vetriti, da pride zopet čist zrak va-nje. V sobi, ki je 5 m dolga, 3 m široka in toliko visoka, bi pet ljudi živelo le en dan, ko bi nič zunanjega zraka ne prišlo vanjo. Okna odpiraj vsako jutro, ob mrzlih in meglenih dneh pa opoldne, da se sobe napolnijo z zdravim zrakom! Najhitrejše prezračiš sobo, če odpreš okna in vrata na stežaj. Ob prepihu pa ne čakaj v sobi, ampak se umakni, ker se sicer lahko hudo prehladiš. Po zimi se prezračena soba šestkrat hitreje segreje, kakor pa z izprijenim zrakom napolnjena, zato ker ni v njej toliko vlage. Prah zbrisuj pogostoma, da se ne bo vzdigoval po sobi.
Da ti zrak zdravje ukrepi, navadi se prav dihati. Ako sključeno sediš, pljuča le počasi in malo zraka vsrkavajo, zato kri opeša in z njo vse telo. Ljudje, ki mnogo sključeno sedč, so navadno slabotni, n. pr. dijaki, uradniki, pisarji, krojači, šivilje. Ti bi morali večkrat med delom vstati in s polnimi pljuči vdihavati zraka, da pljuča ne zakrknejo in opešajo. Hodi pokončno!
Prehitro hoditi ni varno, ker morajo pljuča preveč delati in se pregrejejo; razvnetim pljučam pa škoduje vsaka mrzlejša sapica. Tudi ne dihaj ob hoji in ob mrazu skozi usta, ampak skozi nos. Sapa prihaja takisto po ovinkih že segreta do pljuč in jim ne škoduje. Tudi prah ne more priti v sapnik. Hodeč ne govori!
Zrak pa ne hrani le pljuč, ampak tudi hladi telo. V telesu se vedno napravlja gorkota; karjejc odveč, odvzame vedno nas okrožajoči zrak. Človeška toplota je pri vseh ljudeh na zemlji in ob vsakem letnem času redoma enaka in sicer meri v zdravem teletu dobrih 37° C. Ogreti za 4° ali ohladiti se ne sme, sicer je nevarno za zdravje.
Ker je v zraku vedno nekoliko vode, pravimo, da je zrak soparen, kadar čudimo to mokroto sicer
pa, da je suh. Soparen zrak se nam zdi poleti vroč, zato ker naše telo pri soparnem zraku ne more oddajati toplote, po zimi pa mrzel, ker vlažen zrak
hitreje oddaja toploto.
Nespametna navada je zahajati iz zaduhlih delavnic in pisarn v še bolj zaduhle in zakajene gostilne. Ni čuda, da opeša s telesom tudi um. Iz za-duklih prostorov ven v božji svet na solnce!
Drobtine.
Sovražnica tobaka. V Cikagi se je pred sodiščem oglasila neka žena z zahtevo, da se loči od moža. Kot vzrok je navedla, da mož vstaja že ob 2. uri zjutraj in tako kadi, da je skoro vsa soba v dimu. Ker pri tem trpi njeno zdravje, zahteva ločitev od tako strastnega kadilca.
Pomltoičen pod veialami. V Banjaluki bi pred kratkim morali obesti kmeta Gligo Gvozdana, obsojenega radi umora. Pripeljali so ga že pod vislice in krvnik se je pripravljal, da izvrši svojo nalogo. V tem trenotku je došlo od cesarja brzojavno po-miloščenje. Gvozdan je pomiloščen v dosmrtno ječo.
Največje poslopje na svetu. Stavbeni urad je v Chicago izdal dovoljenje ta zidavo največjega poslopja na svetu, v katerem bodo nastanjeni razni uradi. Kadar bo dokončan«, nastanjenih bo lahko v njem 9000 os b. Poslopje bi zidala First National banka na voglu Dearborn in Monroe ceste ter bo sla'o 3 000.000 dolarjev. Dela na njem se bodo pr.čela takoj spomladi.
Leon X II. in njegovi predniki istega imena. Slavno vladajoči papež Leon XIII. je nastopil petindvajseto lelo svojega vladanja. Med vsemi dosedanjimi namestniki Kristusovimi je on še le četrti, ki je dosegel to milost od Boga, da vodi čolnič svetega Petra že petindvajseto leto. Jako kratka doba vladanja je bila določena nekaterim njegovih prednikov, ki so nosili isto ime, kakor naš dosedanji poglavar svete cerkve. Vladali so: Leon I. od 440 do 10. novembra 461, Leon II. od 682 do julija 682, Leon III. od 26 decembra 795 do junija 816, Leon IV. od 27. januva-rija 847 do 17. julija 855, Leon V. od 28. oktobra 903 do 6. decembra 903, Leon VI. od 928 do 3. fe-brnvarija 929, Leon VII. od 936 do 18. julija 939, Leon VIII. (protipapež) od 4. decembra do marca 965, Leon IX. od 12. februarja 1049 do 19. aprila 1054, Leon X. od 14. marca 1513 do 1. decembra 1521, Leon XI. od 1. do 27. aprila 1605, Leon XII. od 28. septembra 1823 do 10. februvarija 1829, Leon XIII. vd 20. februvarija 1878.
8lovenski milijonarji v Ameriki. Imamo jih! „Slovenec" je sicer pred nekaj tedni malo nevero-
jetno sprejel vest „Amerikanskega Slovenca", da štejejo amerikanski Slovenci med seboj že par milijo, narjev, sedaj vam pa postrežemo z imeni teh ameriških slovenskih milijonarjev. Evo jih: G. Jos. Kraker v Melrose, Minn., g. Peter Kupe v Calumetu, Mich, g. Jože Golob v Leadville, Golo. Vseh seveda ne moremo poznati, ker so Združene države za spoznanje večje, nego pa je n. pr. Kranjska. To so namre6 milijonarji v ameriški denarni vrednosti. Ce pa hočete izvedeti imena onih, ki so milijonarji v kronah, to je onih, ki bi s svojim premoženjem na Kranjskem veljali za milijonarje, pa zamoremo postreči s par ducati.
(Jmo'jeni misijonarji. Število umorjenih misijonarjev leta 1900 v raznih delih sveta znaša 171, med temi devet škofov in 162 drugih duhovnikov! Štirje škofje so bili Francozi, trije Italijani, dva iz drugih dežel. Eden teh je bil živ sežgan 1 tri italijanske škofe so Kinezi razsekali. En duhovnik je bil živ zakopan, dva sta zgorela v cerkvi z vso trumo vernikov, ki je bila pri sveti maši; drugi so bili na razne načine umorjeni. Kaj pač ne trpijo ubogi oznanovalci svete vere po misijonih ! ? In vendar se jih poda vsako leto mnogo križem sveta, da sejejo po Kristusovem povelju seme božje besede.
Sestro zaigal. V Hammondu je triletni Viljem Novak nalašč in iz same škodoželjnosti zažgal obleko svoje mlade sestrice, ko sta bila sama doma, ter je gledal, kako se je zvijala v smrtnih mukah. Njegov oče, ki je kurjač, je odšel na delo. Malo za tem je mati mladega Vilčeta hudo okarala vsled razposajenosti ter odšla v prodajalnico. Prišedši nazaj čez kakih 15 minut zaduhala je v sobi smrad in dim kakor bi se žgalo meso. Na tleh pa je zagledala svoje mlado dete vse goreče in zvijajoče se v zadnjih mukah. Blizo nje pa je stal poredni fant ter jo gledal. Povedal je, da je sam zažgal sestrino obleko, in pri tem ni kazal nikakega kesanja.
0 velikosti New-Jorka si je možno napraviti nekako površno sliko, ako navedemo naslednje številke: Celo mestno czemlje meri 930 kvadratnih klm., t. j. skoro deseti del cele Kranjske, prebivalstva pa šteje mesto okroglo 4'milijone. Dolgost mestnih železnic nevvjorikih znaša 1900, tlakovnic cest pa 145 km. Lete 1898 je štelo mesto 130000 hiše stanovanji, 37.000 trgovinskih hiš, a le 438 gostiln. Cerkva imajo ondi 1100 Sol 350 s 7464 učiMji in blizu 203.000 učenci. Bolnic, hiralnic in enakih »-vodov imajo ▼ Novem Jjrku 264, poštnih uradov 90 ter 44 pokopališč. Mestnih uradnikov je tam skoro toliko, kakor v Ljubljani vsega prebivalstva, namreJ 33.113 stražnikov pa le 6889 in 2167 ognjegascev. Letnih dohodkov ima mesto okroglo 2600 milijonov dolarjev, dolga pa 170 milijonov dolarjev.
Naše slike.
Ajdovec pri Žuiemberku. - Ajdovec je med Trebnjem, Žužemberkom in Sotesko na Dolenjskem. Župnija Šteje okoli 950 duS ter je skalovita planjava, leže« 600 m nad morsko gla-<]no, z mnogimi vinorodnimi goricami, kjer se je pridelovalo v nedavnem času obilo dobrega vina. Tudi sedaj fe rodi vinska tri«, a ne tako dobro, kakor v prejšnjih letih. Trtna uS hoče unič ti in opusloSiti vse vinograde. — V Ajdovcu je bil doma pokojni pio3t dr. Anton J rc, a tudi rAnoglm drugim Se sedaj službujočim duhovnikom je tekla zibelka v Ajdovcu. Ako Bog <14, bo Ajdovska župnija poslala Se več svojih sinov v vinograd (ios]i<> Jo v; aaj ima skoro vaaka vas po enega dijaka, nekatere tudi po dva. celo po tri. — Druga slika: Krokodilji lov kaže, kako po Afriki lov6 krokodile.
Za smeh in kratek čas.
Vse zastonj, župnik: »Kaj ti pa je, Janez, da si tako žalosten r" — Janez: „Moj Bog, žena noče pri meni biti!" — Župnik: »Skusi jo kako na druge misli pripraviti!" — Janez: „Ali sem že vse poskušal. Sem jo zmerjal, brez jedi pustil, tudi pretepal sem jo, — pa ne pomaga nič. Zmeraj pravi: »Pri tebi ne ostanem, pretil domov!"
V gostilni. Gost: „Pivo je čisto mlačno!" — Natakar: Ni čudo, v toliki vročini se je led segrel!"
Besedne uganke. I.
	9		soglasnik
4	5	8	zemlja
5	1	11 1	.....
3	11	1	žensko ime
	1		samoglasnik
	5		soglasnik
6	3	2	orožje
3	8	7 10	.....
1	7	1	žensko ime
	10		samoglasnik.
NriIoitustile številke s črkami in dobili bote v srednji vrsti 0'l /goraj naizdol in v 3 in 9 vrati primeren pozdrav.
II.
			a				soglasnik
		a	a	a			sladčica
	a	c	c	č	č		mesto na Štajerskem
d	e	e	e	e	e	e	ptic
i	i	j	j	k	k	k	1--------
1	1	1	1	m	n	n	trg na Kranjskem
	n	o	o	o	P		ptič
		t	v	v			domača žival
			v				soglasnik
("Irke v srednji vrsti in od zgoraj navzdol mačijo, prav pogoji ne besede, velik cerkven praznik.
III.
Žival povč ti črk petero, ki malo jih pri nas je zdaj, a nje ime se rabi mnogotero: za »cepca" ga dobiš nazaj. A črko drugo zdaj zameni,
Ozračja kralja ta beseda dd. Zameni še; kar zdaj pomeni, to peč zakunena ima.
Rebus.
A nočno §t?f ni' -
Računska uganka.
Mala družba, obstoječa iz moških in žensk, mora plačati v gostilni 23 K 90 v. Na vsakega moškega pride 1 K 50 v, na žensko pa 1 K 20 v. Mož je troje več nego ženskih: koliko je vsakaterih?
Rešitev ugank v zadnji številki.
Besedne uganke.
I.
m
17 u
m
v a
O
P*
J
*
>00 •IH
►o
S f-t
fe
ti a
n.
peo — pesa
pest
Rebus
a) Medvode	b) Medved
Računska uganka.
4 8 12 « 24 11 6 7 ^ 24 _9 _10 _5 „= 24 24 24 24
Vse so prav r e 8 i 1 i: Rozka Zorko v Šuoki Seti pri Vačah; dalje: Tam dr gorenjski strani ao ti Vod Sani udarii uganke vse prav reSili, ko pri mizi so zbrani bili, in sicer Anton Traven, Florijan Hafoer, Marija Dolničar, Marija Pire in Maoa Rozman; Josip Grum; dijak v Ljubljani.	(Dalje prih.)
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" Izide (lne 3. aprila t, 1.
Valeilo
na
III. redni občni zbor
Zveznega kmetijskega društva v Poljanah
res- zadruge z omejeno zavezo
ki se 1)0 vršil
dne 13. aprila 1902 ob 10. uri dop.
v društvenih prostorih.
VSPORED:
1.	Poročilo načelslva.
2.	Pregled in odobravanje računov.
3.	Prememba pravil.
4.	Volitev.	62 1-1 ft. Raz si nasveti in slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi uljudno	ODBOR.
Strojarija
s 16. kadmi je iz proste roke na prodaj. Voda žene stroj in stope za Creslo, kakor tudi va-Ijavko. Ona 7000 kron. Kje, pove iz prijaznosti upravnistvo tega lista.	55 3—1
Mlin v n^jem
želi dohiti dobro izurea mlinar. Ponudbe na:
B. M, Zagorje ob Savi
4!) poste restante) 1—1
54
Deček
l-i
ki je dorrtil ljudsko Solo in ima veselje do trgovine, se sprejme kot učenec v trgovino z meSanim blagom Vef pove
V. Šeiik, Sodriiici pri Ribnici.
Trgovski učenec
se eprejme pri Kmetijskem društvu Bloke pri Fari, pošta Nova vas 61 pri Rakeku. 1-1
dvajsetega stoletja 1901 - 2000 ~
z načelno podobo v barvah in jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GregoriJ Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
Pozor, kmetovalci!
Pravi ribniški fižol za neme 5« dobiva PfjV
— Seiek-u v S;dra. žici pri Ribnioi. - Zalogu istega je tudi „pri Lavriču« Gornjih Gameljnih pod Šmarno goro St. 18.	53 1-1
Vožnje kart«
in
tovorni listi
AHGRIKO.
Kraljevi belgijski pogini parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: 1« «* <« m « mm. w Ki 1 n | (.
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20 n
ali pa
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34,
HER BABNV-jev podfosforn&sto-kisll
aparno »Stlraai sirup,
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni slrop raztaplja ilu, upokojuj« katelj, pomanjiuje pM daj* slast do J odi, pospataj« prsbaTlJanJ« m redil
uoat telo JaM in kr«pi. Železo, ki je v sirupu v lahko •i prisvajajoči obliki, je jako koristno sa narojanje krrl rutopljive foaforno • apasn« soli, ki so v njem, pa po •ebno pri slabotnih otrooih pospešujejo uarejtnj* kortlj.	434 i20-ll)
Oona atoklonlol 1. rld 25 kr. ^ 2 K SO h, po poM 80 kr. — 40 h sa zavijanj«
(V Prosimo, da «e vedno izrecno zahteva H«rbabny-ja* apneno - talssni strup. Kol mak izvora se nahaja v steklu it na zamalku ime, ,.Herbabny stisnjeno z vzvišenimi črkami ii nosi vsaka steklenica polegstojaft uradno rsfistrov. varat*«*« znamko, na katera znamenja u se blagovoli paziti. Osrednja skladlita Duiutj, lekarna „zur Barmherzlgkelt*
VH.l, Kalaaratrasa« 78-75.
V	salail skera v vsak lakaraak aa Daaaja. v LlaMJani la dra|i<>
V	zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJubljani: A. Mai-detschlftger, Gabr. Piccoli, Ubald pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl A Co„ M. Rauscher; Reka: F. Prodam G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Breze: G. ElsiM«. Savadenj: F. Kordon; Celaveo: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser & R. r. Hillinger; St. Vid: C. SchieH Trbiž: J. Siegl; Trat: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filipp'- \\ Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Rs«""« Beljak: Jobst A Schneider, L. Assmann; firnemelj: F. Haika;
Velikovec: J. Jobst; Veliparfc: J. Huth.