%itfaN menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260 6BD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Koroška 33, 4000 Kranj tel. M 2 HO JO 40. 2 SO 10 17. fak 2x0 10 30 »: 04 2S0 10 12 •bd.si, info-'jgbd.si ,,,, ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE m SAMOSTOJNE PODJETNIKE* •1 Gorenjska^ Banka Banka .< po.duboi P ROB ANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 i*to_Uy - ISSN 0352 - 6666 - št. 59 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 31. julija 2001 Ruska kapelica Na nedeljski svečanosti ob Ruski kapelici pod Vršičem se je zbralo več pomembnih osebnosti kot pretekla leta. Srečanje je prestopilo okvire tradicionalnega spomina na tragedijo. Svečanost v spomin na nad sto nesrečnih ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je marca leta 1916, torej pred 85 leti, med gradnjo ceste preko Vršiča zasul plaz, je vsa leta zadnjo julijsko nedeljo. Letošnja spominska svečanost je bila v nedeljo, vendar se na nobeni doslej ni zbralo toliko ljudi kot letos. Rekordna ni bila le številčna udeležba, ampak je bila enkratna raven pomembnosti udeležencev v javnem, političnem in godpodarskem življenju. Ob kapelici so se s slovenske strani zbrali predsednik Republike Slovenije, dva ministra in nekaj poslancev ter diplomatov ter vrh ljubljanske nadškofrje, z ruske pa dva ministra in "zunanji minister" ruske pravoslavne cerkve, ki velja za drugega človeka največje pravoslavne skupnosti na svetu. Če bi bila udeležba teh ljudi lahko vzeta kot normalna zaradi jubilejne obletnice tragedije, pa je prihod nekaterih uglednih gospodarstvenikov pod Vršič nekaj posebnega in novega. Med udeleženci slovesnosti sta bila predsednika uprav dveh največjih slovenskih farmacevtskih tovarn Leka in Krke, predsednik uprave Iskratela iz Kranja, direktor letališča na Brniku. Če koga iz te družbe nismo omenili, pa je bil pod Vršičem, naj oprosti. Nesporno prihaja čas, ko Rusija v Sloveniji po desetih letih prihaja iz neupravičene anonimnosti in ko, zlasti po obisku predsednika Vladimirja Putina, dobiva na pomenu, tako v politiki kot gospodarstvu. Evropska unija pomeni za Slovenijo veliko, ne pa vsega. Rusija je pomembna, ne glede na to, kakšne so njene notranje razmere, njen pomen pa se bo še povečal. Zato je tudi spominska slovesnost pri kapelici priložnost, da se pomembnost Rusije za Slovenijo javno potrdi. • J. Košnjek S kolesom po Kekčevi deželi V petek so v Gozd Martuljku tudi uradno odprli daljinsko kolesarsko pot Treh dežel med Ratečami in Gozd Martuljkom. Gozd Martuljek - Kolesarsko Jezo med mejnim prehodom leteče in Gozd Martuljkom so številni kolesarski navdušenci 2a svojo vzeli že pred petkovim gadnim odprtjem. Pretežni del ^»nnajst kilometrov dolge as-,altirane steze poteka po opuš-Cer>i železniški progi, ob njej so uredili več počivališč, prebuja Pa se tudi gostinska ponudba. Radnja je stala 115,5 milijona lolarjcv, denar pa so prispevali program Pharc (400 tisoč ev-r°V), Direkcija za ceste (100 ti-evrov) in Občina Kranjska r10^ (50 tisoč evrov). Prav *rar>jskogorska občina je bila ti- la, brez katere kolesarske steze J:e. bi bilo. Za izgradnjo so si Pnzadevali več let, za evropski teJar pa so se potegovali kar nkrat in šele tretjič uspeli. Kot Je Povedal kranjskogorski žu- pan Jože Kotnik, je kolesarska pot nastala na stičišču treh dežel, narodov in kultur in tudi na ta način bodo tkali nove vezi prijateljstva med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. Kolesarska pot se namreč ne konča na mejnem prehodu Rateče, temveč se nadaljuje v Italiji proti Trbižu, kjer se odcepi proti Avstriji. Gradnja pa tudi v Sloveniji še ni končana, kolesarska pot se bo nadaljevala od Gozd Martuljka proti Hrušici, zaenkrat poteka kar po regionalni cesti, vendar pa na kranjskogorski občini že pripravljajo dokumentacijo za nadaljevanje izgradnje. Petkovega slovesnega odprtja poti se je poleg ministra za promet Jakoba Presečnika udeležil tudi vodja delegacije Evropske komisije Eric van der Linden. • U. P., foto: Tina Doki Skozi Podblico po obnovljeni cesti « « d % O i V \ V* Od lanskega novembra do letošnjega maja je bila lokalna cesta v Podblici, ki jo je odnesel plaz, neprevozna. Maja je promet po njej za silo sicer stekel, grobi asfalt pa je dobila šele pred kratkim, ko je bila zgrajena tudi zgornja kasta. V petek popoldne sta jo kranjski župan Mohor Bogataj in domačin Franc Šolar slovesno odprla. Fini asfalt bo zaradi morebitnih posedanj položen spomladi, obnova 70 metrov dolgega odseka pa bo mestno občino stala najmanj 95 milijonov tolarjev. Pri pokrivanju stroškov občina upa na pomoč iz državnega sklada za odpravo posledic naravnih nesreč. • H. J., foto: T. Doki u u u • e 1 a n • s i do 40% znižanje športna KONFEKCIJA od 20.7. - 3.8.2001 Tel.: 04 5351 439, 5351 437, 5351 435, fax: 04 5351 436 9770352666018 SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA Slovenija zaprla novo pogajalsko poglavje Unija bo nadzirala obmejne prodajalne Ljubljana, 31. julija - V petek je bila v Bruslju trinajsta pristopna konferenca pogajalcev Slovenije in Evropske unije, ki so jo vodili Belgijci kot predsedujoči v Uniji do konca leta. Našo delegacijo je vodil vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik. 25. pogajalsko poglavje o carinski uniji je od petka naprej zaprto, pogajanja pa so bila hitro končana, ko je Unija ugotovila, da bo zakon o preoblikovanju prosto carinskih prodajaln na meji z Unijo začel veljati 20. avgusta, od 30. septembra naprej pa bodo v teh trgovinah uvedene polne trošarine in davek na dodano vrednost. Bruselj glede teh prodajaln ne bo popuščal in bo nadziral uresničevanje tega zakona. Preoblikovanje prosto-carinskih prodajaln v navadne je bil glavni problem pogajanj o carinski uniji. Na vprašanje, zakaj je Češka lahko ohranila pros-tocarinske prodajalne ob meji z Avstrijo, je dr. Potočnik odgovoril, da je Slovenija sprejela to obveznost pri podpisu pridružitvenega sporazuma. Večina pogajalskih poglavij (skupno jih je 31) bo do konca leta zaprtih. V prvi polovici prihodnjega leta, ko bo Uniji predsedovala Španija, naj bi bila končana še pogajanja o kmetijstvu, regionalni politiki, prostem pretoku delavcev, kjer zahteva Unija za vse nove članice 7-letni moratorij, in proračunu. Slovenija je prepričana, do bodo pogajanja lahko končana konec prihodnjega leta. Doslej je "zaprtih" 21 poglavij. Le Ciper in Madžarska jih imata 23. Še vedno imama realne možnosti za članstvo leta 2004. • J. Košnjek Pogodba s Centrom nevladnih organizacij Slovenije Skozi labirinte bruseljskih financ Ljubljana, 31. julija - Organizacije civilne družbe imajo v demokratičnih državah velik pomen in različnim projektom nevladnih organizacij tudi Evropska unija namenja precej pozornosti. Letno jim je namenjena milijarda evrov. Toda postopki pridobivanja mednarodnih financ so zapleteni in našim organizacijam nedostopni, zato so se slovenske nevladne organizacije povezale v center in z vlado ter državno upravo sklenile dogovor o sodelovanju. Tudi slovenske nevladne organizacije so bile že deležne finančne podpore pri nekaterih projektih, v prihodnje bodo te možnosti še večje. Za uspešno pridobivanje in porabo teh sredstev so potrebne informacije po možnih virih ter poznavanje postopkov kandidiranja za črpanje teh virov. Služba vlade za evrospke zadeve je zadnji dve leti zato spodbujala nevladne organizacije, naj ustanovijo svoj izobraževalno informacijski center, ki bi zbiral in posredoval pomembne informacije v zvezi z Evropsko unijo ter organiziral usposabljanje za uspešno vodenje nevladnih organizacij skozi labirinte bruseljskih financ. Minister za evropske zadeve Igor Bavčar in predsednik sveta Centra nevladnih orgunizaeij Primož Šporar sta podpisala pogodbo o sodelovanju. Po dveh letih je center ustanovljen, vanj je vključenih 27 nevladnih organizacij. Center je z vladno službo za evropske zadeve lani podpisal pismo o nameri, prejšnji teden pa je prišlo do podpisa pogodbe za pet let, ki bo to sodelovanje utrdilo. Podpisala stajo minister za evropske zadeve Igor Bavčar in predsednik sveta Centra nevladnih organizacij Slovenije Primož Šporar. Center bo letno iz proračuna dobival 20 milijonov tolarjev, možnosti ima kandidirati tudi za mednarodna sredstva, partnerski odnos mu omogoča tvoren dialog z vlado doma in v okviru evropskih povezav z evropskimi mrežami organizacij civilne družbe. • D.Ž, foto: Tina Doki Srečanje na Vodiški planini Radovljica, 31. julija - Radovljiška območna borčevska organizacija vabi na vsakoletno srečanje na Vodiški planini, ki bo pri Partizanskem domu v soboto, 4. avgusta, ob 11. uri. Prireditev je posvečena 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 60-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona in občinskemu prazniku Radovljice. Govornika bosta župan občine Radovljica Janko S. Stušek in predsednik radovljiške borčevske organizacije mag. Pavel Žerovnik, oktetu LIP bled, ki bo pel na srečanju, bo podeljena srebrna plaketa Zveze borcev. • J.K. Danes v Poljanah in Dražgošah Škofja Loka, 31. julija - Znani slovenski ultramaratonec Radovan Skubic - Hilarij iz Zagorja je 23. julija začel teči po 1000 kilometrov dolgi poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Hilarij bo danes s Toškega čela ob 10. uri pritekel v Poljane, ob 13.30 pa bo na Blegošu, kjer pripravljajo planinci, borci in drugi ljubitelji gora svečan sprejem. Radovan Skubic bo danes tekel naprej do Dražgoš, kamor bo prišel ob 17. uri, ob 20. uri pa bo na Vodiški planini. Jutri ob petih zjutraj bo z Vodiške planine krenil na Soriško planino in naprej na Porezen, kjer bo ob 11. uri, ob 13. uri pa bo v Cerknem in ob 17.30 v Spodnji Idriji. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Vlada soglašala z začetkom postopka za spremembo ustave Spremenjenih bo 19 členov Gradivo za spremembo ustave so pripravile 4 podskupine strokovnjakov, ki so vlade za zakonodajo. Med drugim naj bi bila ustanovitev pokraji Ljubljana, 31. julija - Začetek postopka je tudi začetek političnih razprav o predlogih za spremembo ustave, ki ne bo obsežnejši, ampak bo zadeval le področja, za katera vlada že nekaj časa soglasje, da jih je treba urediti, sta dejala v četrtek na konferenci za novinarje direktor vladne službe za zakonodajo dr. Matjaž Nahtigal in državni podsekretar mag. Janez Pogore-lec. Gradivo strokovne skupine predvideva poseg v 19 členov ustave. Evropski členi Na področju mednarodnega povezovanja in sodelovanja je predvidena sprememba 3., 8., 47. in 68. člena. Te dopolnitve bodo omogočile, da bo Republika Slovenija lahko na osnovi mednarodnih pogodb pristopi-, la k mednarodnim organizacijam naddržavne narave in nanje prenesla izvrševanje dela svojih suverenih pravic in da se bodo pravni akti in odločitve, sprejete v teh organizacijah, lahko uporabljale v Republiki Sloveniji v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. Ob siceršnji prepovedi izročanja državljanov Republike Slovenije naj bi bilo po spremembi ustave omogočeno izročanje v skladu z mednarodno pogodbo drugi državi ali mednarodnemu sodišču. Predlagana je ponovna sprememba "slovitega 68. člena", ki je najprej prepovedoval tujcem pridobivanje lastninske pravice v Sloveniji, potem jo je dovolil ob pogoju vzajemnosti, sedaj pa je predlagano, da se v Pokrajine obvezne Predlagane ustavne spremembe zadevajo tudi 140., 143. in 170. člen ustave. Če ho sprememba sprejeta, bo lahko država z zakonom prenesla na lokalne skupnosti del svojih pristojnosti brez predhodnega soglasja lokalne skupnosti, vendar mora zagotoviti denar. Sedanje predpisano soglasje je velika ovira. Državni zbor pa bo lahko po novem obvezno ustanovil pokrajine na način, ki ga že uporablja večina Evrope. Drugo raven lokalne samouprave oziroma ustanovitev pokrajin terja od nas Evropska unija, saj sedanja organiziranost ni primerljiva z Evropo. primeru pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji zagotovi državljanom drugih držav članic EU možnost pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah pod enakimi pogoji kot državljanom Republike Slovenije. Drugačno imenovanje vlade Referendume obravnavajo 90., 97. in 99. člen ustave. Pravni in ustavni strokovnjaki predlagajo nekatere spremembe in racionalnejše rešitve. Tako naj bi zakonodajni referendum postal naknadni in bi ga lahko razpisali na zahtevo državnega zbora ali podpisov 40.000 volivcev. Predhodni referendum naj bi ukinili. Predvidena so tudi področja, o katerih ni mogoče razpisati referenduma. Gre za področja, pri katerih bi lahko referendum onemogočil normalno in nujno delovanje države. Prav tako državni svet ne bi bil več med predlagatelji referenduma. Spremenjeni naj bi bili štirje členi (112, 114, 118 in 121), ki zadevajo volitve predsednika vlade in vlade. Po novem naj bi predsednika vlade na predlog predsednika republike volil državni zbor, ministre delovale v okviru Službe n obvezna. pa naj bi na predlog predsednika vlade potrdil predsednik republike. Take rešitve so mefl najbolj običajnimi v Evropi. Državni zbor bi imel še vedno nadzor nad delom vlade, čeprav predlog ukinja interpelacijo in še naprej ohranja možnos! konstruktivne nezaupnice. Sodniki najprej za 5 let Nekatere spremembe so preo/ videne tudi pri volitvah sodnikov. Predlog sprememb ustave (členi 129, 130, 131, 132 g 134) določa, da sodnikom ne bi takoj podelili trajnega mandat* ampak šele po petih letih in P° preizkusu strokovnega znanja Sodnike naj bi imenoval pred' sednik republike na predlo« sodnega sveta, predsednika m hovnega sodišča pa državni zbor na predlog sodnega svet3 izmed vrhovnih sodnikov. Sodni svet naj bi volili poslanci državnega zbora (6 članov), 1 jjf nov pa naj bi izvolili sodnik' Sodniki bi imeli tako v svetu večino. V primeru suma kaznivega dejanja pri opravljani11 sodniške funkcije bi dal dovolJe' nje za začetek kazenskega P& stopka zoper sodnika sodn svet. . . J. Košnji Poslanec Dušan Vučko sprašuje vlado in kmetijsko ministrstvo Zakaj vračanje v naravi V primeru vrnitve v naravi bi morala Cerkev plačevati davke kot vsak drug kršeno načelo enakosti pred zakonom, ugotavlja poslanec LDS Dušan lastnik gozda, sicer bo Vučko iz Bohinja. Ljubljana, 31. julija - Na eni prvih jesenskih sej državnega zbora bosta morala vlada in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But odgovoriti na vprašanja poslanca LDS iz Bohinja Dušana Vučka v zvezi z vrnitvijo nepremičnin v Triglavskem narodnem parku. V uvodu je zapisal, da glede vrnitve 8254 hektarov gozdov ljubljanski nadškofiji najdemo pravnike, ki trdijo, daje bila odločitev povsem zakonita, kot tudi tiste, ki bi to odločitev spodbijali. Sebe šteje med tiste, ki meni, da bi se vprašanje vračanja nepremičnin v Triglavskem narodnem parku lahko rešilo tudi brez vračanja v naravi. V Evropi je tendenca, da se čim več nepremičnin ohrani v rokah države. Poslanec Dušan Vučko navaja številke, da je na Irskem 84 odstotkov gozdov v državni lasti, v Švici 68 odstotkov, v Nemčiji 54 odstotkov, pri nas pa jih je bilo pred denacionalizacijo leta 1990 v državni lasti 38 odstotkov, po denacio- Dušan Vučko nalizaciji pa še 22 odstotkov. Pravičen in pravni družbeni red narekuje večje varovanje splošnega interesa, saj v pravu s področja nepremičnin, ki so naravne vrednote, ni mogoče uveljaviti pravila, da bi imel prednost individualen interes. Gozd ima še poseben pomen. Zakon o denacionalizaciji je treba spoštovati takšnega, kot je, kar pa šc ne pomeni, da v primeru vrača- nja v TNP ne bi mogli priti do drugačne rešitve, je zapisal poslanec. Na kmetijskega ministra mag. Franca Buta je naslovil tri vprašanja. Prvič ga sprašuje, zakaj je kljub določbam Zakona o ohranjanju narave in Zakona o Triglavskem narodnem parku, katerih namen je ohraniti naravne vrednote v državnih rokah, podpisal delno odločbo o vrnitvi 8254 hektarov nepremičnin. Drugič ga sprašuje, če bo država uveljavljala odškodnino zaradi povečane vrednosti vrnjenih nepremičnin in če so bili glede tega že pogovori z nadškofijo. Dušanu Vučku se zdi nelogično, da so bili gozdovi ob nacionalizaciji vredni dobrih 15 milijonov mark, v času vračanja pa le 12,5 milijona mark, čeprav so bila v ceste in obnovo gozdov vložena velika sredstva. Samo na novo zgrajenih cest je 138,5 kilometra, gradnja kilometra pa stane danes po ocenah strokovnjakov 10 milijonov tolarjev. V tretjem vprašanju pa je vprašan, zakaj se ni Pr^a(j0p^ bil minjs ade za plačilo odškodnine. . poslanec sprašuje, kaj bo stoj la, da bo tudi Cerkev plačeva' davke, tako kot vsak lastn'N gozda in sicer 8-odstotni dave od katastrskega dohodka %f nih zemljišč in 6,9-odstotm d' vek za vzdrževanje gozd?! cest. Nadškofija je teh davsO' oproščena in so tudi zato %°1 dovi zanjo kakovostne nepr mičnine. Po sedanji zakoriod* mora Cerkev kot ustanova P' sebnega statusa plačevati le 0 vek od dobička pravnih ose^ plačevanja davka od prerv°z nja pa je oproščena. "Men'"; da bi tudi v tem primeru I i slediti varovanju javnega ' teresa in urediti vprašanje P^ čevanja davkov ljubljanske škofije; navsezadnje pa bi sig spoštovali tudi načelo enako pred zakonom, ki velja tako, fizične kot za pravne osebe, f zapisal poslanec državn«*' zbora Dušan Vučko iz Boh^K . J. Koš«"* STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVJC& Pri referendumu preveč Omejitev Je- St.ranka Je kritična do nekaterih predlogov za spremembami ve, zlasti glede volitev predsednika vlade in vlade, kjer bl^p1 dati predsednik republike mandat za sestavo vlade zmag jin;1 volitev, ne pa da parlament glasuje samo o predsedniku. ^ ^ potem proste roke pri sestavi vlade. Sporen je tudi P^e£^J $e ^ Predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša je na konferenci za novinarje povedal, daje sporazum o meji s Hrvaško minimum še sprejemljivega, do končne označitve meje pa se bodo pojavljali še problemi. Morski del meje je za Slovenijo ugodnejši od kopnega, zlasti ob Dragonji. Po Janševem mnenju je sporazum o jedrski elektrarni Krško veliko slabši od sporazuma o meji. Nove uparjalnike je plačala samo Slovenija, prav tako pa bodo odpadki še nekaj časa skrb Sloveni- [veno manjše možnosti razpisa referenduma, ki bo kom ^^jf stopna možnost za volivce. Sestavo nadzornega sveta |juč. elektrogospodarstva Slovenije pa je Janša imenoval za j^gjra«11 predstavništvo vladajoče koalicije oziroma za politično predstavnike. Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično- informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavcc / Odgovorna urednica: Marija Volčjak / Novinarji ^ ^ ,., Helena Jclovčan. Jo/e Košnjek, Urša Pcierncl, Slojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Slanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlcbir, Andrej Žalar, Štefan Žanri i lektoriranje: Marjeta Vozlič / ^j^tf** 0*L tisk: Mcdia An. Kranj | Tisk: DEL0-TĆR. Tisk časopisov iin revij, d.d„ Ljubljana /t redništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/20142-00. (defa: 04/201-42-1-^ / ' obračun'111 ^ telefon: 04/20142-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnine: n » alm naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 "i popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdo ja. • 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). ■ Svečanost pri Ruski kapelici pod Vršičem Narod visoke morale in kulture Tako je v nedeljo v zahvali Sloveniji in občini Kranjska Gora za skrb za kapelico pod Vršičem dejal metropolit smolenski in kaliningrajski ifiril. Letos je minilo 85 let od tragedije ruskih vojakov. Vršič, 31. julija - Toliko ljudi kot v nedeljo še ni bilo nikoli na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem, kjer je marca leta '916 plaz z Mojstrovke ubil nad sto ruskih vojnih ujetnikov, ki So za Avstroogrsko gradili cesto preko Vršiča. "■; Nekaj metrov nad cesto, v ti- Yuzhanov. S slovenske strani so šini gozda, so preživeli sotrpini Pokojnih postavili kapelo v ruskem slogu. Prijelo se jo je ime Ruska kapelica. Občina Kranjska Gora je skupaj z Zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine njen vzorni skrbnik. Sedaj bodo obnovili omet. V nedeljo so se pri kapelici z ruske strani zbrali metropolit snio-,enski in kaliningrajski Kiril, Predstojnik oddelka za zunanje cerkvene povezave Ruske pravo-slav prišli predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je k spomeniku v imenu Republike Slovenije položil venec, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ljubljanska županja Vika Potočnik, nadškofa dr. Franc Rode in dr. Franc Perko ter nekateri poslanci in gospodarstveniki. "Danes je praznik, praznik slovanske duše, praznik miru in sožitja narodov, ki sta si tako daleč, pa vendar tako blizu. 85 slavne Cerkve, veleposlanik Rus- let že stoji Ruska kapelica pod ke federacije v Sloveniji Tigran Vršičem, simbol spomina na ru- ^arahanov, ki se poslavlja od ske vojne ujetnike, na tragične S1°venije, namestnik predsedni- dogodke trpljenja in grozot prve Letošnje leto je zgodovinsko za odnose med Slovenijo in Rusijo, tudi zaradi srečanj ruskega predsednika Vladimirja Putina s slovenskima predsednikoma Milanom Kučanom in predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom." Metropolit Kiril, ki je pred kapelico molil zadušnico za umrle vojake in za vse pokojne, Ruse in Slovence, je povedal, daje ganjen. Toliko ljudi je vzelo čas in se poklonilo spominu na dogodek izpred 85 let. Metropolit Kiril in otroci ruskih državljanov v Sloveniji. vezuje evropske regije, tri narode, tri države na tromeji, na stičišču slovanske, romanske V imenu Republike Slovenije je položil venec k spomeniku ob . kapelici predsednik Milan Kučan. «a drž **vne Dume Ruske federa- cije Artur Ći/i„garov in minister vladi RUske federacije dr. Iliya ruski vojni ujetniki v spomin na svetovne vojne. Vsa ta leta je ostala taka kot so jo postavili svoje tovariše, ki jih je zasul plaz z Mojstrovke - skromna, a čudovita v svoji preprosti lepoti in izvirnosti. Občani in prebivalci Zgornjesavske doline jo s pomočjo strokovnjakov čuvamo kot arhitekturni in zgodovinski biser. V ta prostor je vnesla neko novo, do tedaj nepoznano vsebino, vnesla je duh kulture nekih daljnih krajev, ki so jo ruski vojaki nosili s seboj in nam jo zaupali v varstvo. Z velikim spoštovanjem smo sprejeli to obveznost. Ruska kapelica pod Vršičem je postala simbol povezanosti narodov in kultur v evropskem prostoru. Spomin na vojno počasi zbledi, vezi, ki so se stkale v vseh teh letih med slovenskim in ruskim narodom, pa postajajo vse močnejše in trajnejše. Kraj spomina postaja osrednja točka Poti miru, ki po- ln germanske kulture," je med drugim dejal v govoru župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik. "Stojimo na sveti zemlji, politi s krvjo ruskih vojakov, na kraju, kjer že 85 let počiva prah zvestih sinov Rusije. Oni so gradili cesto, ki ji danes pravite ruska. Zahvaljujem se slovenskemu narodu, ki ne glede na zgodovinske okoliščine ohranja spomin na naše sonarodnjake. Naredili bomo vse, da bo ta kapelica simbol prijateljstva in sodelovanja med našima narodoma," je dejal namestnik predsednika ruske dume Artur Čilingarov. "Hvaležni smo občini Kranjska Gora in društvu Slovenija - Rusija za skrb. Upamo, da se pot do kapelice ne bo nikoli zarasla. Med udeleženci slovesnosti so bili tudi ugledni gospodarstveniki. Na sliki Metod Dragonja in Andrej Polenee. "Dogodek je še pomembnejši zato, ker so tukaj umrli ljudje, ki niso živeli tukaj in so prišli od daleč. To priča o visoki morali in stopnji duha slovenskega naroda." • J. Košnjek, slike T. Doki Odprli so kolesarsko pot Treh dežel med Ratečami in Gozd Martuljkom S kolesom po Kekčevi deželi Čeprav se je petkovega uradnega odprtja kolesarske steze Treh dežel med Ratečami in Gozd Martuljkom udeležila cela vrsta visokih gostov, pa nihče ni pokazal toliko športnega duha, da bi se - vsaj simbolično - popeljal po novi kolesarski stezi. Tako so prvi to storili otroci, za njimi pa še številni drugi kolesarski navdušenci, ki so kolesarsko stezo že vzeli za svojo. Koles tnejn arska steza je zaenkrat dolga 14 kilometrov, poteka pa od Nje83 preh?da Rateče do Gozd Martuljka. Pretežni del trase Po| jnPo °Pusčeni železniški progi, steza je široka dva metra in irtotop as^a'l'rana- Poteka po naravnem okolju, odmaknjeno od so po f8a Pometa. Tudi okolica steze je urejena, pri gradnji pa PoSam "eJ Pazili, da so ohranili obstoječe zelenje in drevje, ki na Ob eZnih de,in ustvarja občutek drevoreda. kranio?.[0g' kQt Je povedal veseli v Občini Kranjska Gora, kjer so si že več let prizadevali, da bi zgradili kolesarsko pot treh dežel - Slovenije, Italije in Avstrije. Projekt Kolesarska pot - tri dežele na skupni poti so že leta 1995 prvič prijavili kot potencialni Pharc projekt. Odziva ni bilo, prav tako tudi ne na drugo prijavo. A Kranjskogorci janjskogorski župan Jože Kot- J*. uredili več počivališč: "Plč-udji se je gospodarski interes j °b progi že rastejo počivališ-?a 2 gostinsko ponudbo." Postajaj so tudi za izposojo in servis petkovega uradnega odprtja cesarske poti so bili še zlasti niso odnehali in tretjič le uspeli - projekt Kolesarska pot treh dežel je bil leta 1998 le sprejet, zagotovljeno pa tudi financiranje z nepovratnimi sredstvi Phare. Iz tega naslova so dobili 400 tisoč evrov, medtem ko je Direkcija za ceste, ki je bila nosilec projekta, prispevala 100 tisoč evrov. Občina Kranjska Gora pa 50 tisoč evrov. Denarja je bilo zaenkrat dovolj le za štirinajst kilometrov, medtem ko drugi del projekta še čaka na uresničitev. Po projektu naj bi kolesarska pot potekala vse od Rateč do Hrušice, zaenkrat pa je del od Gozd Martuljka do Hrušice speljan po regionalni cesti. Vendar pa v Občini Kranjska Gora že pripravljajo potrebno dokumentacijo in se pogovarjajo o odkupu zemljišč za proti Trbižu, do tam pa se odcepi proti Avstriji proti Podkloštru in naprej proti Šmohorju. "Kolesarska pot je nastala na stičišču treh dežel, narodov in kultur in tudi s to potjo bomo stka- Progo so uradno odprli (z desne) minister za promet Jakob Presečnik, vodja delegacije Evropske komisije Eric van der Linden in kranjskogorski župan Jože Kotnik. traso do Jesenic, prav tako pa dokumentacijo za nadaljevanje izgradnje kolesarskega omrežja že pripravljajo v jeseniški obči-Vendar bo za to treba zagotoviti občinska in državna sredstva, saj na denar iz programa Phare ne morejo več računati. Gradnja kolesarskih poti namreč ni več med prednostmi programi Phare, je povedal župan Jože Kotnik. Na stičišču treh držav Nova kolesarska pot pa se ne kdnča na mejnem prehodu Rateče, temveč se nadaljuje v Italijo li vezi prijateljstva med Slovenijo, Italijo in Avstrijo," je na petkovi otvoritvi poudaril Jože Kotnik. Vodja delegacije Evropske komisije Eric van der Linden je poudaril, da se s tem Slovenija vključuje v evropsko omrežje kolesarskih poti, pomeni pa tudi začetek vzpostavljanja nacionalne mreže kolesarskih povezav. Minister za promet Jakob Presečnik pa jc med drugim menil, da je nova kolesarska pot velik prispevek k izboljšanju pometne varnosti, pa tudi k popularizaciji uporabe koles med Slovenci. • II. Peternel. foto: T. Doki GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Delavci AMZS so minuli konec tedna pomagali 44 gorenjskim voznikom. Od tega so v 38 primerih morali nevozna vozila odpeljati s cest z vlečnimi vozili, 6-krat pa jc zadostovala pomoč njihovega mehanika. GASILCI Kranjski gasilci so na Liko-zarjevi ulici, kjer se je zgodila prometna nesreča, nudili policistom dodatno razsvetljavo. Na Bregu ob Savi je zagorela izolacija fasade na stanovanjski hiši. V Britofu pa so pogasili požar v kleti stanovanjske hiše, kjer je zagorelo na električni napeljavi. V prometni nesreči, ki se je zgodila na cesti Kranj - Brnik, so nudili pomoč ponesrečencu. Na Kebetovi ulici se jc v kurilnici sprožil požarni alarm, zaradi povečane koncentracije plina. V Žabnici pa je strela zanetila požar na kozolcu, ki so ga pogasili kranjski gasilci in domači prostovoljni gasilci. Jeseniški gasilci so na Selu, kjer se je zgodila prometna nesreča, rešili vkleščeno osebo iz vozila. Z reševalnim vozilom so iz Acronija prepeljali poškodovanega delavca v ZD in nato domov. Za Acro-ni so merili prisotnost zemeljskega plina v delavnici vzdrževanja jeklarne, nato pa v valjarni črpali vodo. Zaradi okvare na vodovodu v Logu na Jesenicah so občanom pripeljali vodo s cisterno. V Gledališču Tone Čufar so opravili požarno stražo. V stanovanjski hiši na Hrušici so pogasili požar, ki ga je zanetila strela, pomagali so jim prostovoljni gasilci s Hrušice. 11-krat pa so spremljal tovorna vozila z nevarnimi snovmi skozi predor Karavanke. Pred salonom Alples v Železnikih se je voznik z osebnim vozilom zaletel v ograjo in se prevrnil. Iz vozila se je pričelo kaditi in iztekati motorno olje. Na pomoč so prihiteli gasilci PGD Škofja Loka, ki so na poškodovanem vozilu odklopili akumulator, avto odstranili z vozišča in počistili oljne madeže. Zaradi neurja in močnega hudournika je voda vdrla v tri stanovanjske hiše v Žireh. 1 nkrat na Novovaški cesti in dvakrat v Račevi. V Račevi je močan hudournik ogrozil hišo, na cesto pa je naneslo ogromno peska, kamenja in blata, da je bila le-ta zaprta. Posredovali so gasilci PGD Dobračeva, PGD Račeva in PGD Žiri. NOVOROJENČKI Od petka do danes smo Go-renci dobili 19 novih prebivalcev, od tega v Kranju 15 in na Jesenicah 4. V Kranju seje tokrat rodilo 8 dečkov in 7 deklic. Dve mamici pa bosta domov odnesli štiri otročičke. Ena je rodila dvojčici, druga pa dvojčka. Najlažja je bila ena izmed dvojčic, ki je tehtala le 1.500 gramov. Pri 4.250 gramih pa se je kazalec na tehtnici ustavil najtežji deklici. Na Jesenicah se je rodil en deček in tri deklice. Najlažja je bila deklica z 2.260 grami. Najtežji pa je bil ob prvem tehtaju deček, ki jc tehtal 3.360 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so imeli na internem oddelku 37 urgentnih primerov, na kirurgiji 164, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 17 otrok. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN IZ GORENJSKIH OBČIN Bohinjci s svojo komunalo V Bohinju so sklenili, da bodo začeli postopek izstopa iz javnega podjetja Komunala Radovljica in ustanovili Komunalo Bohinj. Bohinj - Bohinjski občinski svetniki so na seji prejšnji četrtek prižgali zeleno luč, da občinska uprava začne postopek izstopa iz javnega podjetja Komunala Radovljica in začne s postopkom ustanovitve komunalnega režijskega obrata v okviru občinske uprave. S tem bodo Bohinjci dobili lastno komunalo. Razlogov za izstop iz skupnega komunalnega podjetja je več. med njimi je na prvem mestu večletna izguba Komunale Radovljica. Piko na i pa je postavil predlog sanacijskega programa Komunale, po katerem bi ukinili enoto v Bohinju ter izločili nekatere gospodarske javne službe, denimo pokopališko in pogrebno dejavnost ter skupno rabo, kamor sodi zlasti pluženje. Te dejavnosti naj bi jih občine urejale po svoje. Poleg tega sanacijski program temelji na vnovičnem dvigu cen; samo cene vode in kanalščine bi se za Bohinjce lahko povečale za več kot sto odstotkov. Zaradi vsega tega so se na Občini Bohinj odločili začeti postopek ustanovitve lastnega komunalnega režijskega obrata Komunala Bohinj. Posebna komisija je pripravila temeljito analizo poslovanja bodočega obrata ter analizo stroškov in prihodkov. Iz analize izhaja, da bi v Komunali Bohinj opravljali zimsko in letno vzdrževanje cest ter pokopališko in pogrebno dejavnost, medtem ko bi za odvoz in ravnanje z odpadki podelili koncesijo. Zaradi velike naložbe v smetarsko vozilo naj bi tc dejavnosti v obratu ne opravljali. V obratu naj bi bilo enajst zaposlenih, predvidoma vsi tisti, ki sedaj delajo v enoti v Bohinju. In kako bo s stroški glede na dosedanje stroške v okviru skupne komunale? Analiza je pokazala, da bi bili stroški plač in splošni stroški materiala manjši, vsi ostali stroški pa bi bili večji, zlasti stroški storitev, kamor je vključena koncesija za odvoz smeti. Za občino bodo večje breme tudi investicije v stroje in drugo opremo. Kljub temu pa je analiza pokazala, da bi režijski obrat lahko zagotavljal ustrezno kakovost komunalnih storitev v podobnih finančnih okvirih, kot jih sedaj zagotavlja Komunala Radovljica. Zato so občinski svetniki sklenili, naj občinska uprava začne s postopkom izločitve iz skupne komunale in ustanovitve Komunale Bohinj, ki pa ne bo javno podjetje, temveč režijski obrat v okviru občinske uprave. • U. P. Čudna in neutemeljena pobuda Komenda, 31. julija - Občinski svet občine Komenda je na zadnji seji razpravljal o predlogu za ustanovitev občine Moste. V razpravi, ko so bili svetniki nemalo presenečeni nad vlogo in pobudo, seje izkazalo, daje bila pobuda neutemeljena in hkrati tudi nelegalna. V občini Komenda namreč nimajo več krajevnih skupnosti, vendar je bila kot pobudnik imenovana v naslovu krajevna skupnost Moste. Izkazalo seje oziroma takšna je bila razlaga, da je član občinskega sveta Vinko Ovijač (v vodstvu nekdanje KS Moste) odgovoril na poziv iz države, ko so v krajevni skupnosti razmišljali o samostojni krajevni skupnosti. Kasneje so se v občini Komenda v vseh treh KS Komenda, Moste in Križ sporazumeli in odločili za odcepitev iz kamniške in za ustanovitev samostojne občine. Čeprav je Vinko Vijač pojasnjeval, da za oživitev razmišljanj o samostojni občini na podlagi stare, nekdanje pobude in razmišljanj, so člani občinskega sveta zelo kritično in odločno zavrnili takšna razmišljanja in oživljanja. Ponovno je oživela tudi razprava o sporazumnem zapisniku, ko so se dogovorjali o razmerjih, delu ter takratnih stališčih o bodoči občini. O tem bodo še razpravljali, razmišljanja in nelegalne pobude in poskuse pa so odločno zavrnili in obsodili. • A. Ž. Pobratimski piknik pred vrnitvijo v La Ciotat Kranj, 31. julija - Po dobrih desetih dneh bivanja v Kranju se je osemnajst francoskih dijakov s tremi spremljevalci in uradno delegacijo, ki se jim je pridružila minuli torek, v petek dopoldne odpravilo proti domu. Za slovo jim je kranjski župan Mohor Bogataj v četrtek popoldne na prostoru športnega društva Tela v Miljah ob Kokri priredil piknik, ki so se ga s kranjske strani udeležili tudi člani društva za pobratenje z La Ciotatom in družin, ki so drugi teden bivanja v Kranju mlade Francoze gostili v svojih domovih. Ob tej priložnosti so gostje pripravili krajši kulturni program, v katerem so med drugim dokazali, da tudi slovenščina zanje ni nepremagljiva, se zahvalili za gostoljubnost, podžupanja La Ciotata Mireillc BenedeUi pa je Kranjčane povabila v svoj kraj prihodnjega avgusta, ko nameravajo v La Ciotatu pripraviti veliko praznovanje. • H. J. Odprli cesto v Podblici Cesto, ki je po osmih mesecih znova spojila spodnji in zgornji del Podblice, sta v petek popoldne uradno odprla kranjski župan Mohor Bogataj in predstavnik krajevne skupnosti Podblica Franc Šolar. Podblica, 31. julija - Prebivalci Podblice so si končno oddahnili. Minuli petek je bil za njihov kraj praznik, saj so z obnovljenim odsekom lokalne ceste, ki jo je novembra lani v hudem neurju odnesel plaz, znova vzpostavili vez med spodnjim in zgornjim delom vasi pa tudi s Kranjem. Kot je dejal sicer zadovoljni predsednik krajevne skupnosti Podblica Matevž Kordež, si krajani želijo še kakšne podobne slovesne otvoritve, denimo, šolskega igrišča ali ceste proti Njivici. Župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj jim za naprej ni dajal obljub. Dejal je, da se stro- ški obnove 70 metrov dolge ceste sučejo okrog 105 milijonov tolarjev, da bodo končni stroški nekaj manjši, okrog 95 milijonov tolarjev, kar pa je tudi za mestno občino še vedno velik denar. Država doslej še ni pomagala, upa pa, da bo pokrila vsaj del stroškov. "Pričakovali smo, da bo cesta sanirana že aprila, vendar sta talna voda in premikajoč teren gradbenikom povzročala precej težav. Kljub temu se je maja že dalo voziti po njej, povsem končana pa bo šele naslednjo pomlad, ko bo položen Tini asfalt. Z njim smo zaradi pričakovanih manjših posedanj za zdaj počakali," je ob odprtju ceste dejal župan Bogataj. Izvajalec sanacije je bilo Vodno gospodarsko podjetji Kranj. Da je bila res zahtevna pa potrjujejo tudi nekatere številke; od februarja do julija f bilo opravljenih 4500 delovnin ur, v cesto in kasti je bilo vgrajenih 650 kub. metrov betona 2600 kastnih elementov, 25 ton armature, 650 metrov pilotov, 2000 kub. metrov lomljenca i" kamnite jalovine, 150 metrov drenažnih cevi ter deset kub metrov lesa za opaženje. Pet' kovo slovesnost v Podblici s" popestrili plesalci domače folklorne skupine KUD Mali Vrh ki bo prihodnje leto praznoval petdeset let, ter vokalni kvaftf1 Dekleta izpod Jelovice. • H. Jelovčan, foto: T. Do Začelo se je zaradi vode V Dolenji vasi v Podbrezjah so v soboto proslavili obnovo ceste skozi vas in v njej vgrajenih komunalnih naprav. Podbrezje, 31. julija - Okrog 50 milijonov tolarjev so veljala vsa opravljena dela v Dolenji vasi, ki so jih končali pred dnevi, proslavili pa v soboto zvečer na družabnem srečanju sredi vasi. Cesto z obnovljeno asfaltno prevleko in v njej vgrajeno komunalno infrastrukturo sta odprla domačina Mira Brajc, Aleševa mama in Dušan Korenčan, Strojev, ki sta se še posebej javno zahvalila tudi tudi županu občine Naklo Ivanu Štularju.. Župan Ivan Štular je v nagovoru poudaril, da so se dela začela, ko je inšpektor ugotovil, da je voda v vasi iz vodovoda oporečna. Tako so se lani začela dela najprej na tem delu, letos pa so jih nato nadaljevali z javno razsvetljavo, meteorno kanalizacijo, kabelskim sistemom in jih končali z asfaltno prevleko. Za celoten projekt so zagotovili denar v proračunu občine Naklo, dela pa so veljala okrog 50 milijonov tolarjev. Za več kot trideset hiš v vasi so ob ureditvi zdrave pitne vode novili so 1100 metrov vodovoda) zgradili 14 luči javne g svetljave, 90 metrov kabelske^ sistema, 1600 metrov meteori1 kanalizacije in poldrugi kil01"? ter asfalta na cesti skozi vaj Tako jih v prihodnosti čaka še ureditev fekalne kanalizacij; ki jo v občini Naklo tudi že P° pešeno gradijo. j, Po slovesnem odprtju, k° ^ cesto z vsemi napravami blag j slovil župnik v PodbreZJ8 ' Janez Ham, v programu Pa s nastopila tudi podbreški rne«m ni pevski zbor in recitatorja. vaščani ob prazniku Sv. Jako proslavljali pozno v noč kar s di vasi. Domačini so poskro za dobrote in da ni bil nihče jen in lačen. • A. Žalar Bo Energetika še dobavitelj? ■~n • • ■ * ■ ■ Pripravili bodo analizo možnosti in pogojev za izbiro novega dobavitelja energije. ki bi mu podelili koncesijo. Jesenice - Na zadnji predpočitniški seji so se minuli četrtek zbrali jeseniški občinski svetniki in obravnavali kar štirinajst točk dnevnega reda. Med drugim so sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Jesenice. Gre za poklicno gasilsko enoto, ki bo skrbela za varstvo pred požari in za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah v občini. Precej časa so se svetniki ukvarjali s poslovnim načrtom in sanacijo sektorja Kres podjetja Jeko-In. Kot je poudaril župan Boris Bregant, so nekateri ukrepi iz poslovnega načrta nujni, zlasti izterjava terjatev, za korenito sanacijo pa bo nujno tudi notranje varčevanje, racionalizacija proizvodnje in distribucije in podobno. Za pokrivanje izgube naj bi prodali tudi poslovno stavbo na Prešernovi 13, čeprav je direktorica Jeko-In Mojca Kobentar opozorila. da objekt potrebujejo. Glede poslovanja je poudarila, da je največji problem nesorazmerje med ceno, ki jo zaračunava Energetika, in ceno, ki jo priznava Jeko-In. V zvezi s tem se že pogovarjajo z Energetiko, saj je zmanjšanje stroškov, ki jih zaračunava Energetika, nujno. Pripravili pa bodo tudi analizo možnosti in pogojev za izbiro novega dobavitelja energije, ki bi mu podelili koncesijo. So pa občinski svetniki pozvali Energetiko, naj naredi vse, da bi še naprej ostala dobavitelj. Od Energetike so-tudi zahtevali, da pripravi investicijski načrt investicije v nove kotle, od Jeko-In pa, da do novembra pripravi predlog optimalne organiziranosti oskrbe mesta z daljinskim ogrevanjem. Svetniki so se strinjali tudi s podražitvijo priključne moči daljinskega ogrevanja za 8,1 odstotka v fiksnem delu na 270,53 tolarja za kilovat na mesec (cena variabilnega dela ostaja nespremenjena 8.594 tolarjev za megavatno uro). Župan je poudaril, da stroškov ogrevanja ne pokrivajo s sedanjimi cenami, analiza je celo pokazala, da bi se celoten strošek priključne moči moral povišati kar za 55 odstotkov. Občinski svetniki pa da z so opozarjali, » podražitvami ne bodo spe' |, dili občanov, da bi se za daljinsko ogrevanje, s bi znižali stroške. oV0" Na seji so soglašali z imen , jem Zorana Kramarja z c I • — -portJV • nj rektorja Zavoda za šf1"" niče, seznanili pa so se poročilom o izvrševanju ^ j, skega proračuna v Prve poletju. Dosedanji trendi ka ^ da bodo do konca leta >z večino zadanih nalog. , tflo bodo doda V proračunu pa d'1 zagotovili še denar za P za bitev in nakup °Pre # f kinodvorano, z rebalans\ t naj bi zagotovili tudi aom sredstva za subvencion . obrestne mere za gospoo^ ^ p, Odprli cesto v Crni Vrh V petek so prebivalci Bukovega, Valterskega in Črnega Vrha pričakali dolgo zaželen dan, ko so bila zaključena dela na lokalni cesti od Visokega pri Poljanah do naštetih vasi. Visoko pri Poljanah, 30. julija ■ dre za štiri odseke v skupni dolžini skoraj sedem kilometrov, graditev pa je trajala kar dve leti. Za kako zahteven cestni podvig gre, najbolje pove vrednost del, ki je presegla 97 milijonov tolarjev, pri čemer je občina Škofja Loka prispevala 40 milijonov. Krajevna skupnost Log iz sredstev samoprispevka ter sredstev za vzdrževanje 29 milijonov, SGP Tehnik je Prispeval 7 milijonov, gradbena firma Dolenc, d.o.o., 10,5 milijona, občina Gorenja vas -Poljane 1,5 milijona in krajani ž opravljenim delom 3 milijone l°larjev. Za 5,6 milijona tolarjev je ostalo še dolga. Precej težav je pri tej gradnji povzročilo dejstvo, da se je davek z uvedbo DDV dvignil s 3 na 19 odstotkov, pri čemer je torej država "zaslužila" petino. Ker je v nadetih krajih tudi dovolj otrok, °e štejejo med demografsko ogrožene, zato se iz države ni °ič vrnilo. Priprave na gradnjo so tekle kar nekaj let, saj vseh interesov, pa tudi prispevkov ni bilo enostavno uskladiti, posebej pa se je pri tem izkazal Anton Rupar, predsednik va- škega odbora Bukov Vrh in predsednik gradbenega odbora za graditev teh cest. Posebno pohvalo sta si za opravljeno delo po sponzorskih, za četrtino nižjih cenah zaslužila oba glavna izvajalca: gradbenih del Dolenc, d.o.o., in SCT za asfal-terska dela. Množici zbranih pa je ob uspešnem zaključku česti- tal župan občine Škofja Loka Igor Draksler, saj so prav te ceste tudi največje vlaganje v tovrstno infrastrukturo te občine v zadnjem letu. Kako veliko pridobitev pomenijo te ceste, je bilo mogoče videti tudi na sami otvoritvi, saj je izzvenela v pravi praznik veselja teh vasi, za prijetno vzduš- je pa je že na začetku poskrbela folklorna skupina Plaz iz Horjula. Pomenljivo je bilo tudi vabilo predsednika krajevne skupnosti Toneta Prevodnika: "Ostanimo prijatelji, čaka nas še veliko dela!" Naslednja na vrsti naj bi bila cesta na Gabrško Goro. • Š. Ž. Odprli obnovljeno vaško jedro Po letu dni so končana obnovitvena dela v vasi Lahovče, kamor je občina Cerklje letos namenila skoraj 150 milijonov tolarjev. najv^-«6' Ju'«ja - Vaščani se zavedajo velikih pridobitev, ki so v tiosti J! mer' rezultat županov anja Franca Čebulja, je na sloves-n,k va l °dpriJu obnovljene ceste skozi vas Lahovče dejal predsed-flovil ^upnosd Janez Petrič. Pred letom dni je občina ob-„ ! ? cesto Zalog - Lahovče do lahovške cerkve, letos pa so ob-|(a Se preostanek ceste skozi vas. Vrednost del je bila tako visoka d3^' vsen spremljajočih del. Prestavili so namreč strugo poto-Reke, napeljali primarne in sekundarne kanalizacijske vode, obče 'd VO(*ovodno napeljavo, nova sta tudi javna razsvetljava in most "eko, v zemljo so položili električne kable. V Prvi fazi obnovitvenih del v Lahovčah je uprava za varstvo narave Ministrstva za okolje in Prostor regulirala potok Reko, v drugi pa je občina Cerklje v ob-n°vo vaškega jedra in ceste Lahovče - Zalog vložila doma-la 150 milijonov tolarjev. Druga laza je bila končana v letu dni, Vse pridobitve pa so slovesno °aPrli v soboto, ko se je pred vaškim gasilskim domom zbra-la velika množica domačinov. y bi proslavila novosti, zoranim je spregovoril vaški Janez Petrič, župan Franc ^ebuij pa je domačine seznanil še z nadaljnjimi načrti, ki jih ima občina na njihovem območju. Gre za kanalizacijo in čistilno napravo, ki bi jo lahko gradili skupaj s sosednjo občino Komenda, s katero o. tem že potekajo dogovori. Govoril je tudi o drugih naložbah v občini Cerklje, v zvezi s pravkar končanimi deli v Lahovčah pa seje zahvalil izvajalcem del in domačinom, ki so se pri tem projektu najbolj potrudili. To so bili Janez Galjot, Andrej Ambrož, Pavel Žvelc in Janez Petrič. Pridobitve je blagoslovil cerkljanski župnik Stanislav Gradišek, zalili so tudi posebej za to priložnost posajeno vaško smreko, novosti pa so se veselili s pesmijo in plesom. Program so pripravili domačini; harmonikar Ivan Kern s pevkama je zapel novo lahovško pesem Ivana Sivca, prepeval je domači cerkveni pevski zbor, plesala folklorna skupina iz Cerkelj, nastopili otroci iz Lahovč, na koncu pa so se po novi cesti zapeljali mladi na kolesih, rolerjih in skirojih. S pogostitvijo so se izkazale gospodinje iz Lahovč in člani Ribiške družine Domžale, pododbor Pšata. • D. Ž, foto: Tina Doki Bosch - Indramat se še ni odločil Izredna seja odpovedana, ker na občino niso dobili pisma o nameri za gradnjo tovarne na predlagani lokaciji. Železniki, 30. julija - Tudi s četrto ponujeno varianto lokacije za gradnjo nove tovarne Bosch - Indramat v Železnikih vzhodno od Alplesa, kot kaže, ne bo nič, saj se nemški lastniki niso odločili napisati pisma o nameri, niti prijaviti na razpis ministrstva za gospodarstvo. Sestanek s lastniki zemljišč pa je tudi pokazal, da vsi ne soglašajo s prodajo ali zamenjavo. Občina si ne bo dovolila, da jo potencialni investitor postavi v kot. Danes teden smo na strani o gospodarstvu objavili prispevek o tem, da se Občina Železniki in tovarna Bosch -Indarmat pogovarjata že o četrti možni lokaciji za gradnjo nove tovarne, saj ta družba deluje v pri Domelu najetih prostorih. Kot smo že pretekli torek najavili, naj bi se v petek sestal na izredni seji tudi občinski svet, ki naj bi obravnaval investicijski program, ki je, skupaj s pismom o nameri za gradnjo, pogoj za prijavo na državni razpis za 30-odstotno sofinanciranje odpiranja novih proizvodnih površin za tuje investitorje ministrstva za gospodarstvo. Ker pisma o nameri od Boscha - Indramata na občini v Železnikih niso prejeli, so sicer že sklicano izredno sejo odpovedali. Župan Mihael Prevc nam je izrazil svoje obžalovanje ter nejevoljo nad takim potekom dogodkov, saj je večina svetnikov kljub dopustom izrazila pripravljenost na sodelovanje, in hkrati menil, da je to vsekakor velika zamujena priložnost. V pogovoru s podžupanom Janezom Ferlanom, ki že tri leta vodi v imenu občine pripravo možne lokacije za gradnjo nove tovarne Indramat, pa smo izvedeli tudi še nekaj podrobnosti. Predvsem to, da ponujena varianta posega na povsem nova (sedaj še kmetijska) zemljišča ni bila edina. Med tremi prejšnjimi možnostmi, ki smo jih omenili pred tednom, in zadnjo predlagano, je bila še ena vmesna: 15 tisoč kvadratnih metrov v industrijski coni Alples in 15 tisoč kvadratnih metrov na novih zemljiščih proti vzhodu. Popravil je tudi podatek, ki smo ga dobili od udeležencev sestanka, da bi stalo komunalno opremljeno novo zemljišče 81 nemških mark za kvadratni meter, pač pa je to le (o)cena komunalne opreme. K temu je potrebno prišteti še 60 mark za odkup in približno 20 mark prispevka za spremembo namembnosti. To je jasno razvidno tudi iz vzorno pripravljenega investicijskega elaborata (pripravil ga jc prav tako podžupan), kjer je mogoče prebrati oceno, da bi investicija v 30 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, vključno s stroški dokumentacije, stala 546,6 milijona tolarjev. Velika nerodnost pa je bila, da smo podatke o teh načrtih v Gorenjskem glasu objavili še pred sestankom z lastniki zemljišč, ki je bil zaradi velike hitrosti priprav šele v četrtek in so nekateri za to izvedeli iz časopisa. Ce bi se za polovico novih zemljišč bilo, po oceni Janeza Ferlana, še mogoče sporazumeti, pa pri dvakrat večjem zemljišču od nekaterih ne bi dobili soglasja za odkup ali zamenjavo. Kljub temu, da je bilo v četrtek na začetku sestanka zelo vroče. "Nikakor si ne smemo dovoliti, da bi občino Bosch - Indratmat potisnil v brezizhodni kot," je dejal podžupan Janez Ferlan. Brez pisma o nameri, brez prijave Indramata na razpis za tuje investitorje in brez soglasja lastnikov zemljišč bi bilo sklepanje občinskega sveta nesmiselno. Vsekakor pa bodo nadaljevali svoja prizadevanja, da Indramat ostane na "vmesni varianti" v Železnikih. Že doslej je bilo na občini storjenega veliko. • Š. Žargi Svečanost na Perovem Kamnik, 31. julija - Na Perovem v Kamniku so se v petek na tradicionalni proslavi spomnili dogodkov izpred šestdesetih let. Takrat sta v zasedi padla prva slovenska borca Anton Miklavčič in Dominik Mlakar, borca Kamniške čete. Po končani drugi svetovni vojni so ta dogodek v občini Kamnik obeležili z občinskim praznikom. Zdaj v. samostojni državi Sloveniji pa se borci in številni občani vsako leto spomnijo takratnih dogajanj s proslavo pri spominskem obeležju. Obiskuje jih medvedja družina Lovska družina Gorenja vas danes združuje 56 lovcev, v najboljših letih jih je bilo že 66 Skrbijo za 6257 hektarjev veliko lovišče, v katerem se dobro počuti tudi rjava medvedka z mladičema Sedem mož v zelenem se je leta 1946 po ^ki vrh, 31. julija m '°./a mizo v gostilni Pri Nacetu, snelo lovske klobuke s svojih na 'h glav, nato so verjetno iz rokava natresli še nekaj lovskih šal, Iako Pa P°modrovalL da ne bi bilo napak, če bi se povezali - 1'OIIIUUI U>ail, Uit lic Ul wuv im|»«»i -~ —---r- ---- nekako je pred 55 leti nastala Lovska družina Gorenja vas -" se je dokončno oblikovala v sedanjo Lovsko družino a*a, ki 0renJa vas s priključitvijo hotaveljskih in lučinskih lovcev c0 S|Jevaški lovci so 55-letni °vanja praznovali minulo nedeljo. Kje drugje bi se zbrali kot ob svoji koči na Javorču, ki je s svojim čudovitim ambien-tom prijetno zatočišče za lovce in številne pohodnikc, kijih na svoje obronke zvabi Žirovski vrh. Kočo so zgradili že leta 1958, pred desetimi leti pa sojo temeljito obnovili. Starešina LD Gorenja vas Miha Bizjak je na praznovanju, ki sta ga v uradnem delu zabelila Mestna pihalna godba iz Škofje Loke in Škofjeloški lovski pevski zbor, za kasnejše rajanje pa jc poskrbel Štrio Jcmc, predstavil zgodovino lovske družine in med drugim poudaril, da lovci ne skrbijo le za svoje preko 6.200 hektarjev obširno lovišče, ampak se povezujejo tudi s kmeti, šolami, drugimi lovskimi družinami... Posebno skrb zadnje leto posvečajo varstvu okolja. Od lovne divjadi je v njihovem lovišču največ srnjadi, lisic, kun, zadnja leta se je pojavil tudi divji prašič, zelo ponosni pa so tudi na približno 40 gamsov, ki so si za svoje zavetje izbrali gozdne površine Žirovskega vrha. Pravi ponos lovske družine je tudi rjava medvedka z mladičema, ki se potika po Žirovskem vrhu in območju Lučin. Nasprotno so lovci zaskrbljeni zaradi izginjanja poljskega zajca iz njihovega lovišča. Velja poudariti, da go-renjevaški lovci v svojo sredo le s težavo privabijo mlajše člane (lovce), tako da je povprečna starost v lovski družini celo višja od njenega jubileja - nad 58 let. Kljub nekoliko starejši sestavi pa se tudi gorenjevaška lovska družina ponaša s tisočerimi lovskimi dogodivščinami, s katerimi lovci že pregovorno radi sejejo dobro voljo v svojih druščinah. Da jim hudomušnosti ne zmanjka, je dokazal povezovalec prireditve Jure Svolj-šak, ki je z lovskimi šalami privabil smeh na še tako resen obraz. • S. Šubic soboto popoldne so v Moški pevski zbor Na letošnji spominski svečanosti v programu na proslavi nastopili Solidarnost in člani recitatorke skupine Kulturnega društva Priden možic. Govornik na spominski svečanosti pa je bil župan občine Kamnik Tone Smolnikar. • A. Z. jfc^eftcazaGORENCA JSALOS 4> 4290 TRŽIČ. TEL,: 04/S9-S9-5« KULTURA ureja: Igor Kavčič Na kranjskih nočeh tudi zborovsko petje OLDHAMCI NAVDUŠILI Kranj - Pod okriljem pravkar minulih kranjskih noči je v Prešernovem gledališču potekal tudi koncert moškega pevskega zbora iz Oldhama. Saddlevvorth Male Voice Choir je z razgibanim programom navdušil polno gledališko dvorano, k prisrčnemu vzdušju pa je svoje prispeval tudi simpatični nagovor angleškega zborovodje, ki se je Kranjčanom v slovenščini zahvalil za gostoljubje. Sicer pa sega sodelovanje med gorenjsko prestolnico in pobratenim angleškim mestom Oldham v leto 1959, mesti sta se v sedemdesetih pobratili in do konca osemdesetih let uspešno sodelovali. Razgibana izmenjava, predvsem na kulturnem področju, je nato za nekaj časa usahnila, lani pa sta Oldham in Kranj znova začela obujati sodelovanje. Tudi kranjski župan Mohor Bogataj, ki je na koncertu gostil tudi delegacijo iz pobratenega mesta La Ciotat in podžupana Pule, je pred koncertom dejal, da se sodelovanje med mestoma znova obuja. Da je Kranj toplo sprejel angleške pevce - mimogrede: njihovi suknjiči so močno spominjali na zaščitne barve kranjske občine - pa je pokazal tudi iskren aplavz, ki je spremljal koncert. • Špela Ž., foto: Tina D. Glasbeno poletje v Bohinju ZVOKI FLAVTE IN KITARE Srednja vas v Bohinju - V četrtek, 2. avgusta, ob 20.30. uri bo v cerkvi Sv. Martina v Srednji vasi na vrsti četrti koncert letošnjega "Glasbenega poletja v Bohinju". Nastopila bosta Irena Grafenauer s flavto in Klaus Jaeckle s kitaro. Irena Grafenauer je znana flavtistka, ki je že v času študija osvojila številne mednarodne nagrade. Nastopala je s številnimi priznanimi dirigenti. Od leta 1987, ko seje odločila za samostojno umentiško pot, koncertira po vsem svetu. Je tudi redna profesorica na visoki šoli Mozarteum v Salzburgu. Izdala je več kot deset plošč. Klaus Jaeckle je kot priznan solist in komorni glasbenik nastopal na pomembnih koncertnih prizoriščih po vsem svetu, v zadnjih letih koncertira s svojo ženo Elizabeto Riesbeck v duu flavta in kitara in sodeluje v komornih zasedbah z vrhunskimi umentiki, kot je denimo Irena Grafenauer. Posnel je devet zgoščenk. • U. P. _Okarina folk festival 2001_ TIBETANSKA ENERGIJA IN MIR MED LJUDMI Bled - Vrhunec letošnjega Okarina folk festivala 2001 je bil nastop tibetanskih menihov iz samostana Drepung v Indiji. V polnem atriju Funadije Jože Ciuha na Pristavi je štirinajst menihov s petjem, igranjem na inštrumente in plesom med obiskovalce širilo energijo miru in spravljiv odnos do sveta. Kot je povedal direktor tibetanskega centra v Milanu, ki je odprl večer, je situacija v Tibetu zaradi kitajske okupacije že vrsto let zelo slaba, tibetanski narod pa je na robu preživetja. Mnogi Tibetanci pobegnejo v Indijo, kjer je zatočišče našlo tudi 500 menihov, ki pa živijo v bedi in pomanjkanju. Zato se odpravljajo na turneje po svetu, da zbirajo denar za preživetje. V nedeljskem nastopu so predstavili tibetansko kulturo in obredje. Fantastične koreografije, gibi, prežeti z globokim duhovnim pomenom, tantrične pesmi - vse to naj bi prispevalo k sproščeni umirjenosti in širjenju nakopičene energije med vse ljudi. Menihi so najprej blagoslovili glasbila, obhodili oder ter izvajali obredne pesmi za blagoslov publike in prostora. Sledili so različni obredi in pesmi ter ljudski plesi (ples jelena, ples meniha, ples snežnega leva, ples jaka...). Na koncu so s petjem obrednih pesmi razširili nakopičeno energijo med vse ljudi, s čimer naj bi prispevali tudi k miru na zemlji. Včeraj pa so v Festivalni dvorani na Bledu odprli tudi prodajno razstavo fotografij o Tibetu Matevža Lenarčiča, izkupiček bo namenjen otrokom v Tibetu. • U. P. Kaj beremo v teh vročih počitniških dneh POLETJE JE TAKRAT, KO ZMANJKA KRIMINALK Kaj je lahko boljšega, kot se na lep poletni dan zlekniti v ležalnik na plaži ali zgolj na domačem vrtu in odpreti knjigo? In brati, brati, brati... Zaloge knjig v gorenjskih knjižnicah v poletnih mesecih močno skopnijo in v marsikateri knjižnici zevajo prazne police. Knjižničarke ugotavljajo, da se poleti močno poveča izposoja, bralci pa najraje posegajo po lahkotnejših, sproščujočih knjigah. "Počitnice se začnejo tisti trenutek, ko na policah naše knjižnice zmanjka kriminalk," je povedala Božena Kolman Finžgar iz Knjižnice A. T. Linharta v Radovljici. Lahkotna literatura, ljubezenski romani, znanstvena fantastika, pa seveda kriminalke - to se knjige, po katerih najbolj povprašujejo obiskovalci radovljiške knjižnice. Med najbolj izposojenimi so tako Njena pot (Barbara Tavlor Bradford), Naj ti rečem ljubica (Mary Hig-gins Clark), Alkimist (Paolo Co- elho). Imenovali so jo dvoje src (M ari o Morgan), Kiparka (Mi-nette Walters), Pet dni v Parizu (Danielle Steel)... V blejski enoti knjižnice pa so na seznamu najbolj branih Veronika se odloči umreti (Paolo Coelho), Kje sta otroka (Mary Higgins Clark), Alkimist (Paolo Coelho)... V splošnem oddelku kranjske osrednje knjižnice se izposoja v poletnih mesecih močno poveča, na kakšen dan je tudi petkrat ali celo desetkrat večja kot Na police gorenjskih knjižnic so tik pred poletjem prišle številne nove knjige, ki še posebej sodijo v počitniški čas (predstavila nam jih je Božena Kolman finžgar iz radovljiške knjižnice). To so zlasti romani iz zbirke Za lahko noč s štirimi novitetami: Izgubljeni svet (Gray Devon), Padec v smrt (Patricia Hali), Kobra (Richard Preston) in Arhangelsk (Robert Hariss). Za ljubitelje kriminalk je novost roman Hudičevki (Pierre Boileau), napeta kriminalka, po kateri so posneli tudi film. Bratovščina (John Grisham) prinaša napeto zgodbo iz sveta sodnikov. Za ljubitelje znanstvene fantastike bo zanimiv roman Iztrebljevalec 2 (W. Kevin Harris), nadaljevanje Ali električne ovce ponoči sanjajo, po kateri so posneli film Iztrebljevalec. Tudi Beauty 1 in 2 (S. Sheri Tepper) sodi med ZF romane, novele tega žanra pa so zbrane v knjigi Nauči me sanjati (Edo Rodošek). Novost je tudi Ženska v rdečem (Noe l le C ha telet, ki je bila pred kratkim udeleženka srečanja pisateljev na Bleda), drugi del trilogije, prvi ima naslov Dama v modrem, tretji pa žc nastaja. S strahospoštovanjem je roman A me/ie Nothhomb, ki govori o odraščanju avtorice na Japonskem. Kaj pa slovenske novitete/ Novi so romani Judita (Miro Gavran), Vijolični dim (Ernest Ružič), kratke zgodbe Igra za deset prstov (Barica Smole), Moj križevpot (Anton Jelen)... Za ljubitelje poezije pa bodo zanimivi Smehljaj (Jaka Košir), Doseganje glasu (Danica Križanič Mueller), Mati Slovenija (Tone Kuntner), Ptica iz črnih zvezd (Brane Seengačnik), Eden (Kristijan Muck), Kavarna v prvem nastropju (Peter Svetina)... med letom, je povedala vodja splošnega oddelka Aljoša Grilc. "Ljudje pridejo po poletno branje, iščejo zlasti leposlovje, pa tudi praktične priročnike, denimo o vkuhavanju zelenjave, priročnike s področja psihologije, pa tudi turistične vodnike," je povedala. V teh dneh je tako večina leposlovnih knjig izposojenih, med najbolj bralnimi pa so Bralec (Bernhardt Schlink), Kanibalova hči (Rosa Monte-ro), pa tudi vse knjige avtoric Mary Higgins Clark, Patricic Corvvell in Aleksandre Marini-ne. Ves čas je izposojena tudi Montignacova Jem, torej hujšam. Med slovenskimi knjigami so dobro brane Smrt slovenske primadone (Brina Svit), s Kres-nikom nagrajena Katarina, pav in jezuit (Drago Jančar), Morje v času mrka (Mate Dolenc), pa tudi Nevarna razmerja slečene Slovenije (Bojan Požar). Kaj Pa poleti berejo Jeseničani? Pfe' vsem berejo veliko, je povedala knjižničarka Maja Baš, saj v p0" licah zevajo prave luknje, tolik0 knjig je izposojenih. "Trend je ezoterika, zdrava prehrana, vrtnarstvo, hobi in ročne spretnosti, pa leposlovje lažjega tipa, #j na plažo," je povedala. Med najbolj izposojenimi je Br0W (Bernhard Schlink), Dnevni* Bridget Jones in Bridget M® na robu pameti (Helen F'e!' ding), Gospodar prstanov (Tolkt-en), Katarina, pav in (Drago Jančar), vse knjige Vj£ ginie Andrevvs ter ruske kric"' nalke Aleksandre Mnrinine. In za konec *c skok v mladinsko literaturo. Absolutni prvak v vseh gorenjskih knjižnicah Je seveda' en sam samcat: kdo drug kot Harrv Potter. , • Urša Peterne' Poletni festival Studenec MIKLOVA ZALA NAPOLNILA ODER IN GLEDALIŠČE STUDENEC Krtina - Ljudska igra Miklova Zala je letošnji kulturni poletni festival Studenec prijetno obogatila in predvsem popestril' Prvi vikend so obiskovalci iz raznih krajev napolnili poletno gledališče do zadnjega kotička. Igro je pripravilo kulturno društvo Miran Jarc Škocjan v množični igralski izvedbi kar iz šestih dramskih skupin oziroma društev v režiji Lojza Stražarja. Fran Žižek je ljudsko igro Miklova Zala napisal pred 55 leti in še isto leto (1946) je bila v Mariborskem gledališču krstna predstava. Sicer pa je Miklovo Zalo kot povest zasnoval Jakob Sket, profesor na celovški gimnaziji že proti koncu 19. stoletja. Zasnoval pa jo je po ljudski pripovedki, ki je bila razširjena po Rožu. Zgodba ima precej trdno in skrbno obdelano zgodovinsko ozadje. Vendar pa je predstavljena v okviru ljudske legende. Režiser Lojze Stražar, ki tudi po drugi predstavi v soboto zvečer ni skrival zadovoljstva, saj je bilo gledališče na Studencu napolnjeno z obiskovalci do zadnjega praznega dela (okrog 1400 si jih je ogledalo skoraj poltretjo uro dolgo predstavo s prek sto igralci in številnimi konjeniki), je povedal, da ga je ljudska igra Miklova Zala že nekaj časa vznemirjala in vabila k uprizoritvi. "Ta ljudska igra je namreč pri ljudeh izredno spoštovana in živa. Zanjo pa sem se odločil, ker je bila primerno nadaljevanje lanske množične in zanimive predstave oziroma operete Planinska Roža." Da je šlo to- krat kar za precejšen izziv, je režiser Lojze Stražar podkrepil s pojasnilom, da sicer preprosta zgodba še zdaleč ni enostavna. "Prek sto igralcev s statisti, številni konjeniki in spretni jezdeci, okrog 25-članska tehnična ekipa, ki je morala nuditi zahtevno podporo sceni, svetlobi, zvoku, so delovali kot uglašen team, kije že na začetku (in potem "držal" vse do konca) vključil v dogajanje tudi celotni avditorij z občinstvom. Miklova Zala pa sicer ni bil prvi Stražarjev množični predstavitveni projekt. Kot rečeno, je že lani popestril poletni festival Studenec z opereto Planinska Roža, pod režijo pa se je podpisal tudi pri Kaplanu Martinu Čedermacu, Vodi, Črni ženi, Ženitvi in številnih drugih. Ob naslovni in glavnih vlogah Zale (Tadeja Capuder), 3e-rajnika (Tone Ipavec), Miklov-ke (Brigita Hrovat) in še nekaterih drugih so sodelovali številni statisti, pevci domžalskih zborov, folklorna skupina Svoboda Mengeš, Konjerejsko društvo Lukovica in drugi. Obisk iz številnih krajev v okolici Domžal pa z Gorenjske in širših delov je že prvi vikend po premieri potrdil, da sta bili programska in režiserjeva odločitev pravi in dobrodošli. Na svoj račun so prišli starejši, ki so morda Miklovo Zalo že vide- li pred desetletji na kakšnem tu spektakla spoznali tok ^ podeželskem odru, mladi pa so vič. Ponovitve bodo še a , jo v bogatem scenskem ambien- in septembra. • A. Zalar Poletni otroški festival Kiselfest^^- PRIHAJA KLOVN BILBO Kranj - V četrtek, 2. avgusta, ob 18. uri bo v okviru otroškega festivala Kiselfest na vrtn gradu Khislstein nas češki teater Bilbo s klovnom. Jiri Pranger je leta 1981 postal nekdo drug - postal je ^ bo in to tudi ostal. Bil je v 'šoli za klovne' in nastopal s ^jc cirkusom ter z njim nekaj let potoval po Aziji in Sibiriji-^ £0« vrnil domov, je začel sodelovati predvsem s svojim u^teAg2 borjem Turbo in skupino Albert in spol. Od leta gi,rn klovnske spretnosti in akrobacijo tam, kjer se jih je ^Q^y naučil - na visoki šoli za lepe umentosti na praški DAM pripravite se na čisto pravega klovna! • U. P. Iskratel odprl novo tovarno v Rusiji Iskratel iz Kranja je novo tovarno v Jekaterinburgu odprl skupaj s podjetjem IskraUralTel, naložba presega pet milijonov ameriških dolarjev. Kranj - Novo tovarno za proizvodnjo pete verzije Jalovega sistema S12000 so slovesno odprli 5. julija, v dveh nadstropj.h ima pn bUžno pet tisoč kvadratnih metrov prostorov. Letno bodo, Zdru^ "emu ruskemu telekomunikacijskemu omrežju (VSS) dobav ili ouu tisoč priključkov sistema SI2000, ki jih bodo .zdelal, sam Kram-* Iskratel in njegovo podjetje IskraUralTel v Jekate v novo tovarno vložila dobrih 5 milijonov ameriških dolarjev. Vnjej *o zaposleni ruski sodelavci, Iskratelovi strokovnjaki le občasno odhajajo tja. Kranjska tovarna telekomunikacijske opreme laskratel je tradicionalno prisotna na ruskem tr8u, kjer je svoje tržne pozicije v zadnjem desetletju še okrepila- Konkurcčno prednost in Možnosti nadaljnega razvoja si Je Iskratel na območju bivše s°vjetske zveze zagotovil z Ustanovitvijo podjetja Iskra UralTel, ki ga je skupaj z ruski-mi Partnerji ustanovil leta 1994. V zadnjih sedmih letih se Je razraslo v največjo Iskratelo-Vo kapitalsko povezano podjetje v tujini, ki se ukvarja s prodajo, projektiranjem, razvojem, Proizvodnjo, montažo in servisom sistema S1000. Nova tovarna na Uralu Podjetji Iskratel in lskraUral-'el sta v mestu Jckaterinburg Ja Uralu zgradili novo tovarno, Kl Je veljala dobrih pet milijov ameriških dolarjev. Svečano so Jo odprli 5. julija, poleg direk-w ? lskratela Andreja Polcnca to_Vktorja IskraUralTela Vik- rjd Grigorjeviča Karpenka 'ia se slovesnosti udeležila rus-1 minister za telekomunikacije Jj informatiko N. F. Požitkov in ^uPan Jekaterinburga A. M. erneeki. ^°va tovarna ima v dveh nad-stfopjih njih približno pet tisoč ratnih metrov prostorov. V llr>ijo So Postavili avtomatizirano za izdelavo vtičnih enot, UrpflM---iu>'"lvu VUCII1I1 CIKU O'ii dve učilnici s potrebni maket ami, servisni in razvoj V podjetju IskraUralTel je približno sto zaposlenih, z odprtjem nove tovarne so zmogljivost povečali na 600 tisoč priključkov letno. Delež domače (ruske) proizvodnje seje povečal na 70 odstotkov, s čimer je podjetje pridobilo status domaČega izdelovalca. ■«' . ■ 1 ' . - ■mam_ skupaj s mešanim podjetjem IskraUralTel sedaj odprli proizvodnjo večstoritvene podlage sistema SI2000," pravi direktor Iskratela Andrej Polenec. Iskratel se s pomočjo lokalnega podjetja lažje prilagaja zahtevam kupcev, nudi jim zlasti boljše in hitrejše storitve. V tovarni so zaposleni domačini, Iskratel ima svoja predstavništva tudi v drugih državah SND in sicer v Ukrajini, Be-I o ni sij i in Kazahstanu. V zadnjem času so prek Kazahstana začeli svojo opremo prodajati tudi v Uzbekistan. slovenski inženirji prihajajo le občasno in tam ostanejo le nekaj dni. Ruski strokovnjaki pa prihajajo na usposabljanje v Kranj, po Polenčevih besedah se hitro učijo in dobro delajo. "Vstopnica" na ruski trg Zaradi zaposlovanja domačinov, uporabe domačih materialov in drugih virov tovarna v Je- £mter .oddelek za popravila, katerinburgu seveda dosega niž zmogljivost nove tovarne bo 'skraUralTelu omogočila, da združenemu ruskemu telekomunikacijskemu omrežju lVSS) letno dobavi do 600 ti-s°e priključkov sistema S1200, klJih bodo izdelali sami. Pred desetimi leti dobro izbrali V Rusiji se je pred desetletjem Precej podjetij z vojaške premerilo na civilno proizvod-"Jo. V vseh uvajanje dobičko-,0snih programov ni bilo JJMno. "Iskratel je leta 1991 v F^m izmed njih uvedel po-JfUsno proizvodnjo, tjralsko .'ektromehansko podjetje VPK. I bl1 eno najsodobnejših, ven-ar odkrito povedano, tedaj. ,em dvomil v uspeh. Danes lah-,° rečem, da smo pred desetimi [J Podjetje dobro izbrali. Leta y4 smo prav v Jekaterinbur-prvo mešano podjetje Ui/*u5lJ1 in ga poimenovali č KraUralTcl, ki mu je že nekaj *a Primanjkovalo proizvod-n Prostorov. Pred dvema Icto-a smo kupili zgradbo in tako tfošlf1 'a"es0ivega delovanja opreme SI2000 in zmanjšanja odprli Rusiji je cene, kar predstavlja pomembno konkurečno prednost. Tako kot vsaka druga država skuša tudi Rusija vsaj do določene mere obvladati svojo infrastrukturo. Vsem,.ki želijo dolgoročno delovati na ruskem trgu, "toplo priporoča", naj kar največji del dodane vrednosti ustvarjajo v Rusiji in tako pridobijo status domačega izdelovalca. S tem odpadejo administrativne ovire pri prodaji na celotnem območju Ruske federacije, carine in davščine. Cene so tako nižje, pomemben je tudi marketinški učinek, saj pri enakih pogojih ljudje običajno raje kupujejo domače blago. Zaradi konkurečnih prednosti si Iskratel obeta večjo prodajo na ruskem trgu. Del prihodka bo seveda ostajal v ruskem podjetju IskraUralTel, vendar opravlja tudi precej storitev in predstavlja nujno potrebno "vstopnico" na ruski trg. IskraUralTel na celotnem ruskem trgu Podjete IskraUralTel je v sed- Hkvni t'/° mre.*° "a tren wni'h. Na najvišji, tretji ravni deluje stavili "'.Sa ' P°l<*meznih krajih, kjer so n .^^Spwo,SopreMeni ce.... *kšue ce t - lmcli tmii skl^išča rezervnih delov. Doslej so 'raku i!,ttC 5e °dprli v Ktasnodaru, Južnosahalinsku, Novosi- nescene vsaj tri telefon-ri tehnične podpore na mih letih prodrlo na praktično celotno ozemlje Rusije: od Sa-halina do Kaliningrada, od Vor-kute do Mozdoka. Skupna zmogljivost instaliranih objektov že presega dva milijona priključkov. Med glavnimi kupci so Državni carinski komite. Ministrstvo za promet in zveze, Gazprom in drugi. S pomočjo podjetja IskraUralTel seje Iskratclov sistem SI2000 že trdno zasidral na ruskem trgu. Rusko omrežje za dobavo električne energije še pred leti ni uporabljajo njihove tehnologije, danes pa je že skoraj celotno gigantsko omrežje izvedeno s komutacijskim sistemom SI2000. Iskratel na ruskem trgu prisoten že trideset let Kranjski Iskratel je na ruskem trgu prisoten že trideset let. Lastno prodajno mrežo so na območju SND postavili leta 1992, promet je lani znašal približno 70 milijonov nemških mark, letos naj bi se povzpel na približno 100 milijonov mark. Obseg dobav je do konca lanskega leta znašal že dobrih 1,7 milijona naročnikov in prenosnikov v 404 telefonskih centralah v javnem omrežju. Poleg teh je Iskratel dobavil več kot tristo telefonskih central za zasebna in specialna omrežja s skupno zmogljivostjo dobrih 250 tisoč naročnikov in prenosnikov. Podjetje IskraUralTel je začelo z majhno proizvodnjo elektronskih enot, nato so osvojili montažo kablov in mehanskih delov. Sedaj po besedah direktorja Viktorja Grigorjeviča Karpenka že 65 do 70 odstotkov opreme izdelajo v Jekaterinburgu ali v tovarnah v Samari, Rjazanju in Kurga-nu. Kupcem pripravljajo celovite rešitve na ključ, ki vključujejo komutacijske sisteme, sisteme napajanja, opremo za transportna omrežja in omrežja za prenos podatkov ter različne sisteme naročniškega dostopa. Večino svojih poslov so doslej uresničili z lastnimi blagovnimi posojili. Pred kratkim pa sta se vključila Nova Ljubljanska banka in Slovenska izvozna družba. Pogodba je bila podpisana 10. julija v vrednosti 12,7 milijona ameriških dolarjev. NLB bo kreditirala rusko banko KB Guta bank iz Moskve, ki bo nato dala posojilo OAO Centralno telekomunikacijski kompaniji, da bo kupila Iskratelove izdelke. Kupec bo eden največjih tele-komov v ruski federaciji, ki je tudi eden največjih Iskratelovih kupcev. V zadnjih šestih letih je kupil 50 digitalnih telefonskih central za 24 rajonskih centrov moskovske oblasti v skupni vrednosti dobrih 80 milijonov mark. • Marija Volčjak '»art i„ Siktivkarju SKB banka v prvem polletju Trdno na tretjem mestu Kranj - SKB banka se po bilančni vsoti, ki je ob koncu letošnjega junija znašala 334,1 milijarde tolarjev in je bila za tri odstotke večja kot decembra lani, uvršča na tretje mesto med slovenskimi bankami, po številu odprtih transakcijskih računov pa je z 11,3-odstot-nim tržnim deležem celo druga. Skupina SKB banke je v prvem polletju ustvarila 130 milijonov tolarjev dobička, sama SKB banka pa 114 milijonov. Najpomembnejši poslovni dogodek SKB banke v letošnjem prvem polletju je bila uspešno zaključena javna ponudba, v kateri je Societe Generale od 976 delničarjev pridobila 7.524.380 delnic in tako postala 96,47-odstotna lastnica SKB banke. Izbira strateškega partnerja je pozitivno vplivala tudi na depozitno bonitetno oceno, saj sta mednarodni agenciji za izdajo tovrstnih ocen podali za banko izboljšano oceno. Delničarji SKB banke so pred nedavnim soglašali s pripojitvijo Banke Societe Generale Ljubljana k SKB banki, s tem pa se bo njen osnovni kapital povečal za dobrih 949 milijonov tolarjev in bo tako znašal nekaj več koz 8,7 milijarde tolarjev. Pripojitev bodo predvidoma izvedli 1. oktobra letos. Banka ima od konca maja tudi nov nadzorni svet in novo dvočlansko upravo: predsednica je Cvetka Selšek, član pa Bernard Koenig. Banka je v prvem letošnjem poletju poslovala po načrtu, le neto revalorizacijski prihodki so bili nizki. Stanje /branih depozitov je v primerjavi s koncem preteklega leta povečala, v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi je kot druga najuspešnejša banka pridobila vse lote, za katere je kandidirala, pri odobravanju posojil pa je dala zelo velik poudarek boniteti komitentov. Naraslo je število odprtih transakcijskih računov podjetij v tuji valuti (do konca junija jih jc bilo čez 2.200), prav tako pa tudi število uporabnikov elektronskega bančništva. Da bi še bolj približala poslovanje svojim komitentom, je junija ponudila na trgu BA Maestro mednarodno debetno kartico. • C.Z. V Peku denar tudi za julijske plače Včeraj je 121 delavcev Pekove trboveljske hčerinske družbe ČSP dobilo obljubljene junijske plače. Tržič, 31. julija - Pred tednom dni so jih dobili tržiški delavci Peka, denar zanje pa je vodstvo podjetja dobilo od kupcev, ki so vnaprej plačali svoje obveznosti. Lastniki družbe pri zagotavljanju plač tržiškim delavcem niso finančno pomagali, je pa Slovenska razvojna družba Peku pomagala pri zagotavljanju junijskih plač v trboveljski hčerinski družbi in denarja za julijske plače. "Junijske plače so zdaj dobili vsi delavci, poskrbeli pa smo tudi za julijske plače, ki bodo izplačane 22. avgusta. Denar zanje in za obratna sredstva nam je omogočila Slovenska razvojna družba in sicer z najetjem posojila v vrednosti 400 milijonov tolarjev. Intenzivno naročamo material, da bomo po kolektivnem dopustu, ki se bo končal 18. avgusta, lahko nadaljevali z delom," je povedala predsednica uprave Peka Mlarta Gorjup - Brejc. Po besedah Janeza Trčka z Ministrstva za gopodarstvo naj bi bila še ta teden končana cenitev premoženja Peka, ki jo je opravila revizijska hiša Deloit-te & Touche, o vrednosti podjetja pa še ni želel govoriti. Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje družbe Peko se je na seji minuli teden seznanila z dosedanjimi aktivnostmi Peka in z rezultati cenitve premoženja, Janez Trček je povedal, da je omenjena komisija včeraj program poslala tudi finančnemu ministru, vladi pa bo predlagala, naj potrdi cenitev in čimprej začne postopek za prodajo Peka. "Med resnimi kupci je še vedno Al-pina, sicer pa se bodo delnice prodajale z zbiranjem javnih ponudb. Vsi papirji naj bi bili pripravljeni do začetka septembra, ko bi se lahko začela tudi prodaja," je še pojasnil Trček. V skladu z uredbo o javnih prodajah bo objavljen javni razpis za prodajo Peka, s katerim naj bi to podjetje dobilo novega lastnika. • R. Škrjanc Zajamčena plača bo 46.319 tolarjev Ljubljana, 31. julija - Vlada je sprejela sklep o uskladitvi zajamčenega osebnega dohodka. Zajamčeni osebni dohodek bo znašal od vključno meseca avgusta dalje 46.319 tolarjev. V 16. členu Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999 - 2001 je določeno, da se zajamčeni osebni dohodek in obseg sredstev za zajamčene osebne dohodke usklajujeta na enak način, kot velja za usklajevanje izhodiščnih plač, ki je določen v petem in šestem odstavku 15. člena tega zakona. V petem odstavku je določeno, da se izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi in po kolektivnih pogodbah na področju gospodarskih dejavnosti ob izplačilu za mesec avgust uskladijo za 92,5 odstotka rasti cen življenjskih potrebščin, doseženih v letošnjem prvem polletju. V tem obdobju so porasle cene za 4,8 odstotka, kar pomeni 4,4-odstotno povečanje izhodiščnih plač. Za enak odstotek se poveča zajamčena plača, ki bo tako od 1. avgusta naprej znašala 46.319 tolarjev. • J.K. Program spodbujanja podjetništva Ljubljana, 31. julija - Programi in ukrepi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti veljajo za letošnje in prihodnje leto. So zbir ukrepov razvojne politike pri pospeševanju podjetništva in malega gospodarstva, pri povečevanju investicij v znanje in tehnološki razvoj, pri pospeševanju internacionalizacij podjetij in pri razvoju mednarodno konkurenčnega podjetniškega sektorja. Ključna področja delovanja ukrepov in razdeljevanja razvojnih spodbud bodo pospeševanje konkurenčne sposobnosti podjetij, spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacij, pospeševanje podjetništva in spodbujanje razvoja turizma. Ko je vlada pretekli teden sprejela programe in ukrepe, je določila, da se bodo razvojne spodbude razdeljevale na osnovi javnih razpisov. Prejemniki spodbud bodo morali predložiti vlogo in opis razvojnega projekta. Letošnji denarje zagotovljen v letošnjem proračunu, enako pa bo tudi prihodnje leto. • J.K. V četrtek, 26. julija 2001, je podjetje dm - drogerie markt v Kranju, na Bleivveisovi ulici odprlo že svojo 39 poslovalnico v Sloveniji. Dm ima po evropskih državah že čez 1100 poslovalnic. Njihovi artiki zajemajo vse za lepoto, zdravje, gospodinjstvo.... Širijo tudi ponudbo lastnih blagovnih znamk, katerih kvaliteta je enotna v vseh državah, kjer je dm prisoten. Njihovo geslo je: Kupujem tam, kjer nekaj veljam!" GORENJSKI GLAS • 8. STRAN POSLI IN FINANCE Od skodelic za čas do majolke dojke Spomladi so v Kranju ustanovili Sekcijo domače in umetnostne obrti, ki naj bi s pomočjo Mestne občine Kranj odprla hišo domače obrti. MEŠETAR Voglje, 31. julija - Omenjena sekcija, ki jo vodi lončarka Barba Štembergar - Zupan iz Vogelj, spada med mlajše v kranjski Območni obrtni zbornici. Slaba dva ducata članov sta se prvič predstavila na letošnjem kranjskem Kmetijskem in gozdarskem sejmu. Steklarji in oblikovalci stekla, lončarji, keramiki, izdelovalci skodel in pre-šanega cvetja, mlinarji, rezkalci lesa in pletilje ohranjajo izročilo starih obrti in skušajo v sodobno informacijsko družbo vnašati zapise minulega. Slednje uspeva tudi Štembergar - Zupanovi, ki je s svojimi lončenimi izdelki na trgu že našla svoje mesto. Glina in lončarstvo staji, nekdanji bančni uslužbenki, povsem spremenila življenje. Vanj sta vnesla ustvarjalnost, nove izzive in zadovoljstvo, kar potrjuje tudi podatek, da je najbolj srečna kar v svoji delavnici oziroma ateljeju. "Sla sem na tečaj lončarstva, ki me je tako prevzelo, daje postalo moj poklic in hobi. Življenje se mi je zelo poenostavilo, dolgočasja ne poznam, najraje pa sem kar v svoji delavnici, kjer dan mine, kot bi mignil. Lončarstva meje učil mojster Franc Kremžar iz Komende, veliko uporabnih nasvetov pa sem dobila tudi od Ifige-nije Simonovič. Obiskala sem vse mogoče tečaje, zdaj pa tečaj v kranjski ZKO vodim tudi sama. Lončarstvo mi daje neomejene možnosti ustvarjanja," je dejala Štembergar - Zupanova. V svoji delavnici ima tri peči za žganje gline do 1300 stopinj Celzija, kjer nastajajo lončene sklede, latvice, modeli za potice, steklenice, skodelice za belo kavo, vaze, krožniki, svečniki, cvetje, drobne živalice, vrtne lučke, izdeluje tudi lonce za ljudska glasbila (gudalo, bajs in ropotulje). Njena poslikava je preprosta, enostavni vzorci in linije, saj meni, da jo slednje še bolj povezuje s preteklostjo, ko je bila kmečka lončena posoda predvsem uporabna, poslikava pa preprosta. Domišljiji in domiselnosti so v njeni delavnici vrata na stežaj odprta, kar potrjujejo vedno novi in zanimivi izdelki. Njene so 'skodelice za čas', zanimive okoliščine pa so rodile tudi 'kozarec oziroma majolko dojko'. "Najraje delam sklede, ker rada jem, kljub delu pa si vzamem čas za kavo ali čaj in slednje je porodilo zamisel o skodelicah za čas, ki so jim dodani še vazica, vrček za mleko, posodica za piškote ter obroček za lepo misel, vse skupaj jc na pladnju, kjer je držalo za časopis ali knjigo. Precej smeha in šal pa je bila deležna moja majolka dojka, ki ima obliko ženske dojke in jo mora pivec kar močno stisniti in nagniti, če želi, da iz nje priteče žlahtna kapljica," je povedala dobrovoljna lončarka. Njeni lončeni izdelki so prepoznavni predvsem po preprostih vzorcih in enkratnih ter domiselnih oblikah. Zadnje čase ji pri delu pomaga tudi mož Niko. Lončene izdelke prodajata etno galerijam, na sejmih in srednjeveških tržnicah, v domačem ateljeju, Štembergarjeva pa dela tudi po naročilu. Ostaja zvesta kulturnemu izročilu in slovenski zemlji. Dobesedno, kajti vztraja pri slovenski glini, ki jo odlikuje trdnost in se odlično oblikuje. Lončena posoda je različnih barv in glazur, je atestirana in zdravju neškodljiva, poleg uporabne je tudi dekorativna, izdelana z 'raku' tehniko žganja gline. Po desetih letih lončarjenja Štembergar - Zupanova vrti lončarski kolovrat kot za šalo in če je treba, v eni uri oblikuje tudi dvajset posod. Sicer pa čas v njeni delavnici še zdaleč nima glavne besede. Barba Štembergar - Zupan, ki je tudi članica slovenskega Društva keramikov in lončarjev, si prizadeva, da imajo predmeti uporabno vrednost, da živijo v prostoru in ne služijo le nabiranju prahu. Velikih načrtov nima le v svoji delavnici, ampak tudi v Sekciji domače in umetnostne obrti, kjer je predsednica. Ustanovili sojo z namenom, da bi se nosilci omenjene obrti, na območju Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Nagrade za Andrejo, Majo, Renato, Rezko in Vido Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 2001. Enako kot prejšnja leta tudi letos praviloma dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dozdajšnjih Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj eksluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GlASOVEM IZEETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, še poldrugo leto časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil žreb včeraj, 30. julija, naklonjen naslednjim petim anketirankam s katerimi smo se pogovarjali predvsem o tem, kako ustrezno smo v Gorenjskem glasu poročali o prazniku občine Komenda. Tokratni izžrebanci so: ANDREJA JUVAN, Suhadole 64/a, MAJA ČAMELMK, Čebuljeva 10, Komenda; PETRA TRATNIK DOBNIKAR, Gmajnica 85; REZKA HLADE, Križ 67 in VIDA AHLIN, Moste 74 (vse: pošta Komenda). Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo vseh pet izžrebank, da najkasneje do vključno petka, 3. avgusta 2001 (ko naslednjič izide Gorenjski glas!) do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20 - 14 - 200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti tudi letos delamo podobne ankete o naših sedemnajstih (!) edicijah in izmed vseh, ki so kadarkoli doslej sodelovali v G/asovih telefonskih anketah, tudi žrebamo takšne imenitne nagrade, ki imajo rok trajnosti' skorajda neomejen, namreč do konca januarja 2003. leta. Lončarka Barba Štembergar - Zupan s svojo "skodelico za čas ". kranjske Upravne enote jih je približno 20, povezali in bi se povečal pretok informacij o zakonodaji, prodaji, predstavitvah in sejmih. Do konca leta bodo pripravili predstavitveno mapo, zelo pa si prizadevajo za odprtje hiše obrti. "Za pridobitev našega statusa da svoje mnenje komisija Obrtne zbornice Slovenije, dobra obveščenost in povezanost pa sta za nas zelo pomembni. Kar nekaj mojstrov je status samostojni podjetnik - s.p. vrnilo, ker ne zaslužijo dovolj za plačilo vseh prispevkov in delajo prek avtorske agencije. Prvi skupni nastop na sejmu je bil uspešen, kajti ljudi domače obrti čedalje bolj zanimajo. Zato si veliko obetamo od hiše obrti, kjer bi se na enem mestu predstavili vsi predstavniki domače obrti. Na prvem mestu ne bi bila prodaja, ampak predvsem predstavitev izdelovalcev ter prikaz posameznih obrtnih veščin, kar bi bilo lahko zanimivo tako za vrtce, šole ter domače in tuje obiskovalce, prirejali pa bi tudi tečaje. S predstavniki kranjske občine se pogovarjamo o prostoru v starem delu mesta, ki naj bi zaživel tudi s pomočjo domače obrti, saj bi se vedno kaj dogajalo in upam, da bodo besedam sledila tudi dejanja," je o načrtih sekcije dejala Barba Štembergar - Zupan. • R. Škrjanc Parkirišče pogoj za licenco Zakon o cestnem prometu bo začel veljati 3. avgusta. Jesenice, 31. julija - V petek bo začel veljati nov Zakon o cestnem prometu, ki prinaša več novosti povezanih s pridobitvijo licenc za prevoznike. Po novem je pogoj za njeno pridobitev tudi dober ugled fizične in pravne osebe, kar pomeni, da oseba ne sme biti pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo, varnost javnega prometa, delovno razmerje, socialno varnost in pravni promet, oziroma ni bila pravnomočno obsojena za druga kazniva dejanja na zaporno kazen, daljšo od enega leta. Dvignila se je tudi meja potrebnega kapitala in rezerve. Dosedaj je moral prevoznik za prvo vozilo imeti približno 700 tisoč tolarjev kapitala in rezerv, zdaj bo potreboval 2 milijona tolarjev, za skupino vozil pa približno 4 milijone tolarjev. Prevozniki tovornih vozil morajo pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo za prevoz blaga, precej nevšečnosti in negodovanja pa je slednjim prinesla zahteva o zagotovljenem parkirnem mestu. Tej zahtevi je nasprotovala Obrtna zbornica-Slovenije, saj so pri preverjanju ugotovili, da veliko slovenskih občin v svojih prostorskih planih ne predvideva gradnje parkirišč za tovorna vozila, kar pomeni, da po dosedaj veljavnih aktih v teh občinah slednjih ni mogoče graditi. Omenjena zbornica je predlagala, daje treba pred sprejetjem zakona na državni ravni urediti gradnjo parkirišč za tovorna vozila v občinah, vendar predlog ni bil sprejet. Zahtevo o parkirišču bodo morali izpolnjevati vsi prevozniki, ki bodo to dejavnost prijavili po 3. avgustu, ostali pa bodo morali zadostiti pogoju po preteku veljavnosti licence. Na območju jeseniške Upravne enote (občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica) je registriranih 69 prevoznikov, jeseniška Obrtna zbornica pa je že konec junija preverila, ali imajo omenjene občine v prostorskih dokumentih predvideno tudi lokacijo za gradnjo parkirišč za tovorna vozila. Podatke jim je posredovala le jeseniška občina, kjer predvidevajo omenjeno gradnjo na Spodnjem Plavžu, ob Carinarnici je že sedaj makadamsko parkirišče, zgradili naj bi 40 parkirnih mest za tovornjake s priklopniki in 36 parkirnih mest za tovornjake brez priklopnikov, do konca leta bodo pridobili tudi potrebna upravna dovoljenja. • R.Š. OZG OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 04 502 00 00, tel./fax: 04 502 00 57 RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO PEDIATRA Zahtevani pogoji: - končana medicinska takulteta in opravljen strokovni izpit - končana specializacija iz pediatrije - veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije - državljan(ka) RS - aktivno znanje slovenskega jezika - osnovno poznavanje dela z računalnikom - vozniški izpit B kategorije Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev. Rok prijave je 8 dni od objave tega razpisa. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na zgornji naslov. Razdeljevanje denarja po novih pravilih V medvoški občini so sprejeli nov pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva, ki ga bodo začeli uporabljati v prihodnjem letu. Po tem pravilniku bodo v občini name-njali denar za pridobitev in izboljšanje kmetijskih zemljišč ter njihove dostopnosti, za spodbujanje okolju prijaznih dejavnosti in bolj smotrno pridelavo, strokovno izobraževanje, ustvarjanje ekonomsko trdnih družinskih kmetij in za druge ukrepe. Konkretno! Z denarjem iz občinskega proračuna bodo podpirali izobraževanje kmečkih žena, kmetov in podeželske mladine, organiziranje strokovnih seminarjev, predavanj in raziskovalni!1 nalog, analize vzorcev zemlje in krme, testiranje škropilnic-sejalnic in molznih naprav in analize vzorcev mleka na število so-matskih celic. Občina bo sofinancirala tudi zavarovanje kmetijskih pridelkov za primer naravnih ujm (toča, suša, poplave) rfl plemenske živine ter osemenjevanje kobil in govejih plemenski živali - na nižinskih kmetijah 30- odstotno, na hribovskih lOv-odstotno. Pravilnik predvideva tudi regres za nakup licenciranih plemen; skih ovnov, bikov, kozlov in merjascev za naravni pripust v višin1 50 odstotkov od nabavne vrednosti živali ter regres za zdravljenje čebeljih družin. Župan bo vsako leto na podlagi mnenja o^00" ra za kmetijstvo in gozdarstvo tudi določil, koliko denarja bo ov čina namenila za program naložb in za razvojne načrte. Štirinajst milijonov tolarjev za gozdne ceste Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo letos za sofinanciranje izgradnje gozdnih cest in izdelave projektne dok mentacije namenilo iz državnega proračuna 14 milijonov tolarjev Po razpisu, ki je bil "odprt" do 25. julija, so se za državno P00" ivali poro v višini 35 odstotkov vrednosti naložbe lahko potego] lastniki gozdov, združenja lastnikov ali v njihovem imenu občine-Ministrstvo bo o izidu razpisa vse sodelujoče obvestilo do 10. avgusta, pri izboru pa bodo upoštevali prihranek zaradi skrajšanja spravilne razdalje ter pomembnost ceste za dograjevanje cestnega omrežja, za obstoj in razvoj višinskih kmetij ter za turistične m rekreativne potrebe. Državne podpore za sladkovodno ribištvo Vlada je pred nedavnim izdala uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj morskega in sladkovodnega ribi' štva. Po tej uredbi bo država neposredno, na podlagi pisnih vlog upravičencev, zagotovila denar za posodobitev predelave morski" rib, po programu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za vodenje ribiškega katastra slovenskih ribolovnih voda, spremljanje ribjega zaroda v morju, selekcijo sladkovodnih rib >n še za nekatere druge strokovne naloge, na podlagi javnega razp1' sa pa za podpore razvoju sladkovodnega ribogojstva. Podpore'j*7 namenila za izgradnjo novih ribogojnic za vzrejo rib. za posod0' bitev vzrejnih zmogljivosti za vzrejo avtohtonih vrst rib in za viJ gradnjo objektov za predelavo. Gorenjska y Banka Banka.«futjluhom OBJAVLJA DELOVNO MESTO SISTEMSKI INŽENIR ZUNANJEGA OMREŽJA Od kandidatov pričakujemo: • univerzitetno ali visokošolsko strokovno izobrazbo računalniške, tehnične, matematične ali druge ustrezne smeri • delovne izkušnje in dobro poznavanje TCP/IP komunikacij, internet tehnologije (požarni zid, ASP, LIS), strežnikov NT/2000, MS Exchange • prednost imajo kandidati ž znanjem angleškega jezika Možnost dela ponujamo tudi pripravnikom. Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerj* sklenili za nedoločen čas, s petmesečnim poskusnim delom. V primeru sklenitve delovnega razmerja s pripravnikom bomo delovno razmerje sklenili za določen čas, za dobo enega leta. Vašo prijavo s kratkim življenjepisom in potrebnim1 dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo 8 dneh na naslov: Gorenjska banka, d.d., Kranj. Bleivveisova cesta 1, Kranj, sektor splošnih poslov-Našo ponudbo si lahko ogledate na spletni strafl> www.gbkr.si in nam vlogo pošljete na elektrons naslov: objava@gbkr.si. Gorenjska ^ Banka Banka /o strateškega partnerja, ki bi j'm pomagal iz težav. Za prenovo je Lev od konzorcija šestih bank od leta 1995 do 1999 dobil 17 milijonov mark posojila z odplačilno dobo desetih let in triletnim 0(Uogoni odplačila. Lev je v pr-Vem polletju posloval dobro, saj So povečali prihodke iz poslovanja za 44 odstotkov, na okoli šest ""J'/"/;ov mark. Poslovanje Nove Ljubljanske °unkeje tudi v prvi polovici letošnjega leta zelo uspešno. Dobiček pred obdavčitvi/o znaša 5,64 milijarde tolarjev, kar predstavlja ■ ''odstotno rast glede na enako obdobje leta 2000. Banka je do Konca junija povečala bilančno gS? za 8>7 odstotka in sicer na dri/t miliJ<*rde tolarjev. Tudi 4 P. kuzalci poslovanja so zelo b n m potrjujejo vodilni položaj anke v slovenskem prostoru ^edvsem na področju posojil gozdarskim družbam, ki so po- Po enem izmed scenarijev podjetja Sava, d.d., naj hi Sava prevzela Hellos in Belinko. po drugem pa naj hi ustanovili holding. Vanj hi bila vključena Ilelios in Belinka, Sava pa bi vanj kot svoj stvarni vložek dala Color. Da bi Sava prišla do večinskega lastništva v tem holdingu, pa hi še odkupi/i del Belinke in del Heltosa. Vendar SO omenjeni scenariji zelo negotovi, saj je vprašanje, kakšni so interesi Heliosa in Belinke. Za nakup delnic Nove Kreditne han k c Maribor se zanima tudi sklad Charlemagne Capital, ki upravlja State Wisconsin Regent (SWR) (državni pokojninski sklad, ki spada med deset največjih v ZDA in dvajset največjih na svetu). To bi bila njihova prva naložba v Sloveniji, čeprav so v srednjeevropskem bančno-jinančnem sektorju precej poznani. Naložbe imajo v Dalmatinski han k i. Istarski banki in bolgarski banki He-bros. SWR načrtuje, da bi kupil večinski delež NKBM ter širil bančno poslovanje na trge jugovzhodne Evrope, kjer bi reinve-siiral tudi morebitne dobičke. Anketa med stanovanjskimi varčevalci Veliko povpraševanje po stanovanjih Edvard Oven: "Leta 2004 bo povpraševanje po stanovanjih kar desetkrat večje, kot znaša letna ponudba zgrajenih stanovanj." Boštjan Pliberšek, Ilirika H PII, d. d.. Analitski oddelek J ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: TELEKOM, ALPINA, ODEJA, ETIKETA, ALPETOUR BANDAG, CORONA, SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA JESENICE Titova 7, Tel 04/58 64 203 KRANJ Koroška 5 Tel Uit/202 1712 MEDVODE PC. Mercator Gorenjtka Tel 01/36 11 100 a z<* 13,7 odstotka. Lekova potovalna lekarna Nasveti na Lekofonu Mubljana - Nasveti iz Lekove potovalne lekarne oz. iz knjiži-Ce-k« jo je mogoče dobiti v lekarnah po Sloveniji, so odslej tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku, ki so ga v Leku poime-U0vali Lekofon. Številka Lekofona je (01) 580 33 33, deluje ne-Vinjeno, 24 ur na dan, poklicati pa ga je mogoče z navadne-^a 'n mobilnega telefona, od doma ali iz tujine. Na odzivniku bo .1 r-->iVJ^III ta °o na dopustu čimmanj zdravstvenih nevšečnosti. Poleg £ga so na njen tudi informacije, ki dopustnikom lahko koristi-žir Primcru alergije na sonce tet hni ' 2aPrtJa. driske, dehidracij- J?,cc»nc v želodcu ter bolečine in vročine. V resnejših primejo se jc za strokovno pomoč treba obrniti na zdravnika in se z tulv 3li S tarrn»cevtom Še pred uporabo zdravil posvetovat 1 0 tveganju in stranskih učinkih. . .....'^e," H. IV.I« Ml,. . WU IM Mil.I «11 IUJIIIV, HO UUtlTMII\U bo VP -n' nusvcti za brezskrbne počitnice ter napotki, kaj naj Priročni potovalni lekarni in kako preventivno poskrbeti, ga so na n kP/lrncru alergije na sonce ter na pike komarjev in drugih bole*;--2aprtJa' driske, dehidracije ali izsušitve telesa, zgage. CZ. Kidn?3 e,ektro in strojna šola Kranj ce*a cesta 55, 4000 Kranj vJa naslednja prosta dela in naloge v srednjem izobraževanju: ^ 1 UČITELJA RAČUNALNIŠTVA ' 1^-p'TEUA STROKOVNIH ELEKTRO PREDMETOV - ELEKTRONIKA ' lijP'TELJA STROKOVNIH ELEKTRO MEDMETOV - ENERGETIKA ^9oji; *8fconu°^e: izobrazDa ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po • '-'sla' S p°lnim h3!096 bomo sklenili delovno razmerje za določen čas N Plovnim časom, šolsko leto 2001 /02. ast°Pdelaje 1.9.2001 'n strojna *S Zi?okazili Pošljite v 8 dneh na naslov Srednja elektro a Krani. Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj. v^^Prija^0 ° iZb0m obvešceni v 30 dnen P° izteku roka za Ljubljana - V okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme varčuje 49.997 varčevalcev s skupno 55.298 varčevalnimi pogodbami. Da bi dobili natančnejši vpogled v njihove stanovanjske razmere in načrte, je Stanovanjski sklad Republike Slovenije maja in junija izvedel anketo med pet tisoč izbranimi varčevalci. Odziv na anketo je bil dober, skoraj 50- odstoten, 2.232 izpolnjenih in obdelanih anket pa je tako po regionalni zastopanosti kot po dobi varčevanja predstavljalo ustrezen vzorec za ugotovitev dejanskega stanja med varčevalci. Raziskava je pokazala, da bo več kot 90 odstotkov varčevalcev privarčevani denar porabilo za stanovanjske namene in da jih bo več kot 80 odstotkov po koncu varčevanja najelo ugodno stanovanjsko posojilo. Več kot 32 odstotkov varčevalcev bo stanovanjsko posojilo namenilo za nakup stanovanja, skoraj 17 odstotkov za gradnjo hiše, približno toliko tudi za posodobitve in obnove, osem odstotkov za nakup stavbnega zemljišča, nekaj čez štiri odstotke varčevalcev pa za poplačilo že najetih stanovanjskih posojil. Največje povpraševanje po stanovanjih se obeta na ljubljanskem območju, saj od tam izhaja kar 45 odstotkov varčevalcev, prihod iz drugih krajev pa ga povišuje na 52 odstotkov. Skoraj dve tretjini varčevalcev, ki bosta kupovali stanovanje, se bosta odločili za nakup novega. Praviloma bodo kupovali dvo-in trisobna stanovanja, nakup pa bodo financirali največ s posojilom iz nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, sicer pa tudi z gotovino, s prodajo obstoječega stanovanja ter z bančnimi stanovanjskimi poso-jili. Varčevalci iz prve sheme bodo leta 2004 povpraševali po 7.650 novih in 4.900 starih stanovanjih, sami pa bodo ponudili 1.250 starih stanovanj. Varčevalci iz druge sheme bodo leto kasneje povpraševali po 4.450 novih in 2.600 starih stanovanjih, njihova ponudba pa bo obsegala 780 starih stanovanj. Podobno povpraševanje po stanovanjih bo tudi leta 2006, ko se bodo sprostila privarčevana sredstva iz tretje varčevalne sheme, ki pa je v tej raziskavi niso zajeli. "Rezultati raziskave so potrdili ocene, da varčevalci v nacionalni varčevalni shemi mislijo resno, saj redno varčujejo, skoraj ne odstopajo od varčevalnih pogodb in so odločeni najeti ugodno stanovanjsko posojilo," je dejal direktor sklada Edvard Oven in napovedal, da bo leta 2004 povpraševanje po stanovanjih kar desetkrat večje, kot znaša letna ponudba zgrajenih stanovanj. V takšnih okoliščinah se bo tudi stanovanjski sklad poleg (so)investiranja v socialna in neprofitna stanovanja moral vključiti tudi v povečanje ponudbe tržnih stanovanj, o čemer bo odločil njegov nadzorni svet. • CZ. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA Oddelek za okolje in prostor Gorenjska c. 18, 4240 Radovljica telefon: (04) 537-16-00 Številka: 351-484/99-7 Datum: 24/07-2001 Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Radovljica na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93 in 1 /96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za - REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČEGA PROIZVODNEGA OBJEKTA in DOZIDAVO PRIZIDKOV K OBJEKTU na zemljišču pare. št. 173/5 in 173/7 k.o. Srednja vas v Bohinja v Boh. Srednji vasi investitorja A & C MARKETINGA, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 3 OBJAVLJA 1. Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Radovljica je z odločbo št. 351-484/99-7 dne 24. 7. 2001 izdal lokacijsko dovoljenje za REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČEGA PROIZVODNEGA OBJEKTA in DOZIDAVO PRIZIDKOV K OBJEKTU na zemljišču pare. št. 173/5 in 173/7 k.o. Srednja vas v Bohinju v Boh. Srednji vasi investitorja A & C MARKETINGA, d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 3. 2. V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje Ljubljana izdala okoljevar-stveno soglasje št. 35405-44/01 z dne 19/07-2001 pod naslednjimi pogoji: - V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v "Poročilu o vplivih na okolje za gradnjo prizidka k mlekarni in rekonstrukciji obstoječega proizvodnega objekta in gradnji prizidka trgovine s pomožnimi prostori", ki ga je v marcu 2001 izdelala KOVA, d.o.o., Družba za izvajanje kompletnega varstva pri delu, Teharska 4, 3000 Celje. -V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je potrebno določiti čas poskusnega obratovanja, v času njegovega trajanja pa je potrebno skladno s predpisi izvesti prve meritve emisij snovi pri odvajanju odpadne vode. - V primeru ugotovitve čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega obratovanja je potrebno določiti in izvesti ustrezne dodatne okoljevarstvene ukrepe. 3. Med javno predstavitvjijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavanega posega na okolje. Bojana NOVAK, univ. dipl. inž. geod. VODJA ODDELKA KOLIKO JE VREDEN TOLAR wd a m i ^1 ~7 onm i nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Tržič. Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d. Kranj 112,00 112,50 15,90 15.95 11.30 11,35 HIDA - tržnica Ljubljana 112,10 112,28 15,91 15,95 11,32 11,35 HRAM ROŽCE Mengeš 112,05 112,55 15,82 15,96 11,28 11.34 ILIRIKA Jesenice 112,00 112,30 15,90 15,96 11,30 11,35 ILIRIKA Kranj 111,95 112,30 15,90 15,96 11,30 11,35 ILIRIKA Medvode 112,05 112,35 15,89 15,96 11,29 11,34 INVEST Škofja Loka 112,00 112,35 15.89 15,96 11.29 11,35 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 111,82 112.55 15,89 16,00 11,29 11,37 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 111,95 112.35 15,90 15.98 1.1,29 11.35 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.,Kranj 111,75 T12.40 15.88 15,98 11,27 11,38 PBS D.D. (na vseh poštah) 110.70 112,45 14,95 15,95 11,00 11,34 SZKB Blag. mesto Žiri 111,65 112,30 15,82 15 99 11.25 11.36 TALON Škofja Loka 111,90 112.35 15.88 15.98 11.30 11.39 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h • 13 h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 111,84 112,38 15,79 15.96 1126 11.35 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številko, na katerih lahko dobite podrobnejše intormaci/e o menjalniških tečajih Gambit Trade v novih oblačilih Podjetje Gambit Trade je v vročih poletnih dneh poskrbelo za temeljito osvežitev svojega spletnega portala, ki ga najdete na naslovu www.gambit.si. Atraktiven, svež in sodoben izgled le še poudarja in bogati pestro ponudbo dobro izbrane vsebine spletnega mesta. Gambitov portal je pravo mesto v malem, razdeljen je v več avenij, med katerimi velja omeniti spletni trgovini EnaA, trgovski center Menea, Dnevnik nove ekonomije in priljubljeno licitacijo. Že znanim vsebinam se je priključila še novost, ki jo najdete pod rubriko "Vse zastonj". V njej je dobesedno vse zastonj: programska oprema, koristne informacije, podatki in nasveti. Že pogled na vstopno stran portala Gambit razkrije široko paleto možnosti. Brez iskanja se lahko na prvi pogled seznanite z najnovejšimi novičkami iz sveta nove ekonomije, se nasmehnete ob vročih cenah petih vročih izdelkov, vržete pogled na aktualno licitacijo, se posvetujete z računalniškimi strokovnjaki, ki vam bodo brezplačno svetovali, lahko pa se tudi naročite na Gambitove e-novice,. ki bodo redno prihajale v vaš poštni nabiralnik. Vse to in še več je na voljo brez nadležnega iskanja, za zahtevnejše pa je dovolj klik miške in že se boste znašli v kateri izmed pisanih avenij Gambitovega spletnega portala. Kako smo držali obljubo iz "Na zdravje 2001" Silvo je poletel s Silvo Za vas, spoštovane bralke in cenjeni bralci, najmanj trikrat letno pripravimo tudi posebne revijalne priloge, ki jih v visokih nakladah preko stotisoč izvodov izdamo skupaj z ostalimi najpomembnejšimi slovenskimi pokrajinskimi časopisi. Letos smo Vam že pripravili prilogi ŽIVLJENJE BREZ MEJA in SLOVENSKE POČITNICE. Čez dober mesec bo že celo leto naokrog, odkar smo izdali barvno revijalno prilogo NA ZDRAVJE 2001 in v njej objavili tudi nagradni kviz. Iz ogromnega kupa prispelih izpolnjenih kuponov smo konec lanskega leta izžrebali nagrajenke in nagrajence, rezultate žreba objavili, nagrajence obvestili. Med nagrajenci je bila tudi dvajsetletna študentka SILVA PLEV-NIK iz Podčetrtku. Žreb ji je namenil četrto nagrado, skupinski ogled gorenjskih lepot z letalom družbe Fale on Air iz Radovljice. Posebnost nagrade: letalski panoramski polet za deset Silvinih povabljencev! Nakar je Silva, kije revijo NA ZDRAVJE dobila v družinskem izvodu Novega tednika, imela tri zoprne 'težave': za nagrado je izvedela v zimskih dneh, ko se iz letala manj vidi; čakal jo je petmesečni obisk v ZDA; med njenimi prijatelji, znanci in sorodniki je bilo krepko več kot deset korajžnih. ki bi poleteli z njo. Zato je nagrajenka Silva šele pred kratkim v svojem urniku našla en cel prost dan in ga namenila za polet z letalom družbe Fulcon Air, Sokolje gnezdo, lastnika Silva Orožima, katerega matično letališče je v Lescah. Silvo je izkušen pilot in tudi vrhunski organizator; skupaj s Tomažem Grudnom, komercialistom (iorenjskega glasa. S pilotoma Milanom Hrovatom in Rokom Celarjem so najprej poleteli iz Lesc do Podčetrtka, pristali na letališču v Imenu, vkrcali Silvo in njenih deset povabljencev ter poleteli nad Podčetrtkom, zdraviliščem Olimje. domačijo Plevnikovih ter po bližnji okolici. "Saj je Amerika tudi zelo zanimiva, " je rekla navdušena nagrajenka iz naše lanske priloge NA ZDRAVJE, "ampak niti slučajno ni tako zelo lepa kot Slovenija!" Silva Plevnik iz Podčetrtka, nagrajenka iz lanske priloge slovenskih pokrajinskih časopisov NA ZDRAVIL, ob letalu družbe Faleon Air - Sokolje gnezdo. Marko Škerjanec Tekmovanje oračev ljubljanske regije Mitja prehitel izkušena prijatelja iz društva I a lile - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in Mestna zveza društev za tehnično kulturo Ljubljana sta v soboto na njivah Centra za razvoj kmetijstva in podeželja Jable pripravila tekmovanje oračev iz ljubljanske regije. Od 37 prijavljenih se je tekmovanja udeležilo 27 oračev, kar je precej manj kot v najboljših časih, koje na tovrstnih tekmovanjih sodelovalo čez štirideset tekmovalcev. Orači so se tokrat drugič merili tudi v oranju z obračalnimi plugi, ki se sicer v praksi vse bolj uveljavlja; na državnem tekmovanju, ki bo letos v začetku septembra v Pragerskem, pa bo to tekmovalna disciplina le, če se bo prijavilo vsaj pet ekip. Na tekmovanju ljubljanske regije je med devetimi orači z obračalnimi plugi zmagal Marko Kavšek iz Ivančne Gorice, v oranju s plugi krajniki pa je bil med mladimi do 18 let najboljši Klemen Janež iz Sneberij, med člani Franc Kavšek iz DPM Kalček Ivančna Gorica in med ženskami Maja Kastelic iz Sneberij. Ob tem, ko tokrat na tekmovanju ni bilo oračev iz medvoške in vodi-ške občine, je gorenjsko čast reševala ekipa Društva podeželske mladine Kamnik, ki sojo sestavljali Marko Škerjanec in Robert Orešnik, oba iz Volčjega Potoka, ter Mitja Pogačnik iz Godiča. Ekipno so bili tretji, posamično pa takole: Mitja šesti, Robert osmi in Marko deveti. Marko ima s tekmovalnim oranjem precej izkušenj, saj je tokrat že četrtič sodeloval na regijskem tekmovanju. Čeprav je bilo na parceli precej grabnov in tudi nekaj kamenja, prst pa precej suha, je bil z oranjem kar zadovoljen. Na domači kmetiji, kjer redijo okrog 65 goved, vsako leto preorje dobrih sedem hektarjev njiv, sicer pa je oranje še vedno predvsem očetovo opravilo. Robert je bil doslej že petkrat na regijskem tekmovanju, vedno se je uvrstil na ko-Mitja Pogačnik nec prve jakostne skupine in tudi to- Robert Orešnik Marko Škerjanec med oranjem krat, ko je oral minuto dlje od odmerjenega časa in si prislužil še nekaj kazenskih točk, je bilo tako. Na kmetiji, ki skupaj z gozdom obsega okrog 17 nektarjev zemljišč, redijo 20 glav živine in pridelujejo krompir na 1,3 hektarja površine, med pomembna kmetijska dela pa sodi tudi oranje. Mitja je bil za razliko od svojih prijateljev tokrat prvič na tekmovanju oračev, a še preden je zaoral prvo brazdo in zvedel za rezultate, je napovedal, da bo še sodeloval na tovrstnih tekmovanjih. Študira ekonomijo in pomaga pri obdelovanju kmetije, na kateri redijo 24 glav živine in pridelujejo krompir za domače potrebe in stalne stranke. • C. Zaplotnik Društvo rejcev goved za meso se pritožuje Zakaj razlikovanje med rejci? Ljubljana - Ko so v Društvu rejcev goved za meso Slovenije pregledovali vladno uredbo o izvedbi ukrepov letošnje kmetijske politike, so začudeni ugotovili, da ne predvideva kompenzacijskih plačil za vzrejo plemenskih bikov in testiranje mladih bikov na lastnosti rasti in klavne lastnosti. Proti takšni odločitvi protestirajo in zahtevajo, da se prireja govejega mesa uredi enakovredno s prirejo mleka, za katero so vsa testiranja goved na lastnosti mlečnosti vključena v proračunsko postavko programi strokovnih nalog selekcije, kontrole in reprodukcije ter vodenja rodovnih knjig v živinoreji. Država je do letos z uredbami o izvedbi ukrepov kmetijske politike omogočala testiranje plemenskih bikov kombiniranih in mesnih pasem tudi na pomembnejše lastnosti rasti in klavne kakovosti, s tem pa tudi načrtno selekcijsko delo, z letošnjo uredbo pa se je odrekla selekcijskemu in strokovnemu delu pri vseh lastnostih, ki so pomembne za uspešno pitanje govedi. V društvu ob tern sprašujejo, zakaj takšno razlikovanje med rejci za meso in za mleko. • CZ. Četrto srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike Bolj je star, boljši je Kmetje večinoma ne marajo starih strojev, raje imajo nove, sodobnejše. V sekciji ljubiteljev stare kmetijske tehnike je nasprotno: bolj je stroj star, raje ga imajo in pokažejo. In na četrtem srečanju v Jablah so jili pokazali res veliko. Jable - Ko so v Društvu kmetijske tehnike Slovenije pred dobrimi tremi leti ustanovili sekcijo ljubiteljev stare kmetijske tehnike, so že nekaj mesecev pozneje na tedanjem kmetijsko poskusnem centru v Jablah pri Mengšu pripravili prvo slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike. V soboto je bilo že četrtič zapored. Kot je povedal dr. Viktor Jejčič, podpredsednik društva in predstojnik oddelka za kmetijsko tehniko na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je bilo na letošnjem srečanju še več udeležencev kot prejšnja leta. Starih traktorjev je bilo enkrat več kot lani, podobno tudi ostalih strojev. Najstarejši traktor je bil iz 1936. leta, najstarejši stabilni motorji in priključki iz konca 19. in iz začetka 20. stoletja, zanimivost pa je vzbujal tudi "gepel" iz 1908. leta. Kakovost restav-riranih traktorjev narašča, letos so prvič izdali publikacijo, s tem pa se kakovost prireditve približuje podobnim v Avstriji, Nemčiji, Italiji in v drugih državah. Prihodnje leto, ko bo na sporedu že peto srečanje, bodo povabili še ljubitelje stare kmetijske tehnike iz tujine in s tem srečanju dali tudi mednarodni značaj. Na kmetih je po oceni dr. Jejčiča še veliko stare kmetijske tehnike, v Sloveniji pa je že tudi deset do petnajstih zasebnih zbirk, med katerimi sta naj- Nizki vitel - gepel, last Janka Zelcerja, poganja mlatilnico, letnik 1908. Jože Mejač na 64 let starem traktorju Fendt s šestnajstimi "konji". torjev zvenečih znamk namesto k novemu lastniku morali romati v topilnico ali jam0, so se po zaslugi nekaterih poznavale^ redki primerki le ohranili. Še bolj bole<* pa je to, da so nekateri res zares stare Prl' merke prodajali v tujino. Tu mislim Pred' vsem na stare traktorje znamk Lanz, Lan' dini, Fendt in še drugih ameriških in ang'e" ških znamk. Enaka usoda je doletela 1« mobile, ki so odhajale iz države ena za dr* go, le domači zbiratelj je ni mogel dobiti, ugotavlja Jože Mejač, očitno zadovolje11, da se tudi s prireditvami, kakršna je vsa*0 leto v Jablah, spreminja odnos lastnikov M stare kmetijske tehnike in jih spodbuja ohranitvi redkih ter vsako leto bolj zan'"" vih primerkov. . Društvo kmetijske tehnike je na letošnjem simpoziju o aktualnih trendih v knie-tijski tehniki v Radencih podelilo nagrad« posameznikom za življenjsko delo v kmetU; ski tehniki, med dobitniki pa je bil tud' Friderik Lazar iz kranjske Agromehani*f' Ker vse več inovatorjev s področja km6w ske in gozdarske tehnike želi medsebojO sodelovati, izmenjavati informacije in orS* nizirano nastopati, bodo še letos ustanov I i tudi sekcijo inovatorjev. • C. Zapio*1" Rudolf in Marija Peric iz Nakla na * Steyrju, letnik 1953. večji zbirki, last Antona Skoka iz Loke pri Mengšu in predsednika sekcije Jožeta Me-jača, ki bo tudi odprl zasebni muzej kmetijske tehnike. "Ne glede na našo mračno preteklost, ko sistem ni dopuščal zasebnega razvoja in ko so dobri primerki delno odsluženih trak- Od 4,5 milijarde tolarjev kmetijskega denarja Največ za stare obveznosti Več kot tri milijarde tolarjev bodo namenili za poravnavo že sprejetih obveznosti iz preteklih let. Kranj - Vlada je pred nedavnim izdala uredbo o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leto 2001. Po tej uredbi bo za izvedbo že sprejetih obveznosti iz preteklih let, za izvajanje ukrepov, ki jih določa uredba, in za izplačilo podpor na podlagi letos objavljenih javnih razpisov, na razpolago 4,5 milijarde tolarjev denarja. Večino denarja, to je približno 3,1 milijarde tolarjev, bodo porabili za poravnavo že sprejetih obveznosti, med njimi največ za prestrukturiranje in prenovo kmetijske pridelave (1,7 milijarde), za nacionalni program namakanja, prestrukturiranje ži-vilstva, obnovo vasi, inovativne programe za razvoj podeželskih ekonomij, za uvedbo alternativnih dohodkovnih virov na podeželju, razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva, in za znanstveno raziskovalno delo. Na podlagi javnega razpisa bodo za zložbo in ponovno razdelitev zemljišč v večje obdelovalne kose namenili nekaj več kot 85 milijonov tolarjev, poleg tega pa še 53 milijonov tolarjev za "sanacijo" nedokončanih komasacij, ki jo vodijo upravne enote. Pri uvedbi novih komasacij bodo dali prednost območjem, ki so jih presekale avtoceste in železnice, ter območjem z dokončanimi denaciona-lizacijskimi postopki in z zelo neugodno posestno sestavo. V okviru "sanacije" nedokončanih komasacij bodo namenili denar za izsuševanje, agromelioracije, geodetska, gradbena, upravno pravna in izvedeniška dela ter za cenitve in odškodnine. Na Gorenjskem sodijo med nedokončane komasacije na območju upravnih enot Domžale (Rače - Čudna, Radomlja I, III in II-IV), Kamnik (Križ - Moste - Komenda) in Kranj (Visoko, Tupaliče, Luže ter Britof - Prim- Štirje javni razpisi že objavljeni Kot so sporočili iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, so bili doslej na podlagi vladne uredbe objavljeni štirje javni razpisi: za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacije, za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje usposabljanja pašnikov, za sofinanciranje nacionalnega prognana prestrukturiranja živilstva ter za sanacijo kmetij in za preobrazbo kmetijskih zadrug. skovo). Da bi spodbujali pašništvo na ravninskih območjih in na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, s tem pa preprečevali tudi zaraščanje, ohranjevali rodovitnost tal in vzdrževali kulturno krajino, bodo letos na podlagi javnega razpisa namenili za obnovo in urejanje pašnikov nekaj več kot 75 milijonov tolarjev. Podporo v višini največ 30 odstotkov od vrednosti naložbe bo možno uveljaviti za lanske in letošnje investicije. Pomoč kmetijam in zadrugam V okviru prizadevanj za prestrukturiranje in prenovo kmetijske pridelave bo država letos podpirala tri ukrepe: rejska središča za plemenske svinje, sanacijo kmetij in preobrazbo kmetijskih zadrug. Za sanacijo kmetij bo letos na razpolago sto milijonov tolarjev. Denar bodo namenili za reševanje (zadolženih) kmetij, ki obveznosti ne morejo poravnavati zaradi smrti gospodarja ali ožjih družinskih članov, ter v primerih, ko je iz objektivnih razlogov prišlo do škode na gospodarskih in stanovanjskih objektih, kmetijskih strojih, opremi in živini. Uredba predvideva tudi enkratno sanacijsko pomoč (do enega milijona tolarjev) v primerih; ko ne bo več "odprt" rok za Prl' javo na razpis za dodelitev poj3' pore za sanacijo kmetij. N podlagi javnega razpisa bod za preobrazbo kmetijskih «ad rug, predvsem za poslovno 'jj proizvodno združevanje ter Z izboljšanje njihove konkurefl* noati, tehnološke prenove, sp ' cializačije ter prilagoditve j*| nemu povpraševanju, namer"' 180 milijonov tolarjev, pri te|j, pa bodo upoštevali tudi to, ko ko je projekt pomemben za f Do denarnih podpor za u*'^ nje programov Celostnega r^. voja podeželja in obnove v^ (Crpov) je po uredbi uPra^2j nih dvajset občin, med nj1 tući pet z Gorenjskega: JeZ sko (Spodnje in Zgornje Je* sko), Preddvor (del obcW Bled (krajevni skupnosti hinjska Bela in Gorje), Jcsen,jj. (Blejska Dobrava) in Ra<*°vu ca (levi breg Save). flC Uredba predvideva podpore še za posodobitev ^ vilsko predelovalnih obratov za njihovo prilagajanje raz^ ram v Evropski uniji, za V nje knjigovodstva na kmetu ^ praktični del kmetijskega 1 raževanja, ureditev šolski'1 sestev in še za nekatere o ukrepe. ZaPlotn i* Ta teden ie na Jezerskem tabor slovenskih otrok po svetu la tCUCJ.1 JC lia JCiti mi/v! Spoznavajo domovino prednikov £a prizorišče šestega tabora slovenskih otrok, ki ga prireja Svetovni slovenski kongres, so organizatorji izbrali Jezersko. Razlog za to je ta med Slovenci po svetu ne dovolj poznani lepi kraj in njegovi gostoljubni domačini, predvsem pa Davo Karničar, čigar smučarski podvig s strehe sveta ima med rojaki na tujem skoraj večjo težo kot doma. zgornje Jezersko, 31. julija - Tabora se udeležuje 72 otrok iz Avstrija Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Nemčije in ZDA, ki so se naselili pod šotori ob Planšarskem jezeru. Organizatorji so jim Pripravili program planinstva in gorništva, vesele šole slovenščine, spoznavanja Jezerskega in okolice, zdravega odnosa do narave in 'Judi ter navezovanja stikov z domačini, kar bo otroke Slovencev po svetu približalo domovini svojih prednikov. V nedeljo so ob navzočnosti staršev, predstavnikov slovenskih organizacij v tujini, predstavnikov vlade in Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa in.seveda domačinov pripravili slovesen začetek tabora. Mlade od 12. do 16. leta so po- trudil, da bi rojaki po svetu * zdravili njihovi vrstniki z Jezerca s folklornim plesom, d°brodošlico jim je izrekel žu-Pan Milan Kocjan, spregovoril JlrnJe podpredsednik SSK To-^až Pavšič, pozdravil jih je tudi dr- Zvone Zigon z Urada za Slovence po svetu in zamejce, s*ratka sprejem je bil lep odraz sl°venske in jezerske gostoljubnosti. Ostalo bodo otroci spopali do konca tedna, ko bodo ne poznavali le takšnih slovenskih krajev, kot sta Bled in Bohinj, pač pa tudi manj znane bisere Slovenije. Jezersko je nedvomno takšna priložnost. Š šolo planinstva in gorništva, veselo šolo slovenščine, spoznavanjem kraja in njegovih ljudi želimo dati otrokom Slovencev po svetu nepozabno izkušnjo. Letos prvič prihajajo tudi otroci iz ZDA, sicer pa jih imamo Jana Čop pravlja za mlade goste iz tujine? "Mladim bomo v teh dneh skušali dati kar največ znanja na prijeten in sproščen način. Ameriko. Fanta sta stara 13 in 14 let, njun materni jezik je danski, slovensko pa ne znata dobro, čeprav se sicer pogosto vračata v domovino svojih prednikov. "Teden dni sva preživela v Nemčiji, ta teden pa bova na taboru," je povedal 13-letni Boštjan (v Ameriki Sebastian Bogomil). "V Slovenijo sem prišel prvič pri štirih letih, saj imam v Ljubljani stare starše. Na taboru pa sva z bratom prvič. Pričakujem, da bomo veliko hodili po hribih, spoznavali drug drugega in da se bom naučil tudi kaj slovenskega jezika." 13-letna Alenka Breitfuss in 12-letna Timna Weber, doma iz Celovca, pa slovenščino kar lepo govorita. "Koroški Slovenci doma govo- Alenka Breitfuss von*eru doživljali neponovljiva Uslolovščino z Davom Kar-wrjern 'n enajsterico njegovih P^ocnikov. Tabor slovenskih otrok po ,vetu prirejamo vsako leto v brušem slovenskem kraju, da ' nilade slovenske rojake sez-, dn»ji z deželo njihovih predni-JX Je povedala vodja teh pri-y0ltev Jana Čop. "Za Trento, . acarni, Šentjurjem in Nadižo huHt0S na vrsti Jezersko, spodaj dllo pa ga je ravno srečanje z avom Karničarjem ob njegovi "nvi s Himalaje. Davo je prisu/ jub.ezni do gora in sloven-dim' \ čimer Je lahko vzor mla-j^n-Veseli smo, da smo dobrote med domačini na Jezerih m 'n tudi Svetovni slovenski §res se bo na svoj način po- Timna Weber tu predvsem iz evropskih držav, med najbolj navdušenimi taborniki pa so otroci s Koroške in iz Benečije." Davo Karničar je človek, za katerega je lani ob koncu leta slišal ves svet, mladi Slovenci, ki živijo v drugih državah, pa ga imajo ta teden priložnost spoznavati "v živo". "Moj dogodek z Everesta je Slovencem pO svetu pomenil še več, kot nam doma, saj so lahko rekli: to pa je storil naš človek," je prepričan človek, ki je lani smučal s "strehe sveta". Sedaj se v domačem kraju ukvarja s turizmom in del prizadevanja za promocijo Jezerskega v svetu je tudi sodelovanje na taboru mladih Slovencev po svetu. In kaj Davo kot vodja tabora pri- Boštjan Peterlin Spoznavali bodo gore, naravo, prisluhnili temam,-kot so geologija, gozdarstvo, zgodovina tega kraja, planinstvo... Upam, da bodo ta spoznanja v pristnem stiku z naravo ostala dolgo v spominu. Tabor mi bo pomagalo izpeljati več sodelavcev, ves čas pa bo z otroki enajst vodnikov, najmanj alpinističnih pripravnikov, ki imajo dovolj veščin za vse načrtovane podvige. Upam, da nam bo tabor dobro uspel in ob tem si želim, da bi ga organizatorji tudi prihodnja leta prirejali na Jezerskem." Med udeleženci tabora so letos prvikrat tudi štirje otroci iz ZDA. Dva med njimi sta sinova dr. Matija Peterlina iz San Fran-cisca, čigar starši so bili v šestdesetih letih prisiljeni oditi v Davo Karničar rimo slovensko, jezika pa se učimo tudi v šoli," pove Alenka, ki je bila že enkrat na taboru Svetovnega slovenskega kongresa v dolini Soče. "Všeč mi je bilo, rada se spoznavam z ljudmi drugih narodov." Timna pa dodaja: "Pričakujem, da se bomo na Jezerskem lepo imeli in da bomo veliko hodili po hribih." Tabora se udeležujejo tudi otroci iz Bosne in Hercegovine. Oče enega od njih Drago Ra-tajc iz Tuzle, ki je že četrtič na taboru, seje s simboličnimi darili zahvalil organizatorjem in domačinom, da nudijo gostoljubje otrokom, ki so v preteklih letih zaradi vojne v Bosni preživeli veliko hudega. • D. Z. Žlebir Drago Ratajc iz Tuzle je organizatorjem in domačinom razdelil spominska darila. Mm Dobrodošlica domačih folkloristov. Renata in Miro na ohceti ^a letošnji Kmečki ohceti v Bohinju sta se preteklo nedeljo poročila Renata Krajne iz Lesc in Mirko Zakrajšek iz Raven v Bohinju. Izteka se akcija "NAJ PLANINA S PLANŠARUO 2001" p,K|"lJ' Pr'Javo za poroko na kmečki ohceti sta Renata in Mirko leto * '7a hec' in ko sta »zvedela, da sta bila zares izbrana za KarSJJI Par bohinjske Kmečke ohceti, sta bila močno presenečena, tj 2k Pa bo, sta rekla, saj sta se tako in tako nameravala poroci-st Ju,«Ja. Pravzaprav naj bi bila poroka le nekakšen 'žegen', saj skupaj že enajst let, imata pa tudi devetletno hčerko Saro. In ta ^jprei Sla se Poteklo soboto hiši VPD rOČUa civilno v Šivče-*c Po trK.adovljici, v nedeljo pa %itaj had'clor>alnih bohinjskih Kot je povedala zgo- vorna nevesta Renata, jima je bila igra zelo všeč, je pa imela malce treme, ko se je morala učiti bohinjskega naglasa. "A vsi so bili zelo prijazni, poleg tega pa se mi igra, ko se vživiš vanjo, zdi zelo lepa," je dejala. Renata je kar petnajst let plesala pri folklori leske Verige, pa tudi Mirko se zna sukati. "Saj se mora, sicer ne bi bil Gorenjec," je menila nevesta, ki je po poklicu šivilja, zaposlena v blejskih Vezeninah. Kot zanimivost je povedala, da je bila leta 1984 izbrana tudi za miss narcis na Golici. Mirko dela v jeseniškem Acroniju, oba z ženo pa bosta letos dopolnila 33 let. V Ravnah so pred kratkim zgradili hišo, tako da se v teh dneh ravno selijo. Za pričo je Renata izbrala prijateljico Olgo iz Ljubljane, Mirko pa brata Bojana. V soboto je civilna poroka potekala bolj v družinskem krogu, medtem ko so se na nedeljski kmečki ohceti veselili številni svatje. Bohinjske poroke seveda ni brez ženitne povorke s konji in šrange, cerkvene poroke v cerkvi Sv. Janeza ter zaigrane ohceti Pod Skalco. Glavni organizator celodnevnega dogajanja je bilo tudi letos Turistično društvo Bohinj, glavni igralci pa člani Folklorne skupine KUD Triglav iz Srednje vasi in Folklorne skupine KD Bohinj iz Bohinjske Bistrice. • U. P. Še danes do 15. ure sprejemamo kupone z glasovi za najbolj priljubljeno planino s planšarijo po izboru bralk in bralcev Gorenjskega glasa. Po včerajšnjem štetju glasov je še zmeraj krepko v vodstvu Velika planina, sledijo pa ji z majbno med sebojno razliko Kofce, Ribenska planina, Korošica in Prevala. V petkovem Gorenjskem glasu ne prezrite podrobnosti o zaključku ak cije v nedeljo, 5. avgusta 2001 na Veliki planini (vodi s tako prednostjo, da je malo verjetno, da jo bo kakšna planina prehitela). Pripravljamo priložnostni program z zaključnim nagradnim žrebanjem. C5 Za varen vzpon r^>r CITROEN XSARA COUPE VTS 2.0 16V SPORTNOST ZA VSAKDANJO RABO Izkušnje, ki si jih francoski Citroen uspešno nabira v avtomobilskem športu, pridejo seveda prav tudi pri snovanju serijskih športnih, ali vsaj športno obarvanih avtomobilov. Najbolj znana je seveda xsara, ki z oznako VTS predstavlja nekakšno smetano na torti ali krono prodajnega uspeha tega modela, ki je bil lani deležen motorne zmogljivosti, sedeži, varnostna oprema, udobje na zadnji klopi, velik prtljažnik premalo športna notranjost, rezervno kolo pod prtljažnim dnom, končna obdelava TEHNIČNI PODATKI Vozilo: kupe, 3 vrata, 5 sedežev mere: d. 4,188; š. 1,705, v. 1,390 m medosna razdalja: 2,540 m prostornina prtljažnika: 408/11901 motor: štirivaljni, bencinski, 16V gibna prostornina: 1997 ccm moč: 100 kW/136~KM pri 6000 v/min navor: 190 Nm pri 4100 v/min najvišja hitrost: 210 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 9,8 s poraba EUnorm.: 5,6/7,7/11,41/100 km maloprodajna cena: 3.347.000 SIT zastopnik: Citroen Slovenija, Koper predvsem nekaj kozmetičnih sprememb. Xsara VTS v trivratni kupejev-ski različici sodi med tiste avtomobile, ki znajo skrbno prikriti svoj športni karakter, saj se ne šopiri z zelo mišičasto zunanjostjo. Že res, daje razdalja od tal nekoliko nižja, da so na kolesih aluminijasta platišča in da prtljažna vrata krasi zračni sta- pogosto manjka. In doplačilno usnje na sedežih poskrbi tudi za nekaj prestižnega vtisa. Tako kot pri ostalih xsarah, se tudi v različici športne sedi dobro, bočni opori telesa sta izrazito poudarjeni, zato voznika in sopotnika v ostreje voženih ovinkih ne premetava sem in tja. Pred voznikovimi očmi sicer ni nič pretirano posebnega; Xsara VTS zna ustreči različnim vozniškim željam, od športnih užitkov do povsem vsakdanjega načina vožnje. zato je xsara VTS izdatno založena z opremo za varnost in udobje in potem velja ob kakšni manjši nerodnosti tudi zatisniti eno oko. Motor v tem avtomobilu zagotovo skoraj nikogar ne Prikrita športnost: na zunanjosti na športni karakter opozarjajo samo aluminijasta platišča in zadnji stabilizator zraka. bilizator, toda po drugi strani xsara VTS sodi med prostornejše in tudi dovolj udobne športne kupeje. Tako dokazujeta dovolj široka zadnja klop in velik ter povečljiv prtljažnik, torej tisto, kar v tej avtomobilski kategoriji Armaturna plošča: belo obarvani merilniki ter aluminij in kevlur le za dober okus. iz črnine armaturne plošče izstopata belo obarvana merilnika, dodatkov s kevlarjem jc le za vzorec, tudi z namestitivijo vseh stikal, na primer za odpiranje stekel, oblikovalci niso imeli posebne sreče. Ampak pusti hladnega. Ob enaki gibni prostornini je na voljo različno število konjskih moči in pri šibkejši različici jih pod motornim pokrovom razgraja 136. Štirivaljni k s 16 ventili je namreč miren samo takrat, ko teče v Rabljena vozila Znamka in tip Letni k-barva Cena v SIT Renault. Ctio 1,2 1996 BELA 880.000,00 Ford Mondeo 1,8 1993 ČRNA 920.000,00 Renault Kangoo Exp.(SV,CZ,AIR) 1999 BELA 980.000,00 Ford Escort 1,4 (R,ST.0KN0,AIR) 1996 BELA 1.030.000,00 Škoda Felicia LX 1,6 1998 ZELENA 1.080.000,00 Opel Corsa 1,0 (CZ,ES,R,AIR) 1998 MODRA 1.195.000,00 Fiat Marea 1,8 kar. (SV,CZ,ES) 1997 ČRNA 1.720.000,00 Renault Laguna 1,8 RT (SV,CZ,ES) 1997 BELA 1.730.000,00 Hvundai Coupe 1,6 1999 BELA 2.080.000,00 Megane Classic 1,4 (vsa oprema) 2000 BELA 2.550.000,00 Renault Tvvingo 1,2 1999 ZELENA 1.220.000,00 RENAULT vvvvvv.alpclour-rumont.si NUDIMO: ♦ PRENOS LASTNIŠTVA ♦ VOZILA Z GARANCIJO ♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA ♦ BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED PO PREVOŽENIH 2000 KILOMETRIH ♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA ♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 200 D.D. KRANJ Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil Renault • Zavarovanje in registracija vozil ♦ Vzdrževanje vozil • Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, ♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-ni a i I: i n fo@rad io-sora. s i 89.8 91.1 96.3 fjgibied L£SA BREZ GRČ KER KONČNO OBDELAVO VRAT LAHKO PRILAGODITE VAŠEMU DOMU KER SO TRDNA IN STABILNA * DEBELINE 66 MM KER IMAJO TERMOJZOLACUSKO STEKLO -KER VAM KLJUKO IN ŠČIT KER NA VAS KER BOSTE OD ZANJE ODŠTELI LE 795230 340030 prostem teku, sicer pa komaj čaka, da voznik pohodi stopal-ko za plin. Kljub prirojeni športnosti je zanimivo, da je njegovo odzivanje v velikem območju vrtljajev dokaj enakomerno, zato še je s to xsaro mogoče voziti športno ali pa tudi "turistično", vsekakor pa športni užitki pretirano ne povečujejo stroškov za gorivo. Ko je motor sredi dela, nudi avtomobilu odločne pospeške, ki jih začini z globokim rohnenjem, to pa na zgornjem robu dovoljenih vrtljajev postane že skoraj preveč glasno. Z menjalnikom se voznik lahko poigrava, saj je tokrat nekoliko bolj natančen, kot je pri Citroenu v navadi, je pa preračunan tako, da motor lahko izkoristi svojo energijo. To posledično vpliva tudi na porabo goriva, ki se v povprečju giblje nad 10 litri na 100 kilometrov, nihanja glede na način vožnje pa so kar občutna. Razumljivo je, da v xsari VTS ne moremo občutiti mehkobno-sti značilnega francoskega Zadnja klop: dovolj udobja, za doplačilo tudi z usnjem prevlečeni sedeži. udobja, kajti avtomobil je "nasajen" nekoliko bolj na trdo in športnost je tokrat imela prednost pred udobjem. Avtomobil je lahko vodljiv, servoojačani volan je skoraj pretirano neposreden in zdi se, da se kolesa trdno oklepajo ceste. Ta občutek pri naglem sukanju volana in hitrejših pospeških zmoti le občasno odnašanje zadka, ki pa ga je mogoče tudi sorazmerno hitro ukrotiti. Pohvale gredo tudi zavoram, ki s pomočjo pro-tiblokirnega zavornega sistema učinkovito opravljajo svoje delo in dovolj odločno ustavijo avtomobil, tudi koje potrebno zaviranje pri višjih hitrostih. Xsara VTS je torej namenjena aktivnim voznikom, ki se radi vozijo dinamično in sami sebi dokazujajo, da obvladajo tehniko, hkrati pa ni nič narobe, če je športnost namenjena _ttidi vsakdanji cestni rabi. • M. Gregoric Volksvvagen Golf e-Generation Nemški Volksvvagen je prvi avtomobilski proizvajalec, ki je v enem od svojih serijskih avtomobilov začel ponujati priključek oziroma dostop d° interneta. Za pokušino in tudi že za prodajo je novost najprej na voljo v golfu, ki so mu pripeli dodatno oznako e-Generation. Tako je golf prvi avtomobil, iz ka' terega lahko voznik in sopotniki neposredno pridobivajo najrazličnejše informacije, ki jih zanimajo tudi v času potovanja. V osnovnem menu-ju je mogoče izbirati med informacijami o vremenu, prometu, borzah, elektronskem bančništvu in tako naprej. Osnovo naprave predstavljata majhen računalnik in mobilni telefon Nokia, med njima pa je vzpostavljena' povezava, ki omogoča neposreden stik z internetom. Del menujev, med drugim tudi za upravljanje s telefonom, je Pf kazan kar na zaslonu, ostalim funkcijam pa so namenjene še štiri tipke. Poleg tega so pri Volksvvagnu poskrbeli, da sistem omogoča tudi dostop do njihove spletne servisne strani. • M.G., foto: Volksvvagen Odlična oprema, omamna cena. Mazda Premacy l.8i i6V, 114 KM (3.454.792 siTaii 30^500^) mazda.mms^ Mazda Premac/ je gotovo najboljša možna izbira ta hip. Bogata serijska oprema vas bo navdušila. Da o ceni sploh ne govorimo. Zato pohitite v salone z vozili Mazda in izberite najboljše. Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96; Radovljica: AVTO MOČNIK, 04/531 01 13 IfiiMlanska 32 Primsfcmm Mirka Vaflnm Kranjska noč - zanimivejša in daljša kot kdaj prej • r£nj' 3L julija - Daje mestna občina, glavna pokroviteljica letošnje Kranjske noči, izbrala prav, ko je sprejela program študentske organizacije s fakultete za organizacijske vede v Kranju, se je pokazalo ze brž po torku, prvem od petih dni Kranjske noči. Najmlajši so živali v risanju po mestu, popoldanskih igricah na parkirišču med bcino in restavracijo Park, mladi v glasbi, letnem kinu in seveda v U\Ja parku °h gimnaziji, številni tudi v partijih v lokalu John Doe. ^o, že v četrtek seje tem trem kazali vajo reševanja ljudi z "go- °d skupaj enajstih prizorišč pri družil še Glavni trg, kjer je množica navdušeno navijala na boksarskem spektaklu, začuda Polna pa je bila tudi dvorana Prešernovega gledališča, kjer je koncertiral moški pevski zbor iz angleškega Oldhama. - Najbolj pestro, zanimivo in živahno pa je bilo seveda v petek in soboto, ko je Kranjska noč dosegla vrhunec in je z njo zaplesalo vse mesto. V petek se je Množica začela zbirati že ob sedmih, ko so tržiški in kranjski godbeniki z mažoretkami kreniti od kokrškega mostu proti Slovenskemu trgu, v sprevodu pa je bil tudi kranjski župan Mohor Bogataj s tujimi diplomati iz kar trinajstih držav - od Švedske do Jordanije, od ZDA do Kitaj-s^e - ki so svoje posebnosti Predstavile tudi na stojnicah v p°štni ulici. Nekaj po sedmi so kranjski Poklicni gasilci in reševalci pri- rečega' Globusa, kmalu zatem pa so se ob Slovenski trg spustili trije leski padalci s kranjsko občinsko zastavo, ki jo je eden od gasilcev predal županu Bogataju. Britanski veleposlanik Hugh Mortimer se je v imenu tujih diplomatov javno zahvalil za povabilo na Kranjsko noč, ki je bila očitno vsem všeč, zatem pa seje "uradni protokol" spre-selil na Glavni trg. Tu so igrali posrečeni Frajkinclarji, napovedani županov ples pa se je zaradi zlonamernega dežja za kakšno uro zamaknil in rahlo sfižil. Dražba slik kranjskih vrtčkar-jev na Pugertu je bolj uspela, račun fundacije Vincenca Draks-lerja za odvisnike je postal bogatejši za šestdeset tisočakov. Poln je bil v petkovi noči tudi Slovenski trg, kjer sta bili zvezdi Tinkara Kovač in Jasmin Stavros. Med njegovim koncertom je polnočni ognjemet z Globusa razsvetlil nebo nad Kranjem v mavrični barvi. Obiskovalce so pritegnili ulični umetniki in drugačna, predvsem etno glasba na različnih koncih mesta. Beno Fekonja, direktor: "V študentski organizaciji smo s potekom Kranjske noči zadovoljni. Po naši oceni je prireditev obiskalo skupaj okrog štirideset tisoč ljudi, po vzdušju sodeč so program lepo sprejeli. Prihodnje leto bomo verjetno spet kandidirali in ponudili še več... " Tudi sobota, zadnji dan letošnje Kranjske noči, je bila z izbiro miss Gorenjske za miss Slovenije na Glavnem trgu ter z žrebanjem za avto hvundai ac-cent na Slovenskem trgu - če glasbenih nastopov različnih skupin, med njimi Gašperjev, Victorv in zlasti domače Cali-fornie niti ne omenjamo - izjemno privlačna. Kritiki se kajpak vedno najdejo, vendar pa je bila po splošni oceni letošnja Kranjska noč s petimi dnevi, enajstimi prizorišči, svežo sceno, pestrim in kvalitetnim dogajanjem zanimivejša kot kdajkoli prej. Zanesljivo imajo študentje s kranjske fakultete priložnost, da se dokažejo še na kakšni kranjski prireditvi. • H. Jelovčan, foto: T. Doki Ribničanka najlepša Gorenjka Gorenjski predizbor za Miss Slovenije 2001 Kra Pa *>lav^ '1|"CCCJ mlačno spodbujanje občinstva na sicer natrpanem 2oQ|ne,m .trSu v Kranju zmagovalki tekmovanja Miss Gorenjske "aln ' ♦ ^e b''° v SODOto zvečer, ni ravno lepa popotnica za polfi-n>čanL m°Vanje Miss sloven'Je 200L A se ni bati, 16-letna Rib-Ljo *a Patricija Pirker, Miss Gorenjske 2001, je samozavestno in m0v„ ek'e> ki ima za sabo že kar nekaj izkušenj z lepotnih tek-konki ■ Za.to ?mo Prepričani, da se bo dobro znašla tudi v ostrejši StamV*110*' ' na'<0 vclja tudi za obe spremljevalki, 20-letno Duško Petrfe i jf s,?venj Gradca (1. spremljevalka) in 19-letno Majo finai ,z Kranja (2. spremljevalka), ki se ji bosta pridružili na pol-nem izboru za najlepšo Slovensko leta 2001. SionaL?0^"* ->e bil Peti re" Slov. lzbor m letošnjo Miss je ^ni.e- Ni» Glavnem trgu se 0e tri £stavil° trinajst lepotic h i ; u,0renJkc!)-DarjaSvetek *£ttes(22 iet)-He,ena ,IC 'z Kočevja (20) ni bil kaj prida gorenjski, saj so bile le tri kandidatke Gorenjke, zmagala (kar zasluženo) ie najmlajša, 16-letna Patricija Pirker iz Ribnice. ' Kranja (20), Suzana Majcen iz Jug z Jesenic (19), Duška Stanišič iz Slovenj Gradca (20), Teja Kamenič iz Ljubljane (17), Maja Petrič iz Kranja (19), Svetlana Božovič iz Maribora (22), Mena Savičič iz Gro-suplja (22), Urška Bizjak iz ra najlepša v deželi je tej Z leve: 2. spremljevalka Maja Petrič, miss Gorenjske Patricija Pirker in I. spremljevalka Duška Stanišič. Šentjurja (21), Patricija Pirker iz Ribnice (16), Nadja Krznar iz Ljubljane (22) in Andreja Marcijuš iz Celja (20). Devetglava žirija, na njeni klopi sta se stiskali dve predstavnici nežnega spola in sedem mož, se je po treh izhodih kandidatk morala odločiti. Nekatera dekleta so blestela v dnevnih oblačilih, druga v kopalnih kostimih, v večernih oblekah so lepo sijale skoraj vse. A lenta Miss Gorenjske 2001 je bila namenjena le eni. Žirija je izbrala Patricijo Pirker iz Ribnice (171 cm, 52 kg), kar je bil pravičen izbor, saj je bila 16-letna dijakinja, ki jo krasijo rjavo-zelene oči in želi nekoč postati uspešna poslovna ženska, zagotovo med najlepšimi "gorenjskimi" kandidatkami. Poleg pravice nastopa na polfinalnem tekmovanju za Miss Slovenije je bila nagrajena s prelepo zlato ogrlico in prstanom Zlatarstva Mohorič iz Kranja, ki je z zlatima prstanoma obdarovalo tudi obe spremljevalki - Duško Stanišič in Majo Petrič. "Super se počutim z lento Miss Gorenjske 2001. Konkurencajc bila dobra, zato tako velikega uspeha nisem pričakovala," je po razglasitvi najlepših nasmejano razlagala Patricija. Miss Gorenjske ni njen prvi lepotni naziv, saj je na letošnjem tekmovanju za Miss Ljubljane postala miss foto-geničnosti, prejšnji teden pa je postala še 1. spremljevalka miss Alpe-Adria in 2. spremljevalka miss Hit Subic Svoje mišice je na ogled postavil bodvbuilder Viktor Turnšek. NOGOMET Prva državna nogometna liga DATI GOL, TO JE VPRAŠANJE Kranj, 31. julija - Kranjski nogometaši so v nedeljo doma zgubili s Koprom 0 : 2. Neučinkovitost je njihov največji problem. Sedaj jih čakata dve težki gostovanji. Andrej Tasič (desno) v nedeljo pri strelih na gol ni imel sreče. Naslov zveni morda res nekoliko "hamletovsko", vendar je dati gol najtežje vprašanje kranjskih nogometašev. V nedeljo niso imeli strelske sreče. Upajmo, da jih ni zmedla ugotovitev Uradne napovedovalke na začetku tekme, da igrajo "znova prvič in zadnjič v prvi ligi". Živila Triglav je začel obetavno in Koprčani so morali s prekrški zaustavljati hitre kranjske napade. Potem so začeli igralci Kopra Sport Line, fizično močnejši in izkušenejši od Kranjčanov, prevzemati pobudo in v 16. minuti je Jakomin po podaji Benedeljčiča s strelom z glavo zadel kranjski gol. V naslednjih minutah se je Triglavu hudo pisalo in nič čudnega ne bi bilo, če bi bil izid 2 ali celo 3 : 0, saj so Jermaniš, Husejno-vič, Jakomin in Sukalo tudi po zaslugi odličnega kranjskega vratarja Vidmarja in vratnice zapravljali priložnost za priložnostjo. Kranjčani so proti koncu polčasa vzpostavili ravnotežje, vendar Popescu v zadnji minuti prvega dela ni izkoristil priložnosti. V drugem polčasu je najprej Počuča ogrozil kranjski gol. Igra je postala živahnejša. Na trenutke je bilo nekaj živčnosti. Triglav je imel od 60. minute dalje priložnosti vsaj za izenačenje, vendar zlasti Tasič ni zabil gola iz najlepših priložnosti, tik pred koncem tekme pa je zadel prečko. Kar ni uspelo domačim, je Koprčanom, kijih trenira Brane Oblak. Počuča je v zadnji minuti povišal na 2 : 0. Kranjčani so zadnji del tekme igrali z igralcem manj, saj je bil zaradi dveh rumenih kartonov izključen Igor Perkovič. Kranjčani odhajajo sedaj na dve težki gostovanji: najprej k Eri Šmartno, ki je tako presenetljivo premagala Maribor Pivovarno Laško, in nato v Maribor. Nekateri izidi v drugem krogu so bili presenetljivi. Tako je novinec Šmartno v Mariboru premagal državnega prvaka z 1 : 2. Primorje je v Ljubljani premagalo Olimpijo z 1 : 3. Publikum je v gosteh premagal Gorico z 1 : 3, Koper pa v gosteh Živila. Za domačine ni bilo veliko kruha. S po 6 točkami vodita Koper Šport Line in Primorje. Živila Triglav je s točko deveti. • J. Košnjek BALINANJE ŠKOFJELOČANI ZMAGOVALCI Jesenice, 31. julija - Balinarski šport ima v jeseniški občini dolgoletno tradicijo. Balinarji so si že dalj časa želeli pokritega balinišča. Po večletnih prizadevanjih se jim je v soboto, 28. julija, želja le uresničila. Veliko dela so člani Balinarskega kluba Jesenice opravili sami, finančna sredstva pa so prispevali Občina Jesenice, Športno društvo Jesenice in Fundacija za šport Slovenije. Z novim pokritim baliniščem se odpirajo nove možnosti za nadaljnji razvoj balinarskega športa v mestu in tudi širše na Gorenjskem. To sta v pozdravnih besedah na otvoritvi poudarila župan občine Jesenice Boris Bregant in predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec. Poleg treningov in nastopov domačih ekip skozi vse leto bodo na štirih stezah v pokritem prostoru lahko trenirale tudi druge ekipe, med drugim bodo pokrito balinišče ponudili za pripave reprezetancam, ki bodo septembra nastopile na svetovnem prvenstvu v Kranju. Po otvoritvi so člani domačega balinarskega kluba izvedli tradicionalni turnir za 39. pokal mesta Jesenice. Nastopilo je 16 odličnih slovenskih ekip, zmagala pa je Trata Lokateks Škofja Loka. Vrstni red turnirja: 1. Trata Lokateks Škofja Loka , 2. Sloga Ljubljana, 3. Velenje, 4. Gradiš Jesenice, 5. Jesenice 1. • J. Rabič ATLETIKA TINA ČARMAN ZMAGALA V TRSTU Kranj, 27. julija - Na zadnjem od treh mednarodnih mitingov v Trstu je Tina Carman s 609 cm zmagala v skoku v daljino. Eva Prezelj je v isti disciplini zasedla 7. mesto (522). Vojko Korošec v metu kladiva (36,87) in Bojan Klančnik v metu kopja (56,15) sta zasedla 6. mesti. KLANČNIK DRUGI V VVOLFSBERGU Kranj, 31. julija - Bojan Klančnik (edini udeleženec iz A K Triglav) je na mitingu v VVofsbergu zasedel 2. mesto v metu kopja z rezultatom 55,82 metra. VESLANJE MLADIM DVE KOLAJNI Bled, 31. julija - Slovenski veslači tudi v starostni skupini do 23 let osvajajo kolajne. Sedaj jih imajo na račun zadnjega neuradnega svetovnega prvenstva v Ottensheimu pri Linzu že 14. Pravkar končano tekmovanje za večino veslačev v tej kategoriji še ne pomeni počitka. Nekateri čolni bodo nastopili na "ta pravem" svetovnem prvenstvu avgusta v slovitem švicarskem Luzernu. Tokrat je bil med našimi čolni nauspešnejši dvojni četverec, v katerem so veslali Davor Mizerit, ki vesla tudi v dvojcu s Špikom, Žiga Galičič, Boštjan Božič in Gregor Novak. Našim so Nemci ušli kmalu po startu in jih niso mogli več ujeti. S taktično zrelim veslanjem pa so uspeli uiti Avstralcem, ki so bili tretji za našimi. Kako nevaren je lahko nasprotni veter, sta okusila blejska veslača v dvojcu brez krmarja Tomaž Pirih in Anže Poljanec. Veter ju je hudo motil. Dolgo sta veslala za Avstralcema in Američanoma. Američana sta prehitela, vendar je mimo vseh švignil francoski čoln in zmagal. Naša sta bila zelo dobra tretja. V finale se je uvrstil tudi četverec s krmarjem, v katerem so ob krmarju Dimitriju Kuštrinu veslali Marko Iršič, Sebastijan Toplak, Matija Pavšič in Tine Grden. Čoln je veslal optimalno in je bil peti. V malem finalu sta v dvojnem dvojcu dobro veslala Matija Trkov in Igor Ronchi, ki sta bila druga in sta bila tudi v igri za zmago, Andreja Kolander in Petja Rogelj sta bili v dvojnem dvojcu v malem finalu tretji, lahki skifist Gregor Peskar pa četrti. Matej Rigelnik in Tomaž Černe sta v dvojnem dvojcu v finalu C in zasedla skupno 16. mesto. • J. Košnjek ODBOJKA NA MIVKI PREVLADA JASMINA IN SAMA SE NADALJUJE Ljubljana, 31. julija - V izjemnih finalih sta drugo mesto osvojili Nataša Cingerle in Jitka Štumperova ter Samo Bačvič in Sebastjan Škorc - Tretje mesto za Ano Bojinovič in Andrejo Vodeb ter Dejana Fujsa in Matjaža Hafnerja Na zaključku Siemens Mobile pokala odbojke na mivki 2001 so zmagali favoriti Ana Oblak in Barbara Kristan (Mentek Sharkv) ter Jasmin Čuturič in Samo Miklavc (ZP NES). Priložnosti za zmago sta tokrat izpustili tako Nataša Cingerle in Jitka Štumperova (Metropola) kot Samo Bačvič in Sebastjan Škorc (MTC Fevi-trade). V velikih finalih sta namreč oba para imela priložnost premagati favorite, a so se le-ti tokrat izkazali ne samo z odlično športno formo, temveč tudi z izjemno psihološko trdnostjo. Tretje mesto so si priigrali Ana Bojinovič in Andreja Vodeb (Savinjska) ter Dejan Fujs in Matjaž Hafner (Tabor sport). Tekmo za tretje mesto pri ženskah sta bolje začeli sestri Marja in Tadeja Veit (Formis beli), ki sta dobili prvi niz, a sta igralki Savinjske Ana Bojinovič in Andreja Vodeb v nadaljevanju zaigrali precej bolje in tako še petič zapored osvojili tretje mesto. Pri moških sta prvi niz podobno kot pri ženskah dobila mlajša Rok Satler in David Sevčnikar (Agens SM), a sta Dejan Fujs in Matjaž Hafner (Tabor sport) v nadaljevanju povedla že na začetku obeh naslednjih nizov, zadržala vodstvo do konca in tako stopila še petič na stopničke za zmagovalce, tokrat za tretje mesto. Zaključni turnir državnega prvenstva Simens Mobile pokal odbojke na mivki 2001 je potekal v športnem parku Ilirija v Ljubljani, kjer so gledalci oz. bralci Nedeljskega dnevnika izbirali tudi mis odbojke na mivki - Jeleno.Pešič in mistra odbojke na mivki -Jasmina Čuturica, izjemen spektakel pa je bil ognjemet glavnega sponzorja. • Branko Maček KOŠARKA ZMAGA HRVAŠKE, SLOVENIJA TRETJA Jesenice, 31. julija - V telovadnici OŠ Prežihovega Voranea na Jesenicah je bil močan mednarodni košarkarski turnir za članice do 20 let. Na turnirju so poleg slovenske sodelovale še jugoslovaska, hrvaška in slovaška reprezentanca. To je bila za vse raprezen-tance zadnja preizkušnja pred bližajočimi se kvalifikacijami za nastop na EP drugo leto na Hrvaškem. Že po prvem dnevu je bilo popolnoma jasno, da bosta o prvem mestu odločali Hrvaška in Slovaška, kajti obe ekipi sta dosegli prepričljivi zmagi, Slovaška nad Jugoslavijo 89:53 in Hrvaška nad Slovenijo 88:42. V njunem medsebojnem dvoboju so bile uspešnejše igralke Hrvaške z izidom 71:63. V drugi tekmi pa so Slovenke nekoliko presenetljivo, vendar popolnoma zasluženo ugnale Jugoslavijo 66:59. Tudi zadnji dan turnirja je Hrvaška dosegla še eno zmago in sicer nad ekipo Jugoslavije 74:54. V drugem obračunu so bile boljše slovaške košarkarice, ki so premagale Slovenijo z rezultatom 70:48. Slovenski trener Vlado Velikonja je bil zadovoljen s pristopom do igre njegovih igralk in pričakuje, da bo Slovenija na skorajšnjih kvalifikacijah vodila boj za 2. mesto z reprezentanco Latvije. Kvalifikacije se bodo začele 8. avgusta na Jesenicah. • S. Ališič TENIS EVROPSKO PRVENSTVO Kranj, 31. julija - Minuli teden je v Sanremu v Italiji potekalo evropsko prvenstvo za dekleta in fante do 14. leta. V slovenski ekipi deklet, ki jo je vodil Bogdan Janša, sta nastopili Maša Zec -Peškirič, TK Top - Ten Mojstrana in Mariborčanka Nuša Gradišnik. Nuša je izgubila v drugem krogu. Maša pa se je za vstop med 16 najboljših pomerila z drugo nosilko in 1. igralko Evrope Jugoslovanko Lukič. Po dobri igri je Maša izgubila s 3/6 in 2/6."V razigravanju od 16. do 24. mesta seje na koncu uvrstila na 21. mesto v Evropi. V dvojicah sta se Maša in Nuša uvrstili v osmino finala in izgubili proti kasnejšima finalistkama, češkima igralkama Safarova/Ribova. NAMIZNI TENIS Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za invalide ANDREJA DOLINAR SPET MED NAJBOLJŠIMI Andreja Dolinar, doma iz Zminca pri Škofji Loki, je ponovno navdušila s tretjim mestom na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu za invalide, ki je bil od 12. do 22. julija v Frankfurtu v Nemčiji. Na to tekmovanje sta odšla tudi Ljubiša Gajič iz Ljubljane in Sašo Šuligoj iz Žirovnice, ki pa se žal nista uvrstila v nadaljne tekmovanje. Andreja pravi, da je na tekmovanje odšla brez posebnih pričakovanj, res pa je, da se ji forma, od paraolimpijskih iger v Sid-neyju oktobra lani, kjer je dosegla 4. mesto, samo stopnjuje. To so pokazali tudi rezultati, saj je maja zmagala na tekmovanju v Italiji, v Nemčiji je naslednji mesec dosegla četrto mesto, julija pa je v močni konkurenci v Dublinu zasedla drugo mesto. Še lansko leto je bila na svetovni rang lestvici na 23. mestu, letos, pred evropskim prvenstvom, pa že na 11. V svoji skupini, kjer tekmujejo po stopnjah invalidnosti od 1 do 5, je Andreja na 4. stopnji in zaseda odlično 5. mesto. Treningi in priprave, ki so bili pred paraolimpijskimi igrami petkrat tedensko, sedaj pa trikrat tedensko, ji vzamejo veliko časa, tako da sploh nima prostega časa za sprehode v naravo. Trenira v Ljubljani v telovadnici Zveze za šport invalidov Slovenije s trenerjem Gorazdom Vetckom, prej pa je trenirala v športni dvorani Poden v Škofji Loki s pomočjo Janka Ranta. Zelo velika in pomembna pridobitev zanjo je bil športni voziček, ki gaje dobila pred paraolimpijskimi igrami. Omogoča ji lažje gibanje in doseganje vedno boljših rezultatov, kar nam tudi dokazuje. Vesela je tudi sponzorjev, ki ji ves čas stojijo ob strani. Tako ji je Zveza za šport invalidov Slovenije, ki je zadolžena za financiranje reprezentantov, omogočila nastop na tekmovanju v Dublinu in v Frankfurtu, Zveza paraplegikov Slovenije je plačala tekmovanje v Bielefeldu v Nemčiji, Društvo paraplegikov gorenjske regije pa je zanjo poskrbelo na tekmovanju v Italiji. S tem je izkoristila vse vire organizacij, pri katerih je članica, za naslednje tri tekme, k1 bodo v Budimpešti na Madžarskem, v St. Raphaelu v Franciji in v Agrigentu v Italiji, pa je dobila dva nova sponzorja iz Ljubljane. Andreja Dolinar igra namizni tenis že 8 let in v teh letih je postal njen moto, da ne smeš podcenjevati nobenega nasprotnika, pa naj bo ta pod ali nad tabo na lestvici. Gotovo je to tudi del njenega ključa do uspeha. »Tina Čadež SMUČARSKI SKOKI ZUPAN IN DELAVEC NAJBOLJŠA Reit im NVinkel, 31. julija - V tem športno turističem kraju Bavarske je bila druga tekma tradicionalnega tekmovanja za p0' letni pokal Lovenbrau. Nastopilo je 94 tekmovalcev iz Avstrije. Nemčije in kranjskega Triglava. Največ uspeha so imeli Trigla; vani, ki so dosegli dve zmagi, vsi, ki so nastopili, pa so bil" uvrščeni do šestega mesta. Posebno seje izkazal mladinec Bine Zupan, kije deklasiral tudi člansko konkurenco. Med člani je svojo drugo zmago dosegel Primož Delavec, ki vodi z veliko prednostjo v tem pokalu. Triglavani so se tudi na prvi tekmi odrezali odlično in dosegi' dve zmagi in kopico uvrstitev med najboljše. Rezultati: dečki do 15 let: 1. Christia Perischa (Nemčija), 2. R°k Rozman, 3. Matevž Šparovec; mladinci do 16 let: 1. Christian Salfer (Nemčija), 2. Zvoko Kordež; mladinci do 17 let: 1. Rok l> bac, 2. Marcel Klemenčič, 3. Andraž Ker, 4. Matic Zelnik, 6-Boštjan Burger; člani: 1. Primož Delavec, 3. Milan Živic, 4. Mih? Rihtar, 6. Grega Bernik; druga tekma: dečki do 14 let: 1. Tomaž Drumel (Avstrija), 2. Tadej Mestek, 4. Erik Penič; mladinci do 1" let: 1. Bine Zupan, 2. Boštjan Burger, 3. Branko Iskra, 5. Marcel Klemenčič, 6. Rok Urbane; člani 1. Primož Delavec, 2. Harald Pichlcr (Nemčija), 3. Josef Vvalluschnik (Avstrija). • Janez Bešter STRELJANJE USPEH MLADIH RADOVI JIČANOV Radovljica, 31. julija - Strelsko društvo Radovljica z več kot p°'' stoletno tradicijo od leta 1986 naprej beleži največje uspehe z mladimi tekmovalci. Takrat so člani društva uredili strelišče v Os-novm šoli Antona Tomaža Linharta, nabavili opremo in začel« trenirati pod vodstvom trenerja Bora Kukiča. Pionirji in mladinci so bili od leta 1986 naprej večkrat v slovenskem vrhu in osvajali najvišje lovorike. Rezultati letošnje sezone so spet izjem"'-Poleg različnih regijskih in drugih nastopov so se še posebej uspešno odrezali na državnem prvenstvu v streljanju z malokah; brsko puško. Pri pionirjih v disciplini 30 metrov leže je Matevž Pitar zmagal, Jaka Legat je bil 2., Miha Golub pa 4. Ekipno so v tej disciplini radovljiški pionirji zmagali z močno presežen0 državno normo. Pionirke so v tej disciplini ekipno zasedle mesto. Pri mlajših mladincih je Gorazd Ušlakar v disciplin' by metrov leže osvojil 4. mesto, pri mladincih pa Tomaž Florjanci 5. mesto. V trojnem položaju so se pionirji uvrstili: Matevž F'"' tar je bil 2., Jaka Legat 3., Miha Golub pa 8. Ekipno so zased' prvo mesto. Pri mlajših mladincih je bil Gorazd Ušlakar 3. . Skupaj so v tekmovalni sezoni 2000/2001 radovljiški strelci P° vodstvom trenerja Bora Kukuča na različnih tekmovanjih osvoj 23 medalj. Matevž Pintar jih je 9, Jaka Logar 7, Sežana Mitr* Gorazd Ušlakar po 2, Miha Golub, Katja Lekše in Selma Sar po eno medaljo. • J. Rabič Vasovanje in pokošnjica z župani Pod lipama v Novi Oselici so se to nedeljo že 29. zbrali kosci z grabljicami na prireditvi Turističnega društva Savodenj. Po vasovanju in tekmovanju so se pred pokošnjico predstavili še župani, ki so se izkazali tudi pri sestavljanju kmečkega voza. Nova Oselica, 29. julija - Napovedi, da bo tokrat že 29. srečanje koscev in grabljic pod lipama v Novi Oselici, so na tradicionalno tekmovanje in srečanje županov na pokošnjici minulo nedeljo privabili številne obiskovalce iz različnih krajev. Nemalo jih je bilo tudi z zgornjega konca Gorenjske in z ljubljanskega območja. Zanimivo Prireditev, ki jc obeležila tudi dolgoletno delo in obstoj Turističnega društva Sovodenj, pa so prirediteji popestrili tudi z vasovanjem in dramskim nastopom mladih. Prireditev, ki so jo v turističnem društvu skupaj z učiteljico Podružnične osnovne šole Sovodenj Milko Burnik začeli pripravljati že spomladi, se je v nedeljo popoldne začela s prikazom zanimivega vasovanja. Ta del so pripravili člani kvarteta Krehovci in folklorne skupi- la temovanju koscev in grdbljic so se kosci takole uvrstili: 1. Janez Jezeršek z Jazne, Cveto Zakelj iz Jarcje doline, 3. Danilo Božič s Praprot-tega Brda, 4. Romarr Oblak iz Žirovskega vrha. 5. Silvij Selivk s Korit, 6. Lojze Križnar iz Na k lega, 7. Karel Brelih iz Bukovega vrha in 8. Miran Lešnjak iz Zgornje Bes niče. Grabljice pa so se uvrstile takole: I. Milena Kavčič iz Janje doline, 2. Danica Kosmač z Mrzlega vrha, 3. Marinka Križnar iz Naklega, 4. Marija Novine iz Poč, 5. Marta Brelih *f Bukovega, 6. Martina Obtok iz Žirovskega vrha, 7. Marto Zaplotnik z Golnika in 8. V vaški gostilni so se Krehovci dogovorili za vasovanje. V nedeljo se je v Novi Oselici pomerilo osem koscev. Kris "na Lešnik z Zgornje Bes- Najboljši trije kosci in naj-b°liše tri grabljice so dobili po- a'c, ki jih je kot sponzor pomita turistična kmetija Siv- ar iz Javorjevega Dola. Po vasovanju so se kosci z grabljicami odpravili na tekmovanje. Oselico na to etnografsko prireditev, katere glavni pokrovitelj je že nekaj let zapored Občina Gorenja vas - Poljane, sponzorja pa sta tudi Gorenjski glas in Kmečki glas, pa so župani, ki se po tekmovanju tudi pomerijo v košnji. Letos so na prireditev prišli župani iz občin Cerkno, Škofja Loka, Železniki, Žirovnica, Šenčur, Naklo in Gorenja vas -Poljane ter podžupana iz Žirov in Borovnice. Najprej so po tekmovanju koscev in grabljic uspešno potrdili, da vedo. kako se kosi streže, v drugem delu pa so se predstavili v zanimivi veščini. Sestaviti so morali kmečki voz in to tako brezhibno, da so ga lahko zapeljali po prireditvenem prostoru pod lipama. Nazadnje, preden so za veselo razpoloženje in ples začele skrbeti Vesele Štajerke, so se predstavili tudi člani podmladka Turističnega društva Sovodenj. Zaigrali so sto let stari prizor po resničnem dogodku z naslovom Hudič v senožeti. Letošnja prireditev, že devetindvajseta zapored, je potrdila, da so se takrat na začetku delovanja društva člani programsko pravilno odločili, saj je tekmovanje koscev in grabljic ena tistih redkih prireditev, ki se je obdržala do danes. V društvu pa bodo prihodnje leto proslavili že tri desetletja delovanja. Zato so s pripravami na jubilej Župani so sestavljali tudi kmečki voz. ie začeli. Sicer pa so člani Turi- ne, ki v turističnem društvu deluje že 15 let. Osrednji in seveda najbolj zanimiv del prireditve pa je bilo tudi letos tekmovanje koscev in GLASOVI poletni IZLETI Po Koroškem spet U. avgusta V avgustu napovedujemo še en prijeten GLASOV IZLET po avstrijski Koroški, deželi jezer, ki bo naslednjo soboto, 11. avgusta. Program izleta je turistično - nakupovalni' z obiskom koroške prestolnice Celovec, z ogledom delčka mestne kulturne dediščine (marsikdo se bo raje 'zapodil' po trgovinah, v katerih se prav 11. avgusta zaključujejo poletne razprodaje). Kdor bo želel, bo tačas obiskal Minimundus - svet v malem po Vrbskem jezeru s 171 svetovnimi znamenitostmi, izdelanimi v 25-kratni pomanjša-vi (vstopnina ni zajeta v ceno izleta!). Zatem bo turistična vožnja z luksuzno potniško ladjo po Vrbskem jezeru. Tokratna izletniška relacija je precej drugačna od julijskega izleta in z njo bo ustreženo vsem. ki so z gornjega dela Gorenjske: Radovljica -Kranj-Škofja Loka-ržič-Ljuhelj-Celovec; na povratku pa Koren-sko sedlo-Kranjska Gora-Mojstrana-Jesenh e-Zirovnica-Lesce-Radovljica-Kranj-Skojja Loka-Lržič. Cena avgustovskega izleta po Koroškem je zgolj 3.900 tolarjev; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa debelega tisočaka manj, samo 2.800 SIT. GLASOV IZLET bo tudi 11. avgusta popestrila harmonika v rokah enega od mlajših nastopajočih z letošnjega Gorenjskega prvenstva harmonikarjev. Kopalni izlet v Rabac Namesto utrujajoče avtomobilske vožnje na morski kopalni izlet Vam ponujamo predlog: v PETEK, 10. avgusta, GLASOV IZLET z Rozmanbusom iz Radovljice. Tokrat bo izlet do Rabca; večerja po napornem dnevu (tudi poležavanje na plaži utrudi...) . bo v hotelu Bristol v Lovranu, kjer bo tudi petkov zabavni večer. V programu izleta bo še /tekaj presenečenj (tako Rabac kot Lovran sta mesti z izjemno kulturno dediščino). Cena izleta je 4.900 SLT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko manj, zgolj 3.600 SIT. Poletno avgustovsko reportažo iz Rabca bo pripravila Božena Avsec, To nedeljo k Mariji Snežni na Veliko planino Tudi letos bo tradicionalni GLASOV IZLET na Veliko planino. To nedeljo, 5. avgusta, bo ob kapelici Marije Snežne vsakoletno srečanje z bogoslužnjem, turistični delavci na najbolj priljubljeni gorenjski planini pa pripravljajo tudi dodatni program. Vanj ho vključena tudi razglasitev rezultatov naše super akcije "Naj planina s planšarijo 2001". GLASOV IZLET boste v nedeljo lahko počakati na katerikoli postaji na relaciji Rateče - Kranjska Gora - Mojstrana - Jesenice - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj -Škofja Loka - Vodice - Moste - Kamniška Bistrica. Vzpon na Veliko planino (in kajpak spust) bo z gondolsko žičnico, na planini bo poskrbljeno za enolončnico; cena izleta je 3.400 SIT na osebo (avtobus, žičnica, malica, popotnica). Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa je zagotovljena ekskluzivna cena, samo 2.500 SIT na osebo. Ker je ob prazniku Marije Snežne vsako leto izjemno veliko obiskovalcev na Veliki planini, in zato v Kamniški Bistrici tradicionalno popolnoma zmanjka parkirnih prostorov. Vam vsekakor predlagamo GLASOV IZLET, saj je avtobusni prevoz udobnejši. • AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA avgusta 2001 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delovnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri aH Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 2. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. Preden je začel, je škojeloški župan Igor Draksler (levo) opazoval, kako seje košnje lotil naklanski župan Ivan Stular. grabljic. Oboji so potrdili, da stičnega društva Sovodenj po- sta v hribovitih predelih kosa in grablje še vedno poznani in pomembni orodji za žetje trave in spravilo sena. Svojevrsten čar znani po delavnosti in aktivnosti in tudi po tem, da prav nič ne zaostajajo za planinci, gasilci in upokojenci ter še nekateri- Avgusta vam bomo predstavili ansambel Nagelj. za številne obiskovalce, ki radi mi*društvi in dejavnostmi na prihajajo že leta in leta v Novo Sovodnju. • A. Zalar Sredi tega meseca je udeleženke in udeležence G lASOV EGA IZLETA v Celovcu sprejel dr. DieterJandl, mestni swtnik za turizem, in sredi sobotnega dopoldnega smo na Novem tregu v Celovcu tudi plesali... PIVOVARNA UNION ^kijHJjahljc! GORENJSKI GLAS • 16. STRAN MNENJA, PODLISTEK v Ste petindvajset radioaktivnih let |H|pP- -t jfl Branko Grl ms, državni svetnik Dieta Andrej Kokot, zunanji sodelavec Albertu Einsteinu je na predavanju lokalna lepotica dejala, naj ji v enem stavku pojasni, kakšna je razlika med časom in večnostjo. Pošteno je odgovoril: "Draga dama, celo če bi imel za odgovor na razpolago ves čas, bi vi še vedno potrebovali celo večnost, preden bi to razumeli." Vladni sporazum o nuklearni elektrarni Krško je po krivici ostal v senci meje. Pa bi prebiranje vladnega predloga sporazuma o ureditvi razmerij med Slovenijo in Hrvaško glede nuklearne elektrarne lahko priporočili kot razburljivo poletno branje. A le ljudem z zdravim srcem. Drnovškova vlada predlaga glede nuklearke sporazum, ki je navidez pošten in sprejemljiv, saj uveljavlja načelo delitve pol - pol. Ampak hudič se zmeraj skriva v podrobnostih. Prva, ki jo sporazum omenja šele v eni od prilog, je vprašanje minulih dolgov. Znano je namreč, da je Drnovškova vlada pred časom začasno ustavila dobavo električne energije iz jedrske elektrarne Hrvatom, ker je ti dve leti pred tem kratko malo niso plačevali. Sporazum legalizira hrvaško "balkansko zastonjkarstvo", saj predvideva, da Hrvaški za dve leti dobav električne energije ni potrebno plačati niti tolarja. Pri tem nerazumnem darilu južnim bratom" ne gre za drobiž, ampak za desetine milijonov nemških mark. Zadeva postane še bolj čudna, če upoštevamo tudi dejstvo, da je v tem času Slovenija kupila in zamenjala uparjalnika, s čemer sta se življenjska doba jedrske elektrarne in njena varnost bistveno povečali. Že ta investicija je vredna več sto milijonov nemških mark in v celoti jo je plaćala Slovenija. To pa navidez "pošteno" rešitev delitve lastništva v razmerju pol - pol postavi v povsem drugo luč. In to ni bila edina investicija v jedrsko elektrarno, ki jo je v celoti plačala slovenska stran... Jedrske elektrarne si najbrž nihče ne želi na svojem, dvorišču, čeprav med samim obratovanjem - kadar ni težav - v okolje skorajda ne oddaja škodljivih snovi. Povsem druga zgodba je njeno vzdrževanje in menjava izrabljenega goriva. Pri teh opravilih se kopičijo radioaktivni jedrski odpadki. Ker Hrvatje svojega deleža nikoli niso prevzeli, pa tudi Slovenija ni zgradila varne- ga skladišča, se jedrski odpadki kopičijo v "začasni" shrambi znotraj nuklearke. Najbolj kritično obdobje za skladiščenje jedrskih odpadkov je takoj po njihovem nastanku, saj se nevarno sevanje sčasoma zmanjšuje. Zato je povsem nerazumljivo, kako se je Drnovškova vlada strinjala z določilom v pogodbi, po katerem se radioaktivni odpadki lahko v celoti (s hrvaškim deležem vred!) skladiščijo v prostorih nuklearne elektrarne - in torej na slovenskih tleh - še nič manj kot nadaljnega četrt stoletja. Da ne gre zb nesporazum, je očitno iz prilog, ki jih je vlada skupaj z besedilom pogodbe poslala v parlament. V besedilu pogodbe namreč piše, da se jedrski odpadki "lahko" v nuklearki skladiščijo še petindvajset let; vladni pogajalci pa so v obrazložitvi to mrtvo hladno spremeni/i kar v trditev: jedrski odpadki "se bodo skladiščili" tu in pika. Šele po četrt stoletja naj bi bila Hrvaška dolžna prevzeti in odpeljati svoj delež. Pri razgradnji bodo nastale velike količine jedrskih odpadkov, ki bodo sevali še kakih trideset tisoč let. Skladiščenje bo drago in tvegano. Toda po pogodbi tudi teh odpadkov ne bi bila Hrvaška dolžna prevzemati takoj, ampak šele vsakih pet let. Tovariši iz avantgarde, ki so Slovenijo pripeljali v atomski vek, očitno hočejo poskrbeti, da bo ta trajal. Državljane takrat niso nič vprašali, saj zato pa je avantgarda, in vsaka vzporednica z vladnim predlogom za izničenje referenduma je zgolj zlonamerna (TET 3 je ljudstvo zaustavilo na predhodnem referendumu, ki ga vladni predlog ukinja in z ničemer ne nadomešča!). Ni težko uganiti, da hi ravnali bistveno drugače, če bi tovarišem - danes gospodom, ki delijo lekcije iz demokracije - dostavili jedrske od-pake kar na skladiščenje v Mur-gle. Ideja? Občani Krškega in drugi državljani bodo v naslednjih tednih imeli še nekaj možnosti, da povedo vladi, kaj si mislijo o njenih pogajanjih o nuklearki (pogajalci imajo srečo, ker namakanje v Ljubljanici najbrž ne pride več v poštev). Toda vnaprej je mogoče trditi, da bi lahko imeli na razpolago ves čas tega sveta, pa bi Drnovškova vlada še vedno potrebovala celo večnost, da bi priznala, da je pogajanja v zvezi z nuklearko pošteno - zavozila. Po dopustu si moram priznati, da mi ponovno ni uspelo. Ni bilo pretirane rekreacije. Roko na srce, drugi dan dopusta sem si poškodoval nogo, pa bi vsemu navkljub lahko kaj konkretnejšega odmigal. Smo pa jedli. Taka druščina smo pač bili. Tako obilnih zajtrkov (in večeri/) ne pomnim. Pa nikoli se zaradi tega nisem počutil slabo. Za razliko od mnogih drugih Slovencev, ki od koder koli v svetu pridejo s pohvalami o konzumirani pijači, je naša hvala namenjena jedem. Otok Pag nas je bolj kot s kakšnimi alkoholnimi specialitetami navduševal s svežo zelenjavo in ribami, da o neverjetnih količinah tamkajšnjega sira in svežega kruha sploh ne govorim. In to me je zdaj privedlo do tega, da bom moral razmisliti o kakšnem kilogramu manj. Vendar sem se na to pripravil že na morju. Tam, kjer smo bili, je slovensko časopisje hodilo dva dneva. Ne glede na to je bilo v njem cel kup koristnih nasvetov za "neboleče zmanjševanje telesne teže". Čeprav imam skoraj 120 kil, nisem bil nikoli kak veren bralec te literature. Po skoraj dveh tednih morja nisem mogel več žvečiti knjig in nihče ni hotel več igrati šaha z menoj na plus 32 stopinj Celzija. Takrat sem začel /)odrobno pregledovati tisto, kar so moji novinarski bratje in sestre po poklicu iztisnili iz zadnjih por svoje ustvarjalnosti in tuje literature. In en cvet je bil posvečen tudi mojim (najbrž) trenutnim potrebam izgube kilogramov. Zato sem si napravil tabelo, iz katere je razvidno, koliko lahko človek shujša v enem letu, pa da zaradi tega ne trpi posebej. Zapisa s temi napotki si nisem izmislil in je bil julija res objavljen v enem od slovenskih časopisov: Metode hujšanja in letna izguba teže: 1. uživanje hrane iz manjših krožnikov 11-12 kg manj, 2. uživanje mrzle hrane in pijače 6 kg manj, 3. pred obrokom kozarec, hladne vode 10 kg manj, 4. pred obrokom kozarec hladne vode z žlico jabolčnega kisa 15 kg manj, 5. namesto belega črn ali drob-nozmat kruh 10-15 kg manj, 6. jejmo počasi in 20 x prežvečimo 12-15 kg manj, 7. nič alkohola, gaziranih in sladkan i h pijač, spanje in nič hrane po 18.00 uri do 10 kg manj, 8. mogoče smo žejni, ne lačni -popijmo najprej kozarec vode 10-12 kg manj, 9. jejmo le na enem mestu, ne na kavču, ne v hoji 12 kg manj 10. redna vadba (hoja, tek, kolo) do 10 kg manj. Po moji grobi oceni lahko s kančkom volje po načelu "vsakega po malo" spravim v naslednjem letu svojih 120 na pod 100 kilogramov. Lahko se odločim tudi za "metodo izbire načina" in si izberem enega za 10 in enega za 15 kilogramov, pa bom spet na svoji študentski teži. Smo že tam. V preteklost sem skočil. Slovenci in predvsem Slovenke jemljemo hujšanje kol pomlajevanje. Na tiste kilograme, ki smo jih takrat imeli. In glej čudo: če bom s pridom uporabil vseh deset predlaganih točk, sem lahko v letu dni za kakšnih 90 kilogramov lažji - na teži tam nekje okrog prvega, drugega razreda osnovne šole. Fino. Povprečni Slovenci ne tehtajo več kot po 90 kil. Kaj se bo torej zgodilo z njimi, če se bodo poslužili te tehnike. Izginili bodo. Prej kot v enem letu. In tako ne bo več debelih Slovencev in Slovenk. Sploh jih ne bo več. Idealno za vstop v Evropo. Andrej Kokot je član LDS. V svojih prispevkih podaja svoja lastna stališča in mnenja. 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tel.: 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pol na Zavrte 10 PREJELI SMO Protest pokljuških vasi Franci Kindlohofer iz Zasipa se v članku 20. 7. 2001 huduje nad Marjo Zupan, da si je v svojem govoru drznila braniti pridobitve revolucije. Da, prav ta revolucija je pripomogla, da so "pokljuški gozdovi"(vsaj 50 let) zaenkrat še slovenski, ne pa vatikanski. Ce bi ostalo pri tem, da so last ljubljanske nadškofije, so istočasno last Vatikana. Kar poglejmo, kaj pravi veljavni cerkveni zakonik (Co-dex iuris canonici) iz leta 1983, iz katerega je jasno razvidno, da je vrhovni lastnik enotnega vesoljskega cerkvenega premoženja papeška država. Priznani zgodovinar dr. Bogo Grafenauer in akademik prof. dr. Stojan Pretnar ugotavljata, da Ljubljanska škofija nikoli v zgodovini ni bila lastnica blejskih oz. gorenjskih gozdov. Pa se ozremo nekoliko v zgodovino: Dne 10. aprila 1004 je namreč nemški cesar Henrik II (imenovan tudi Sveti, ki je vladal v letih od 1002 do 1025) podaril briksenškemu škofu Albui-nu obširna blejska posestva. Seveda te zemlje nemškemu cesarju Henriku II "ni podaril Bog", ampak so jo nemški Bavarci vzeli slovenskim Karantancem tako, da sd jim vsilili krščanstvo. Blejsko gospostvo briksenških škofov je bilo 1803 podržavljeno. Ko so leta 1809 naše kraje zasedli Francozi', je lastnina pripadla francoski državi. Leta 1913 so prenehale obstajali Ilirske province in je avstrijski cesar Franc 23. aprila 1838 z dvornim dekretom določil, da se hriksenški ško^ ftji vrnejo vsa podržavljena posestva. Glede gorenjskih gozdov na območju Bleda in Bohinja (preko 18.000 ha) je nesporno, da jih je cerkev, to je briksenška škofija leta 1858 - z dovoljenj eni papeža Pija IX - prodala jeseniškima fužina rjema Vincencu in Viktorju Ruardu. Nato so ti gozdovi po dveh nadaljnjih preprodajah prišli v last avstrijske države, ki je zanje osnovala "Kranjski deželni sklad", od nje pa jih je prevzela prva Jugoslavija, in sicer - v skladu s pariško mirovno pogodbo iz leta 1919 - za odškodnino 15.800.000 predvojnih zlatih avstrijskih kron. Sporno pa je, kako je nato Jugoslavija 1939. leta prenesla te gozdove na Ljubljansko škofijo. To seje zgodilo na podlagi finančnega zakona za leto 1939/40, s katerim je takratni parlament Jugoslavije pooblastil ministra za pravosodje, da izda - z odobritvijo vlade - uredbo z zakonsko močjo, s katero prenese premoženje Kranjskega deželnega sklada na Škofijski ordi- nariat Ljubljanske škofije. Uredba je bila izdana; na podlagi te uredbe pa je isti minister takoj nato izdal odlok o prenosu lastništva; 9. člen tega odloka je bil podlaga za vpis novega lastnika v zemljiško knjigo. Ta prenos gorenjskih gozdov od države na Ljubljansko škofijo je bil ustavno sporen. Bil je namreč v direktnem nasprotju s 106. členom takratne (oktroirane) jugoslovanske ustave iz leta 1931, po katerem naj bi bil o tem, kako se od-svajajo državna posestva, izdan poseben zakon. Ta zakon ni bil nikoli izdelan. Navedena uredba, ki naj bi nadomestila zakon, pa ni mogla veljali, ker ni bila nikdar ratificirana v parlamentu, kar je bila bistvena sestavina uredb z zakonsko močjo v vseh pravnih režimih; kot navadna uredba, izdana po pooblastilu, pa tudi ni mogla velajti, ker se s tako uredbo ni mogla urejati materija, ki je bila po ustavi sami pridržana za zakon, torej za parlament. Šlo je za potezo, ki je imela po vseh indicih politični značaj v času tik pred drugo svetovno vojno. In če vemo, da je bil v tistem času eden od najpomembnejših stebrov politične strukture v takratni Jugoslaviji duhovnik in vodja Slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec (1872 - 1940), se ni čuditi, da je bilo darovano cerkvi oz. ljubljanski škofiji nekaj, kar nikdar ni bilo njeno - to so "pokljuški gozdovi". Se nekaj odgovorov na Ktndl- hoferjeve "cvetke", ko pravi, kako sta se dva partizana pogovarjala, kateri hotel na Bledu bo njun, in da o napadu na nacistično vojsko ni bilo govora. Če se spustim na raven njegovega pisanja, lahko rečem, daje tudi ob priznani" Slovenije s strani Vatikana Vatikanu šlo za slovensko zemljo oz. "pokljuške godzove", ne pa kako bomo Slovenci v tej Sloveniji živeli. Po njegovem nastop gospe lupan ni bil nič drugega kot poceni propaganda v stilu komunistične partije. Na to lahko odgovorim z izjavo starejše verne ženice, ki hodi na Brezje in je bila tudi na proslavi na Pokljuki in kije brala Kindlhoferjev članek, da so bile besede gospe Zupanove na proslavi malenkost napram govo-rancam nadškofa dr. Rodeta na Brezjah. Še o pozivu Zupanovi, da pove in dokaže javnosti, daje tam prečitan protest podpisala večina volivcev omenjenih krajev-Da, še več, tudi večina prisotnih iz vse Slovenije in zamejstva na proslavi je s ploskanjem potrdilu besedam Marje Zupan. Štefan Langus Piše: Miha Naglic 306 Kaj je pri Prešernu gorenjskega? Vprašanje v naslovu je na prvi pogled odveč. Saj je vendar jasno, da je pri Prešernu najbolj gorenjsko njegovo poreklo, rod in kraj rojstva. O tem ni dvoma. Recimo potlej raje, da bi radi ugotovili, ali je pri pesniku, čigar delo je že poldrugo stoletje vseslovenska last, še kaj takega, kar je izrazito gorenjsko? Poskusimo. Začnimo kar z njegovim priimkom. PREŠEREN je "star slovenski kmečki rod z Gorenjskega, iz katerega je izšlo več vidnih osebnosti, med njimi prvi slovenski pesnik svetovne veličine". Tako je literarni zgodovinar Alfonz Gspan uvedel geslo Prešeren v Slovenskem biografskem leksikonu. To obsega skoraj 19 drobno potiskanih strani, na katerih je govora le o Prešernovem rodu, o številnih gorenjskih Prešernih. Sledi geslo z imenom pesnika samega, ki ima kar 47 strani! Napisal ga je Anton Slodnjak. Iz obeh smo v tem podlistku na veliko zajemali. To pot se ozremo še enkrat na začetek Gspanovega članka oziroma razprave. "Ni slovenskega priimka, ki bi se v naši zgodovini pojavlja! skozi toliko stoletij kakor priimek Prešeren, ki pomeni šegavega, objestnega, porednega in celo predrznega človeka Ker se pojavljajo prvi Prešerni na omejenem ozemlju, utegnejo imeti vse različne veje Prešernov v davnini skupnega pradeda. Zdi se, da je prevzel ta priimek vsaj v XIV. stoletju kmet v posavski ravnini med Žirovnico in Kranjem, in verjetneje je, da so se Prešerni s kmetov priselili v Radovljico in Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Kranj, hoteč se povzpeli iz pod/ožniškega v višji družbeni razred, kakor pa obratno, da so Prešerni meščanskega porekla težili v vas..." Priimek Prešeren je torej gorenjskega izvora. Pesnik ni bil Gorenjec le po rodu in po rojstnem kraju, temveč tudi po priimku, ki je izvorno gorenjski, mogoče prav vrbenski. "V zvezi z razprostranjenostjo Prešernov po vaseh pod Stolom se da še reči, da so kdaj pa kdaj Prešerni Vrbljani prenašali svoj priimek iz Vrbe v sosednje vasi in tako ustanavljali nove družine Prešernov (n. pr. v Poljče, Zapuže, Brinje, Slatino, Žirovnico, Dvorsko vas, Smokuč, Predtrg, Dosloviče, Hlebce, Pira-šico, Studenčice itd.). Zato ni brez podlage domneva, da so menda Prešerni vznikii v Vrbi in da imajo vsaj gorenjski nosilci tega priimka svojega skupnega prednika prav tu. Težko verjetno je namreč, da bi ob istem času in na istem razmeroma majhnem prostoru, kjer so zveze med vasmi kratke in lahke, vzdeli več ljudem z določenimi lastnostmi isti priimek. Kri vrbenskih Prešernov se je seveda pretakala po žilah mnogih nosilcev drugih priimkov, saj so se hčere Prešernov ob možitvah velikokrat selile iz Vrbe v sosednje vasi, medtem ko je v maticah izkazan le en primer, da bi se sin in hči Prešernov iz bližnjih krajev priselila v Vrbo." Po rodu je pesnik nesporni Gorenjec. Kaj pa po značaju? Anton Trstenjak je kot najbolj značilne črte gorenjskega Gorenjski motiv (Maksim Gaspari, Ob zibelki, 1917) značaja razpozna/ samostojnost v oprtosti na tradicijo, poštenost, vernost, prevzetnost v smislu ponosa ob tistem, kar premore... Na kratko: značajsko trdnost. Marsikaj od tega bi se našlo tudi pri Prešernu. Prav nič pa tistega, kar Gorenjcem pripisujejo njihovi sosedje oziroma prebivalci drugih slovenskih dežel: pregovorno skopost, "ohmost'. Pesnik je bil splošno znan po svoji radodarnosti. Tomo Županje zapisal, kako seje te lastnosti svojega brata spominjala sestra Lenka. "Radodaren je bil, radodaren. Tisto pa: strašno je rad dal 'Komu?' Lenka: 'Dal je vsakemu rad - najraje pa otrokom.' V Kranju je otroke vkup spravil; na dom jih je s seboj pripeljal in jim dal tudi denarja. 'Pa si kaj kupi', je rekel. Katri seje časih neumno zdelo inje rekla: Takim da, ki niso potrebni. ' To pa veste, da otrok vsak rad vzame, če mu tudi ni treba. Katra je bolj čutila: kaj je za hišo m kaj ni. Doktor pa za to ni vprašal, če so otroci prišli z njim - ali je treba bilo dati ali ne: dalje, pa je bilo." Ko je umiral, pa ni imel svojim lastnim otrokom kaj zapustiti! Nekateri prešernoslovci so pesnikovo radodar- j nost, ki je včasih meji/a na razsipnost, razlagali z dejstvom, da je mora/ prezgodaj od doma. Doma j so gotovo živeli bolj varčno. Franceta pa so po od-hodti od doma z denarjem in drugimi dobrotam' kar naprej zalagali strici duhovniki, pozneje je dobival štipendije in znal sam zaslužiti denar. Ce M bil varčen, bi tudi kaj privarčeval. Tako pa Jf> j umetnik, vse sproti zapravil. Po varčnosti ni m I Gorenjec, a tudi kot tak je le izjema, ki potrjuje j gorenjsko pravilo. KRONIKA ureja: Helena Jelovčan Kljub opozorilom je bilo te dni v gorenjskih planinah več nesreč Za zahvalo - zmerjal Višje v gorenjskih gorah so zaplate trdega snega, na katerih planincem drsi. Nemca sta imela srečo, tako kot vsi drugi, ki so jim gorski reševalci te dni pomagali v dolino. Kranj, 31. julija - Gorski reševalci pa tudi Policisti so prav pred kratkim javno opozorili vse, ki se odpravljajo v hribe, naj razen na telesno pripravljenost in dobro opremljenost še posebej pazijo na snežiščih, na katerih je letos zdrsnilo že številnim pohod-nikom. Zdi se, kot da dobronamernih nasvetov nihče ne posluša; minule dni so imeli reševalci v gorenjskih gorah in planinah sPet obilo dela. Posebej "žalosten" pa je Primer z Ratitovca, kjer je ranjeni planinec, očitno pod močnim vplivom alkohola, reševalce za zahvalo ozmerjal. V četrtek so "delali" mojstranški reševalci in posadka policijskega helikopterja z Brnika. Nemška državljana, 58-letni M. R. in 69-letni F. R., sta se namreč zjutraj iz Pogačnikovega doma na Kriških podih podala po planinski poti prek Dolkove špice na Škrlatico. Na višini 2400 metrov sta Prečkala snežišče pod Rdečo škrbino. Na snežišču je R. M. zdrsnil, R. F. ga je Poskušal zadržati, vendar je zdrsnil tudi sam. Po strmem snežišču sta drsela približno 120 metrov, nato pa še kakšnih deset metrov po grobem melišču, kjer sta se končno ustavila. Obema je prvi pomagal kranjskogorski Sorski reševalec Andrej Robič, ki je bil v bHžini, nato pa so ju v reševalni akciji, v kateri so sodelovali mojstranški gorski reševalci in policijski helikopter z zdravnikom, Prepeljali v jeseniško bolnišnico. y soboto zjutraj sta Ljubljančana, šestnajstletni G. B. in njegov oče G. D., z Ljubelja odšla peš proti Zelenici in naprej Po zavarovani planinski poti proti Celovški Špici oziroma Stolu. Zadnji del vzpona pod samo Prešernovo kočo na Stolu sta nekoliko zgrešila zavarovano pot. Vzpon sta nadaljevala po melišču oziroma skalnatem grebenu Celovške Špice. Na višini 1900 metrov, kjer je teren izjemno krušljiv, se je sinu nenadoma odkrušil skalnati oprimek. Skotalil se je po skalah ter padel približno pet metrov globoko na melišče, kjer je obležal. Tudi G. B. se zdravi v jeseniški bolnišnici. Želenega miru pa ni bilo niti v nedeljo. Italijanska državljana, 28-letni M. C. in deset let starejši P. S., sta zjutraj, dobro alpinistično opremljena, krenila iz koče na Gozdu po Hanzovi poti v severni steni Prisojnika, da bi premagala 550 metrov visoki Hudičev steber. Za to smer je potrebnih sedem do osem ur aktivnega plazanja. Približno 75 metrov pod vrhom stebra se je M. C, kije plezal prvi v navezi, odlomil skalnati oprimek. Padel je štiri metre globoko, pri tem pa z nogo močno udaril ob skalo ter zlomil gleženj. Soplezalec je padec zadržal in nato M. C. pomagal v varovališče. Nekaj po peti uri popoldne je P. S. sestopil po Hanzovi poti ter zaprosil za pomoč. Gorske nesreče pa se ne dogajajo le visoko v gorah. Škofjeloški gorski reševalci so v nedeljo na Ratitovcu posredovali kar dvakrat. Zlasti zanimiv je drugi primer. 55-letni Škofjeločan Janez Z., ki je v planinskem domu na Ratitovcu očitno pregloboko pogledal v kozarec, se je sam vračal proti lovski koči na Prtovču. Pri padcu si je poškodoval desno ramo in glavo. Gorski reševalci kljub bogatim izkušnjam vsakokrat, ko pomagajo drugim, t\>egajo tudi lastna življenja... Na pomoč so pohiteli škofjeloški gorski reševalci in zdravnik, vendar se je mož do reševalcev skrajno nedostojno obnašal. Seveda takšne zahvale niso pričakovali. Kljub upravičeni užaljenosti so svoje humano poslanstvo dokončali. Do Prtovča so ga spravili na klasičen način in ga predali reševalcem iz nujne medicinske pomoči. • H. J. KRIMINAL Tat prihajal iz Ljubljane Kranj - Kriminalisti iz urada kriminalistične poličke so dopolnili kazensko ovadbo za 20-letnega Ljubljančana L. A., osumljenega tatvin. L. A. naj bi aprila letos s parkirnega prostora na Ljubljanski Cesti na Orehku odpeljal osebni avto lancia dedra integrale, 'ast podjetja avto Mlakar & Podboršek. Avto, vreden okrog 750.000 tolarjev, naj bi razstavil, saj so kriminalisti doslej do ki''le motor, šasijo pa še ne. Mladi Ljubljančan naj bi nekaj dni kasneje avto iste znamke ukradel tudi na Partizanski cesti v Škofji Loki. Sredi maja so medvoški policisti zvedeli za uničeno vozilo pri naselju Topol. v njem je manjkal motor, kolesa, armaturna plošča, zamenjani So bili sedeži. Kriminalisti so kasneje ugotovili, da je avto k Mehaniku pripeljal prav osumljeni L. A. Mehanik ga jc razsul, L. A. pa naj bi dele odpeljal. Avto je bil vreden približno £ bilijona tolarjev, lastniku so lahko vrnili zgolj šasijo. Kriminalisti L. A. sumijo šc ene tatvine; sredi maja naj bi v Kranju, v ulici Jake Platiše, ukradel registrske tablice, kasneje aJdene na uničeni lancii dedri v bližini naselja Topol. Godnov storil samomor k Vll ranJ - O samomorilcih policija običajno ne poroča, saj gre pra-lahvTla Za oseDne stiske in tragedije ljudi. Upravičena izjema je 'an ^~letn' Miran Godnov iz Loma pri Tržiču, ki je novembra ča t V cer'cvi v Lešah poskušal umoriti župnika Marinka Bilandži-^ er cerkovnika Viktorja Paplerja. Okrožno sodišče v Kranju je nii|eC 'etošnjega februarja presodilo, da Godnov zaradi bolezni pSj, a2er,sko odgovoren ter mu izreklo varnostni ukrep obveznega ^ 'atričnega zdravljena in varstva v begunjski bolnišnici, bni "dn G°dnov je storil samomor v nedeljo, med odpustom iz hišnice, v Lomu. H. J. "Požar" v Globusu Kranj noči r.ipo nujne medicinske pomoči iz zdravstvenega doma. C kl pjevali Svoj drobec v mozaik prireditev letošnje Kranjske so v petek popoldne dodali tudi kranjski poklicni gasilci z il s parkirne etaže blagovnice Globus, k sreči ni bil valCe' °8rozeni (študentje) pa so bili v rokah izkušenih reše-lestvjv tudi povsem varni. Nekatere so gasilci spravili na tla z Jo. najbolj pogumni pa so se spustili celo po vrvi. • H. J., foto: T. Doki Tatovi v lokalih, hišah, avtih Kranj - V petek navsezgodaj zjutraj je nekdo vlomil v bar Palma. Pregledal je lokal in skladišče ter našel črno usnjeno denarnico, v kateri je bilo dobrih 247 tisočakov. Seveda jo je odnesel s seboj. Popoldne je neznani tat obiskal tudi trgovino Mambo v Tavčarjevi ulici. Izkoristil je odsotnost prodajalke ter s prodajne police vzel osem kratkih hlač TYR, velikosti L, različnih barv, s pulta pa še prodajalkino denarnico. Trgovino Mambo je oškodobal za dobrih 44 tisočakov, prodajalko pa za pet. Žiri - S petka na soboto je neznanec prišel v garažo stanovanjske hiše v Mladinski ulici. V njej je bil parkiran osebni avto VW golf 1,9 srebrne barve. Avto je bil odklenjen, v ključavnici pa kontaktni ključi. Neznanec gaje pognal in se z njim odpeljal v neznano. Okroglo - Iz odprte garaže na Okroglem pa je nekdo v noči s sobote na nedeljo odpeljal Tomosov moped ATX rdeče barve, vreden vsaj deset tisočakov. Sorica - V nedeljo med pol eno in šesto uro popoldne je neznanec odprl osebni avto chrvsler vovager, parkiran v Zgornjih Da-njah. Iz manjšega nahrbtnika je ukradel denarnico z 58.200 tolarji, avto zaklenil za seboj in izginil. Heroin dala drugemu Kranj - Policisti s kranjske postaje bodo kazensko ovadili 34-let-no Kranjčanko J. S. Sumijo jo, da je 25. julija ob pol enih popoldne na Bleiweisovi cesti v Kranju izročila O. G. kakšna 0,2 grama heroina. S tem naj bi zagrešila kaznivo dejanje omogočanje uživanja mamil. Policisti so heroin O. G. zasegli. Strela udarila v dimnik in kozolec 111usica - V nedeljo, nekaj pred enajsto zvečer, je med hudim neurjem strela udarila v dimnik stanovanjske hiše na Hrušici 113. Dimnik se je porušil, strela pa se je razširila po električni napeljavi in povzročila požar. Domači so ga pogasili z gasilnimi aparati, prihiteli pa so tudi jeseniški poklicni gasilci in domači prostovoljci. Škode je za okrog pol milijona tolarjev. Žabnica - Dobro uro kasneje, deset minut čez polnoč, pa je strela udarila tudi v kozolec pri Žabnici, na levi strani ceste Kranj - Škofja Loka, v katerem je bilo seno. Ogenj so pogasili kranjski poklicni in žabniški prostovoljni gasilci, škodo pa neuradno cenijo na najmanj milijon tolarjev. Hudournik ogrozil hišo Žiri - V petek zvečer je zaradi močnega neurja oziroma naraslega hudournika voda vdrla v klet hiše na Novovaški cesti v Žireh ter v dve kleti v Račevi. Tu jc močan hudournik ogrozil zlasti hišo, za katero jc nanescl okrog sto kub. metrov peska, kamenja in blata. Voda jc zalila klet 40 centimetrov visoko in iz kozolca odnesla deset kub. metrov drv ter sto butar. Hudournik je nanescl nekaj kubičnih metrov peska, kamenja in blaga tudi na cesto. Posredovali so prostovoljni gasilci iz društev Dobračcva, Račeva in Žiri, ki so iz poplavljenih kleti izčrpali vodo, s strojem pa očistili cesto. H. J. Pri Arvaju gorelo Britof - V nedeljo okrog petih zjutraj je v mesariji Arvaj v Brito-fu grozil požar. Lastnik je kakšnih deset minut pred tem slišal, da je nehala delati sušilnica za predelavo mesa. hkrati pa je opazil dim, ki se je valil iz predelovalnega obrata. Strokovnjaki so ugotovili, daje prišlo do kratkega stika na glavni električni omarici, zaradi česar se je vnela in stalila električna napeljava v omarici. Škode je po nestrokovni oceni za tri milijone tolarjev. H. J. NESREČE Prvi "koraki" z mopedom Srednja vas v Bohinju - Četrtek, 26. julija, je bil, po nesrečah sodeč, dokaj neugoden dan. Najprej se je zgodilo v bohinjski Srednji vasi, kjer seje 47-letna domačinka K. M. dopoldne učila voziti z mopedom. Ko je pripeljala mimo domače hiše, ji je mož zavpil, naj stisne sklopko in ustavi, vendar je peljala naprej. Po kakšnih 90 metrih vožnje je moped na cesti obrnila, namesto sklopke pa dodala plin. Zapeljala je na desno bankino, od tam pa v 4,60 metra globoko strugo potoka, kjer je obležala na skalah. Huje ranjeno so najprej odpeljali v jeseniško bolnišnico, nato pa v klinični center. K. M. ima veljavno dovoljenje za vožnjo B, G in H kategorij. V križišču izsilil prednost Naklo - 24-letni G. K. iz okolice Kranja je v četrtek ob 21.15 z osebnim avtom, na katerem je imel pripet lahki priklopnik, peljal po regionalni cesti od Naklega proti Kranju. Pred križiščem se je razvrstil na pas za levo zavijanje proti Kokrici, nato pa med zavijanjem izsilil prednost vozniku osebnega avta A. L. iz Tržiča, staremu 22 let, ki je peljal nasproti naravnost. V trčenju se je A. L. huje ranil. Zbila pešca in pobegnila Kranj - Neznani voznik neznanega vozila je v petek okrog enajstih zvečer peljal po Likozarjevi ulici proti C. Staneta Žagarja. Očitno prehitro, saj je pri stavbi številka 17 z njegove desne proti levi strani cesto prečkal pešec M. J., star 35 let, iz Kranja. Kljub zaviranju je voznik pešca zadel, da je padel in obležal, voznik pa je, ne da bi mu pomagal, peljal naprej. Huje ranjenega pešca so reševalci odpeljali v urgentni blok kliničnega centra. Kranjski policisti so med vikendom po preverjanju izsledili vozilo in povzročiteljico prometne nesreče. Gre za 37-letno F. P. iz Kranja, ki je pešca zbila z osebnim avtom opel ida ka-dett. Priletel v balkonsko ograjo Selo pri Žirovnici - V četrtek ob 22.25 je 25-letni Jeseničan M. C. z osebnim avtom peljal po regionalni cesti od Žirovnice proti Rodinam. V Selu je pri hiši številka ena zaradi neprilagojene hitrosti zavil s ceste in čelno trčil v drog javne razsvetljave, od koder ga je bočno odbilo nazaj prek ceste na travo. Po devetih metrih drsenja je trčil v robnik dovozne poti, kjer je avto dvignilo v zrak in je priletel v balkonsko ograjo stanovanjske hiše. Huje ranjeni voznik je po trčenju ostal vkleščen v vozilu, iz katerega so ga rešili jeseniški poklicni gasilci, zdravijo pa ga v jeseniški bolnišnici. Na avtu je za milijon tolarjev škode. Preveč po levi Tržič - 23-letni Tržičan Z. U. je v nedeljo ob štirih popoldne s "katrco" vozil po lokalni cesti proti Jelendolu. Pri tunelih, kjer gre cesta v rahlem levem ovinku navzgor, je nasproti pripeljal 51-letni kolesar V. S. iz Kopra. Ko je Z. U., ki je vozil po levi, kolesarja opazil, je zavil še bolj levo, da bi se mu umaknil, kljub temu pa sta trčila. Kolesarja je vrglo v vetrobransko steklo, nakar je padel na cesto in obležal hudo ranjen. Po prvi pomoči so ga reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. Čelni trk pri brniškem letališču Brnik - V nedeljo popoldne je 28-letni nizozemski državljan S. B. z osebnim avtom ford eseort speljal z lokalne ceste iz Vasce na glavno cesto Kranj - Brnik proti odcepu za brniško letališče. Koje v križišču nameraval zaviti levo proti letališču, je nasproti iz Šenčurja proti Brniku z neprilagojeno hitrostjo v golfu pripeljal 22-letni S. A. z Rakeka. Nizozemec, ki je že zavil prek sredinske črte, je počakal, S. A. pa je začel zavirati. Voznika sta kljub temu čelno trčila, huje ranjen je bil S. A. Smrtna nesreča v Bitnjah 26~letni motorist iz Železnikov enajsta letošnja žrtev prometa. Spodnje Bitnje - 20-letni Š, A. iz okolice Kranja je v nedeljo ob 21.48 z osebnim avtom škoda favorit vozil po regionalni cesti od Žabnice proti Spodnjim Bitnjam. V bližini stavbe številka 46, kjer je nameraval zaviti levo na stransko cesto, je izsilil prednost motoristu, ki je pravilno pripeljal nasproti. 26-letni T. K. iz Železnikov je s hondo CBR 900 RR čelno tr- čil v desni bok škode, po trčenju pa obležal na sredini svojega vozišča. T. K. jc imel varnostno čelado, ki pa mu jo je po trčenju snelo z glave. Na kraju nesreče je umrl. Kraj sta si ogledala tudi dežurni državni tožilec ter preiskovalna sodnica. 26-letni motorist iz Železnikov je enajsta letošnja žrtev prometa na gorenjskih cestah. V enakem času lani jc promet zahteval sedemnajst življenj. • H. J., foto: A, Korenčan GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE, ZA DOM IN DRUŽINO S pendolinom v Maribor Za zaključni izlet so se Domžalčani peljali s hitrim vlakom in seveda nadvse uživali. Odločitev je padla. Otroci iz osnovne šole Roje v Domžalah se namreč zelo radi vozijo z vlakom in vsaka vožnja do Ljubljane, kamor se kdaj peljejo, jim je prekratka. Želijo več, toda kam? Proga namreč ni speljana ravno tja, kamor bi si želeli oziroma kjer bi imeli kaj "iskati". Pendolino? Pokličejo na Slovenske železnice in, glej ga, vrabca, prijazno jim povedo, da so navdušeni nad idejo. Še več, celo malce bi jim znali skozi prste pogledati. Naredijo okvirni načrt, obvestijo starše in jih prosijo, če se tudi oni strinjajo. Seveda so navdušeni. Načrt je treba še dodelati, da bo imel nek smisel in da bo zanimiva dopolnitev vožnji s hitrim vlakom. Glave skupaj, Mirka piše in potem... potem ga bodo nesli ravnateljici Marjanci. Takoj dobijo "že-gen" in navdušena še ona stopi v akcijo in se dogovori, da se bodo lahko za simbolično ceno peljali v Maribor. Določili so datum in povabili s seboj še četrti razred. Otroci kar niso mogli dočakati tega "kmalu, še malo, še enkrat gremo spat". Gospa Slavica, Mariborčanka, se jim jc ponudila za vodnico. Potrebujejo torej samo še lepo vreme in srečo na poti. Kaj so o zaključnem izletu povedali otroci iz oddelka vzgoje in izobraževanja: Neno: Pendolino je vlak, zelo Same tipke, full bija, s katerim nas je po Mariboru vozila Mojca in v košarici kužka Lili s čopkom. Matej: Meni je bil všeč mestni avtobus v Mariboru, ki je imel v sredini "krog", ki se je ekipo, kombi lep, Edi, Stanka v na vsakem ovinku prav smešno redu, kače in krokodili, hvala velik in dolg, modro-bele bar- vrtel. A se še spomniš, ko ni- bogu, zaprti! ve, zelo lep in hiter... sem mogel priti na vlaku iz Razredničarka Stanka Raz- Ana: S pendolinom smo se stranišča? Vrata so ostajala za- potnik s svojimi učenci izlet nalnikom hecno. Miha: Vlak me je vozil v daljavo, v Maribor. Vse mi je bilo super. Slavica je imela dobro peljali v Maribor, kjer so mi najbolj ostale v spominu ribe, kače in krokodili. Bojana: Meni je bilo vse lepo in všeč, manjkal mi je samo prijatelj Simon. Med hitro vožnjo nas je Edi hitel opozarjati, da ne bi pozabili gledati skozi okno, kje se vozimo: krave, mucke, konje, ovce... Jasmina: Na izletu mi je bila najljubša vožnja s pendolinom Ne morem tudi pozabiti kom- prta, ker sem pritiskal na napačen gumb, zelenega bi moral. Potem me je Edi rešil. Peter: Na pendolinu sem vse občudoval: vrata so se sama odpirala, voda je kar sama tekla; pravo čudo, na senzor. Matija: S tako "nobel" vlakom se še nisem nikoli peljal. Vesel sem bil, da sem si smel ogledati strojevodjevo kabino. On sploh nima volana, vlak "šofira" kar z ročico in raču- priporoča vsem, ki so kdaj razmišljali o vožnji s pendolinom. Delavci so izredno prijazni, povabili so jih celo v lokomotivo k vlakovodji, jim vse razložili in pokazali, vožnja je bila nadvse udobna in prijetna. Na cilj so prišli spočiti in zadovoljni ter se že naprej veselili vožnje domov. Zahvaljujejo se zapo-. slenim pri Slovenskih železnicah, ker znajo prisluhniti tudi malim ljudem. Je morem tudi pozabiti kom- "šofira" kar z ročico in raču- malim ljudem. Otroci ne poznajo dobro programa počitniških dejavnosti v Kranju Za najmlajše so v Kranju le- bom lahko šla JŠ^^^'' mm igrah, kjer ggHHMU| )s prvič poskrbeli tudi s nro- eledat tudi W^..y/^ I cmr> t^m Za najmlajše so v Kranju le tos prvič poskrbeli tudi s pro gramom poletnih delavnic, ki potekajo ves julij in avgust. Zanimalo nas je, ali otroci poznajo program in ali so se katerih dejavnosti že udeležili. Sandi, 11 let: "Ne poznam tega programa, ker smo ravnokar prišli z morja, kjer smo res uživali. Drugače pa se veliko družim s prijatelji, kolesarim in občasno grem tudi v kino. Zelo mi je bil všeč film 102 dalmatinca, naslova zadnjega, ki sem ga gledal, pa se ne spomnim." Ana, 5 let: "Med počitnicami gledam televizijo, včasih igram igrice na računalnik ali pa se igram s sestrico. Šla sem gledat predstavo, koje bila na vrsti Mojca s Kaličopkom in upam, da bom lahko šla gledat tudi Rdečo kapico. Zelo sem se zabavala, ko sem skakala na napihnjenem balonu poleg odra in vem, da bom še. Sandra, 12 let: "Med počitnicami imam čas, zato veliko rolam, kolesarim, plavam, najraje pa igram rokomet. Predkrat-kim sem prišla z morja, zato še nisem uspela pregledati počitniškega programa. Če bom imela čas, se bom športnih in drugih zanimivih dejavnosti gotovo udeležila." Egej, 9 let: "Všeč so mi počitniške delavnice, vendar jih obiskujem le občasno. Bil sem na športnih igrah, kjer smo tekli, igrali košarko in med dvema ognjema. Enkrat smo delali tudi z glino, nisem pa vedel, da imajo ob petkih popoldne počitniški spored filmov v kinu Storžič." Timotej, 7 let: "Tudi jaz sem bil v pole- " m' tni delavnici, kjer smo delali stvari iz gline. Drugič pa smo igrali košarko, nogomet in med dvema ognjema. Gledal sem tudi predstavo, ko so eni predstavljali smešnice. Mogoče bom šel še v kakšno delavnico ampak ne vem točno, ker grem še dvakrat na morje." • Tina Čadež, foto: lina Doki LiT£RAKNA D £1 Al/Ni C A Butalska zgodba Poleg Butal je bil velik gozd, v katerem je prebivalo veliko ptic pevk. Njihovo petje pa je motilo nekaj prebivalcev Butal, saj zjutraj niso mogli dolgo spati. Sklicali so sestanek, da bi se dogovorili, kako bi se rešili te ptičje nadloge. Župan je predla- gal, da bi posekali drevesa. Tako bi ptiči popadali na tla in bi jih lahko ulovili. Potem pa bi vse ptice odpeljali v sosednjo vas, pa naj tem prepevajo vsako jutro. Kakor so sklenili, tako so se tudi lotili dela. Posekali so prvo drevo. Padlo jc na tla. Iskali so in iskali, toda na tleh niso našli nobene ptice. Lotili so se naslednjega drevesa in sekali tako dolgo, da so posekali ves gozd, toda ptic niso ujeli. Tako danes v Butalah nimajo več gozda, ptice pa so se preselile v podstrešja hiš, kjer še vedno prepevajo. • Teja Zadravec, 3. a r. OS Ivana Groharja Škofja Loka Poskusimo še mi Hladne jedi za vroče dni Vročina pa taka! Kdo bi še kuhal in pekel? Najlažje je, če narežemo zelenjavo v različnih kombinacijah, zabelimo in začinimo tako ali drugače in ponudimo sveže. Morda dodamo še jogurt, kislo mleko, sir, jajce ali kaj podobnega, pa je obrok pripravljen. Ne bojte se, dobili boste dovolj kalorij, predvsem pa vitamine in minerale, od katerih zelenjava zdajle kar poka. Privoščite si je čim več, če se le da sveže, naravnost z vrta, kajti zelenjava izgublja svojo vitaminsko vrednost z vsako uro. Tokrat smo si recepte izposodili od zapriseženih vegetarijancev; so zelo zanimivi in tudi izdatni. Korenčkova krema z jedrci 250 g korenja, 150 g skute, 1 dl kisle smetane, 2 žlici medu, sok 1/2 limone, 4 žlice narezanih lešnikov ali orehov, 1 žlica sezama. Korenje ostrgamo in nastrgamo. S skuto, kislo smetano in medom ga zmešamo v gladko kremo in primešamo limonin sok. Kremo razdelimo v plitve skodelice in jo potresemo z narezanimi orehovimi ali lešniko-vimi jedrci in s sezamom. Bučke v solati 1 srednje velika bučka, malo vode, sol, pol stroka česna, pol majhne čebule, 100 g sira, ori gano, beli poper, pekoča paprika, 2 paradižnika, 2 dl kisle smetane ali jogurta. Bučko olupimo le, če je lupina trda in jo narežemo na kocke. V plitvo posodo nalijemo malo vode, jo solimo in pristavimo na ogenj. Ko zavre, stresemo vanjo narezano bučko in kuhamo 3 minute, odcedimo in vodo prihranimo za juho. Sesekljamo česen in čebulo in nastrgamo sir. Dodamo smetano in začimbe. Nato vse sestavine zmešamo in jih pustimo stati 15 minut, da se solata uleži. Uležano solato okrasimo z narezanim paradižnikom in ponudimo. Če pa imate radi solato, ki hrustlja, bučk nc kuhajte, tem- Poletna solata naj bo čim bolj mešana, z dodanimi rezinami kuhanega jajčka, sira in raznih semen bo okusna in dovolj izdatna za samostojen obrok. več jih le drobno zrežite in ravnajte naprej po receptu. Vendar, v tem primeru morajo biti bučke res mlade. Pikantna krompirjeva solata s kumaro 600 g krompirja, 1 žlička kumine, sol, 1 sveža kumara, 4 paradižniki, pol čebule, 2 žlici jabolčnega kisa, 4 žlice olja, 1 žlička gorčice, sveži koper, malo sojine omake, poper. Krompir operemo, zalijemo z vodo, začinimo s kumino in ga pristavimo na. ogenj. Pokritega kuhamo 20 minut, ga odcedimo, polijemo z mrzlo vodo in olupimo. Počakamo, da se malo ohladi. Medtem operemo kumaro in jo narežemo na rezine, oprane paradižnike pa na krhlje. Ko se je krompir ohladil, ga narežemo, premešamo z narezanimi kumarami in paradižnikom, stresemo vse skupaj v skledo za solato in pripravimo marinado: na tanko narežemo čebulo in jo zmešamo s kisom, oljem, sesekljanim koprom, gorčico, poprom in sojino omako. Z marinado prelijemo solato. Safari-Look bolj po žensko V poletno modo se spet vrača Safari-Look, vendar je tokrat bolj ženstven: "omehčajo" ga zlati gumbi, model s tesno oprijetim in odprtim zgornjim delom in širokimi dolgimi hlačami a la Marlene je naravnost seksi. Če so hlače kratke, niso široke in ne segajo do kolen, kot prej, pač pa so kratke. hlačke, za mes-soliden kostim rokav. ■ ;V j Model 1 j to je j hlačni i brez ■K' kostim i ; lom pa je sešit iz svilenega blaga in ima zlato zaponko v pasu: spominja na glamour osemdesetih let. kri- Solatna polivka "tisoč otokov" 1/2 dl majoneze, 1 dl jogurta* I paradižnik ali nekaj paradižnikovega ketehupa, sok pol limone, 1/2 dl vode, 1 žlička cvetličnega medu, mleta gorčica, pekoča ali kajenska paprika, pope (po želji), peteršilj. Paradižnik olupimo in drobno narežemo. Temeljito ga premešamo z vsemi sestavinami in vse skupaj pretlačimo. Če želimo, da bo polivka bolj redka, dodamo več vode. Po tem receptu lahko pripravimo veliko inačic. Polivka je primerna za zeleno in kumaričino solato. Mrzli makaroni 300 g makaronov, sol, voda, 2 žlici kuhanega masla, 100 g nastrganega trapista, 1 žlička zmletih gorčičnih semen ali pripravljene gorčice, mleti beli poper, 1 dl mleka ali jogurta, peteršilj. Makarone kuhamo največ 8 minut v slani vodi, da ostanejo še čvrsti. Nato jih odcedimo. speremo pod mrzlo vodo >n zmešamo s kuhanim maslom, nastrganim sirom, gorčico, belim poprom in mlekom. Makarone postavimo v hladilnik, da se dobro ohladijo. Preden jm ponudimo, jih potresemo s se; sekljanim peteršiljem. Prileg'1 se bodo s paradižnikovo solato. Pet minut za boljše počutje Hoja za zdravo srce Strokovnjaki za zdravo življenje trdijo, da že ura hoje na teden zmanjša riziko za obolenje srca na polovico. Pomembno je U da redno treniramo. Pa I to: pri eni uri hoje i'Zub„.,. 600 kalorij, kar je ra veseljiv stranski učinek. HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo 2a objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz, po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS j Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst, Madžarske toplice od 16.8. do 19.8., Medžugorje od 31.8. do 1 2.9., Lenti 25.8., Gardaland - Aqualand 15.8 - NOČNI AVTOBUSNI PREVOZI 1 DRINOVEC PAVEL Trst 8. 8., Gardaland 27. 8., Kopalni izlet v Izolo 9. 8. Tel.: 533-10-50, 031/74-41-60 METEOR, d.o.o. p Stara c. 1, Cerklje V času počitnic vsak teden kopalni izlet v Čatež; Gardaland-Aqualand 15.8. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 I HO KO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel..- 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob.; Trst vsako sredo in petek. Ostali prevozi po dogovoru! 041/734-140 JEREB, d.o.o., Škofja Loka, 04/51 57 110, 04/51 21 773, 041 833 088 Gardaland - petek, 10. 8., sobota, 18.8. - cena 8.200 SIT (prevoz in vstopnina; GROSSGLOCKNER - 15. 8., ORLOVO GNEZDO - 21. 8. Turistični prevozi Janez Ambrožič - ZIDANK '■K- (iorje 15 18. 8. Gardaland -Aqualand, 28. 8. -8. 9. potovanje po Evropi in letovanje v Španiji. tel.: 572-54-27, 041/723-823, 031/723-823 j Plavalni klub Radovljica -Park hotel Bled Tel: 53 15 770 KOPALIŠČE je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob * I sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 600 sit, mladina do 14. leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli: 500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ M/596 1IS7 Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na nočno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šo- j larji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in j dijaki 400 sit, Temp. vodo : 25- 26 stopinj C GRAJSKO KOPALIŠČE BLED 04/578 0528 Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dija-ki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 22 stopinj C LETNO KOPALIŠČE KRANJ 04/201 44 29 Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C Knjižnica 'T. Linharta Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 Radovljica ponedeljek 8-19, torek, sreda, petek 8 - 14, četrtek, sobora 8-12 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, četrtek 8-14, petek 14-19 'ntegral Tržič ^Predilniska 1, Tel.: 5963-280 Nočni Gardaland 11. 8: in 25. 8. cena samo 7.900 SIT. UHA A, B, C, E, H, E k B Poletni delovni čas Osrednje knjžnice Kranj borza znanja ^^Zi£^:°UČnih 11 številki 01/42-66-197 *"f; ?nota DELAVSKA ^JIZNKA na 'šolski c. 30, p.p. 370. 1000 I 'Jfhljana I naft" n2, PnU$VoC Ikon, vseljivo v enem mesecu, cena nn do. nh>» MMi 'm»»m mnžen takoj, » SUET NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel: 04/2811 - 000 fax.: 04/2026 «459 internet; HnP://www.syet-re.si Email: irrfo@švel-re.si KRANJ - Planina I; 33 m2, enosobno, adaptirano, zastekljen balkon, 5. nadstropje, JZ tega. Cena: 9,5 mio SIT (85.000 DEM). PS00597JN-KR KRANJ - Planina I; 65 m2, urejeno in vzdrževano, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, mirna lega, balkon preurejen v kabinet. cena: 13,9 mj0 (125.OOO DEM). PS00547MA-KR KRANJ - Planina I; 69 m2. dvoinpolsobno, 2. nadstropje, ohranjeno, parketi, takoj vseljivo. Cena: 15.1 mio SIT (135.000 DEM). PS00554JN-KR KRANJ - Planina II; 64 m2, dvosobno, 2. nadstropje, nizek, končni blok, parket, vsi Pnključki, lep razgled. Cena: 14,5 mio SIT (130,000 DEM). PS00575MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, pritličje, klasično ogrevanje, možen priklop na plin, vseljivo. Cena: 10,1 mio SIT (90.000 DEM). PS00562MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 50 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dobra lokacija, plin pred vrati, možnost dokupa garaže. Cena: 11 mio SIT (98.000 DEM), PS00593MA-KR GOLNIK; 60 m2, dvosobno, pritličje tristano vanjskega objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, tel., nadstrešek, vseljivo. Cena; 8,9 mio SIT (80.000 DEM). PS00573MA-KR POSESTI ŠK. LOKA - okolica; 130 m2, enodružinska, 8 let stara, podeželje, SATV, tel., CK - olje, takoj vseljiva. Cena: 22,4 mio SIT (200.000 DEM). PH00598TJ-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ŽIGANJA VAS; 600 m2, ravna, sončna parcela, ob neprometni cesti, v predelu novejših hiš. Cena: 6,7 mio SIT (60.000 DEM). PZ00590MA-KR MAVČIČE - Podreča; 1493 m2, sončna, plačilo spremembe namembnosti nepotrebno, lokacijska dokumentacija v ceni, primerna za gradnjo dveh hiš, priključki na parceli. Cena: 16.840,00 SIT7m2 (150 DEM). PZ00600TJ-KR KRANJSKA GORA:Prodamo novo hišo z ^ema apartmajema, 1x63m2, 1x65m2, Parcela 400m2, možen nakup tudi Posamezno, takoj vseljivo.vsi priključki. ITD NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 RADOVLJICA: Prodamo novejšo garsonjero, 24m2, III nad., takoj vseljiva, vsi priklj. 1„ NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, JESEN|CE. Prodamo več 2SS jn 3SS ng ziicnih lokacijah. Možna tudi menjava za Q,še stanovanje. Koroška Bela. zelo lepo. ene zelo ugodne. ITD + NEPREMIČNINE * °4/23-66-670, 040/ 204-661 BOH. BISTRICA - KAMNJE: 3SS, 88m2, I. nad, lastna CK +garaža+drvarriica+vrt, vredno ogleda. Cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755- 296,040/204-661 ŠK.LOKA - Frankovo naselje: Prodamo garsonjero 24m2,visoko pritličje in dvosobno stanovanje 64m2 III.nad. z možnostjo razširitve, takoj vseljiva, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661 KRANJ- PLANINA I- PLANINA II - PLANINA III - Prodamo več 1SS, 2SS, 3SS in večje. Stanovanja so zelo lepa, večinoma takoj vseljiva z vsemi priključki. ITD t NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 Rodio Tri9lov ® Prvi gla/ Oorenj/ke^ Prvi >(0 O O CM CO x 'c E TJ c § >CO Q_ O c -g c C 'C CD 3 % * N 0 £ 'c 8 >8 0 >G a C ca — N (j) £ c >(0 CO S 2 CL O N ■r£ TJ O 55 a. c E o i J co co N N ca N Z £ w c »I cd 0 3 a 5 _ o "S o 2 -a co . N _c 2 'c "D H ° co a N r; C CD > 2 o -a P g CD C "D £ 55 m c o co' o. o CD x 0 £ >o 0 • C o co E N "55 0 o - £ "ČO ;CO ^ n o 1 >o - >c/j co "p CD .E, O CD > ^ - X CD o - C c _ * o 00 >o o "55 E o -° 5 0 ca 00 5? Z tj rsj - 1 ^ — £ O -h 1 "s15.2. CD C C S w 1.« w cd $ >n co 0) >[sl xj CD § "D fcj .CD .CD ^ g % i o o O CD C C C£> T3 '(D 'rJ7 0 N *-O) > 3 D CD ■oŠ E o a (O c . >o CD ^ Z CO oo "Ž ® a- •CO CD .2» "S co f >' S>,3 CD 3 CO co CO ■5 CD C cO > CD 'S c - — - N (d D) O 0 čo 0 "a i.«g .s co čf rT lisi g II l ^ co cd ^locor^cocbo^cvj co co 9 č= 73 0 CO C O) 81 CO D 1 E o o CL 9 CD f * C 5 CD •— C 2 C _ CO $1 a 3 -a -5- CD CD co § cd " CO CO ^r^ CD li co ćo CD 2 i 2 co :« co o o o a.^ co xz O CD - E| •- i +- CO O cD ^ -o CO o ■o o CO O) 0 CO C _CD >o C -2 -t PO N CD C 1 o « .3, 0 "O 9 £2 E co -g -o o GO CD o s u) o 0 0 1 0 CO CO S2 O — ca ■i i CO 0 cd ca . N 3 0 ;ČJ CO O X) c 0 o I T3 0 >š CO Ž c co CD ^ -a o >N a 3 3 w >N 2 cd CO "O 1 e .co ~o 0 CO c >o "čo o o .2 "o 0 0 c c 2 2 N 0 Sš i ^ a. .9, 0 co c !$ N ^ CD -2 E 9, w 2? co CO M co N - O ■I 1 0 0 T3 -O ti .iS 1 ° o 5 O- 0 Z) X3 CO 'N 3 _J 00 Z > < -3 X (0 < a o CL (7) O O UJ -> Z < -5 i N c I 0 -C E £ co co § ca °- O co a. p co 18) o 5 C0 o. ca 0 § x CO _L > N ca . _ > > 9 o o čF -2 - '52 j* nj "a M r "D o E CD £ g ^ C r- CD ■o •- co č > - xi o o T3 S 0 - ca C ^ C0 N C C p co 8> •O 0 c o D . • t 0 m CO 5 .2 co 'O , .2, . co 0^0) P 3 co ^ ca O >co o "3 -1 CJ T3 O N ffl C :9 -u O 0 "55 ti .O 0 > co ca q .« co c #£ o 0 CD 0 3 O _ "D ca CD c N « ~ c "5 £ 0 ^ co a.2.'o. C0 o "C C co 0 O-S a .iS,« o CO CD CO 1 5 = CD xf ? CO 0 0 > r, U O § 3 >CO - « 2 £ cd "to 0 O O CO C > s •9-2 ca -8 1^; C0 > Q-£ 0 O c |g S .2 o -H O ,N 0 c ;o _0 _o 'O T3 • O CO —1 'C ■d J ie O CO O .2. £ S E 0 0 •ar co O.T3 CO co co to 0 ro ^ o > " o w £ CD CD CO 2 « S § a 1^: c o c co co J£ O. C iN C 'o o i? -Q X3 93 0 O O co co £ E 9 co 0 C C 0 o" .9 al 9 co ' -C ._ Q s E -20 £p.f ' co C "O n co s-g >o O . CL co w o CD •č5 9 co -o "čo o CO > CD CO 0 ;-- co .ti 1 o al 0 co C =3 £ o co c E M ._ C "O o co o CO jo o c CO o 0 i_ c p co :2 I CO ^ o - a 5 co co 0 0 e o CD C0 N co jr c co O o £3 O E JD 0 (D 'N t) £ O CO CL 0 "ĆO "ČO > 8.9 ca i CD 0 o S E 0 E c cd 1 i i g o »s u > o co o N r9 O 0 c £ CD^ C fO p CO m "S N O CO _ -C 0 £ co 73 - F § -° o ia'3 2 N — N 00 o .Eru 0 P c co ž ^ a o co _ 1- X3 -c a o *-a co o w m CT o .1. P CL > §82 CO 'O ^00 > 5 >o 12 O "lo a -S c BlE 8 5 cd ca '8 g ' > 0 ca 3 81 CD co 0 C c o £, CO T3 a S S« 2 S CD 0 i_ CO ca xj T3 O CO CD -f CD CO ^ o g.8 0 o »o cp o o o t "O 0 0 X3 O XI CL 'N E 8x ti > .s. ta 11 .co fa cd aT ■o -d 2 co CO co >< >< x d LU -I O DC LU N Č5 C/) CQ > O x < m 'N _i co X z —i I CO DC < O o Dl CO o o o o _l Q o cd CD >tš co"iA 22 - co "Co >o . = o co "č"0 3 T3 V CO •r}- CO 3^.-8 r cd o > "D ili o ^ £ tO o O m • L - CO CD CO 00 c O) O) D j O) 00 CO '° ca rv- ^ 0 LO glco 033 ■o a » CO ^ rr _o CM 'O £ p zš^ 0 1 J iN &^ cl ca cd r^ 5? >o O) . ^ o C30|^E"8 co 00 ao XJ 3 JD t- |'jr|s LO ts \ < CD 9 <2 O ^ CD T~ CO ^ X! 'CO LO CO CD ■S ca j QT) O) CO cmPO g CO ~J . '«0 0 S2* !o 00"^ g tr wO "co p iS ■r «3 'c ca co c c cfl ca [5 ca - XI =3 Z 0 CD 1 CD O 2 a 55 cl) c- co c .ca ca O O) o 0 < o T- ^ lo n: N- tj O) C0" "t ^ ^W -8=>CO - > 3 co.^ ca . lili > o £ \ X CD ~u co O 3 O LO O) c N Id C0 r- 3 W -J CO O x co cc < Cl O a 00 O O o LU m o o _J o Q UJ z 00 o _J Cl co £ x co O ca cd > 3 0" TJ ££ >N >M ^ 3 . CO M X x ca o 0 M o co CO c 0^ c ££ MS :9 io £2 ^£-8 0 o' >0 CD C0 o c «;S 2 X • . 0 I-i .i 1 0 TJ C0 »O c p 3- TJ E a5 u N ,C0 0 I--3 O CD co ca -Po «5 X C > _ X co ca čo o TJ Cl C O 3. ca 8| CD CO co M co 0 N X N •N 0 .ro 2 cd ^ č = J co —1 o C > ca _ čF ca O o. 18 i-M ° CD 5 CM CO _o 0 X 0 c = N -S "ČO CD 0 X C O co 0 m c ■n 0 o '° 8-8 CD OO ^ C ^ E H > o £ p vne aja- /nih .S g ca (D 0 ca C ci c ČO 0 lO > 35 c CD mat mote ovolj trgu. 0 0) ■g CO CO C CO C ~> a C 0 adi is ago rajn zar 1 0 *-* 00 O) o 0 0 E ka O >o < J CO O) ..O 5 O N 3 I s E w p 0 CD C K CO X E C N C > 3 0 .CO M co 0 jLur AZi Ž 0 0 C c EQ a E L— n CO 0 0 TJ D C C co CD > iž Q c/) C X3 0 'C > CDX CD fe O O N TJ "c Cl LU CO >N 3 _J CO LU Z -s LU 00 DC < Q O Q_ CO o O m c ■a £ c/) co c o ČT5 CL O 0 X CO 0 > X o 0 C ;o X o 3 O 00 E p o ca CO 0 Z tj X 1^: co C 1 TJ C0 a cO Tj O TJ CO CL TJ O C. C0 C 3 E - co o -p "8 ^ > ,00 « a 0 « "E" 2 ca X » TJ _- 0 ^ X TJ •= co £ a co tj c it E ca -2 8 > > ca co _ > -a co tj o o o > 1 -S« 0 p c c co co g^g •pr? t- CM CO LO FIAT PUNTO GT, LETNIK 94, OHRANJEN, PRODAMO, CENA 960.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL.: 23 32 850 FIAT PUNTO 55, LETNIK 94, LEPO OHRANJEN, PRODAMO CENA 720.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL.: 23 32 850 PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.750.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 FIAT UNO 45, LETNIK 90, RDEČE BARVE, CENA 190.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 FIAT DOBLO 1.2 SX, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO, PRODAMO, CENA 2.300.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 FIAT PANDA 4X4, LETNIK 95, 100.000 KM, BELE BARVE, PRODAMO, CENA 690.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 ALFA 156 1.6, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO, VSA OPREMA, CENA 3.400.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 HYUNDAI ACCENT 1.3, LSi, 1. lastnik, 1.96, reg. do 10/01, 69 000 km. •& 041/644-991 11218 HYUNDAI ELANTRA 2.0 G LSi, TESTNO VOZILO* 1.2000, reg. do 12/01, 9500 km, klima, ABS, el. paket, servo, radio, alarm... •S 041/644-991 11221 VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah a V, Radia Ognjišče. 2 v oddajo po tel.: 0 izpolnite kupon ir Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid esem boste lahko glasovali 35 ali 430-16-35 in tako. da ile na naslov: PREDLOGI TEGA TEDNA 6. 8. 2001 Popevke: 1. Merissa & Freeway 2. Solinar - Faraoni 3. V jadrih - Avtomobili Naj - viže 1. Pridi na Kozjanski - ans. Atomček 2. Dornotožje - Mlade frajle 3. Kdo oral bo polje moje - ans. Dori Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. Ko te ni - Aleksander Mežek 2. Srne - ans. Mihe Dovžana VASA PESEM ^GLASUJEM ZA Popevko: Narocino/ahavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KIA PRIDE WAGON, I. 99, bela, 34000 km, 1. last., 1.060.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 u557 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 1.98, reg., do 6702, prvi lastnik, kovinsko modro vi-jola barva, 3 vrata, 44000 km, servisiran, zelo lepo ohranjen, prodam. 7T 041 /644- 991 11578 CALIBRA 1.0 I, I. 91, rdeča, reg. 10/01, ALU, nove gume, 820.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 i,653 UNO 1.0 IE, I. 96, rdeč, 5 v, reg. 4/02, 640.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 A 6 2.0 KARAVAN, I. 95, met siv, 118.000 km, kupljen v SLO, ohranjen, 1.850.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 nsie R 5 FIVE, 1.96, bela, 5 v, 580.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 i mi/ SEPHIA 1.8 I. 98, rdeča, 1. lastnik, nov model, reg. 7/02, 1.290.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 nai9 CMC 1.5 VTEC, I. 98, met modra, 58000 km, 1 last., servisna, klima, ABS, elek. oprema, 2.090.000 SIT. AVTO LESCE 531-91- 18 11821 PEUGEOT 206 1.4, I. 00, 1. reg. 2001, moder, 5 v, 5000 km, reg., oprema, 1.790.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 ESPACE RXE 2.8 I. 93, met zelen, reg. 5/02, klima, ABS, 7 sedežev. 1.250.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 n824 Prodam R CLIO 1.4 RT, I. 94, vsa dodatna oprema, lepo ohranjen, reg. do 7.2.01, cena po dogovoru. Tf 041/322-475 n840 FELICIA GLXI, I. 96, met. srebrna, CZ, ALU, megl. ohranjena, 790.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 11934 PUNTO 55 SOLE, I. 99, met siv, 5 v, 1. last., 2xAB, elek. oprema, 1.160.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 11935 FORD MONDEO 1.8 CLX, 1.94, svetlo sive barve, centralno zaklepanja, električen pomik stekel, lepo ohranjen, garažiran, 1.020.000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ S 275- 93-00 11967 FIAT PUNTO 1.2 SX, 1.2000, lepo ohranjen, temno modre barve, centralno zaklepanje, električen pomik stekel, servisna knjiga, 22 100 km. AVTOHIŠA KAVČIČ tt 275-93-00 ušes RENAULT 5 CAMPUS 1.1, 1.93, rdeče barve, 100 000 km, reg. do 10/01. AVTOHIŠA KAVČIČ tt 275-93-00 11969 RENAULT MEGANE 1.6 RN CLASSIC, 1.97, servo volan, centralno zaklepanje, ekl. pomik stekel, reg. do 6/02. AVTOHIŠA KAVČIČ 3T 275-93-00 11970 PEUGEOT 106 1.1, 1.98, CZ, el. stekla, air bag, servisna knjiga, 1. lastnik, 28 000 km, reg. do 7/02. AVTOHIŠA KAVČIČ s 275-93-00 11971 GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC: d.ć. 8 mes.; do 31.0701; GRATIM D.O.O., CESTA MARŠALA TITA 41, JESENICE; št.del mest: 4 GRADBENI DELAVEC; d.č. 12 mes.; 1 I. del.izk.; C kat.; do 31.07.01; KLEMENC VLADIMIR, S.P., IZD. BET. TLAKOV, POKOPALIŠKA POT 10, NAKLO GRADBENI DELAVEC; d.č. 12 mes.; 12 mes. del.izk.; do 31.07.01; KRASNICI & BYTYQI. D.N.O., LJUBLJANSKA C. 1, KRANJ GRADBENI DELAVEC; d.č. 9 mes.; 9 mes. del.izk.; do 31.07.01; KUOI & CO, D.N.O., LJUBLJANSKA C. 1A, KRANJ; št del. mest: 2 POMOŽNI DELAVEC PRI TESARSKIH DEUH; d.č 12 mes.; do 03.08.01; ODAR DARKO, S.P., STUDOR 11, SREDNJA VAS V BOHINJU GRADBENI DELAVEC; d.ć. 1 mes.; do 03.08.01; PELKO MIHA S.P, SANACIJA OBJEKTOV, CANKARJEVA CESTA 17 B, BLED POMOŽNI GRADBENI DELAVEC; d.č. 6 mes.; 21. del.izk.; do 03.08.01; CEMENTAR, D.O.O., CESTA STANETA ŽAGARJA 52, KRANJ GRADBENI DELAVEC; ned.č.; do 03.08.01; BRATJE SOPAJ, D.N.O., STRUŽEVO 22A, KRANJ GRADBENI DELAVEC; d.ć. 12 mes.; do 07.08.01; GRADBENO PODJETJE GRADNJE, D.D., STRUŽEVO 3 B, KRANJ; št. del. mest: 2 . SKIADIŠČNO TRANSPORTNI DEIAVEC POMOŽNI DELAVEC V SKLADIŠČU; ned.č.; do 07.08.01; GRADING, D.O.O., GRADB. PODJ.. GREGORIČEVA ULICA 19, KRANJ DEIAVEC BREZ POKLICA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV; d.č. 6 mes.; do 07.08.01; PROSEN COM.. D.O.O., SPODNJE DUPLJE 8, DUPLJE POMOŽNI DELAVEC - POMOČ PRI OGREVANIH INSTALACIJAH; d.č. 12 mes.; 9 mes. del.izk.; do 31.07.01; ELKOTERM, D.O.O., BREZJE 70, BREZJE OPREMLJEVALEC VERIG; d.č. 3 mes.; do 03.08.01; CMC -SYSTEM, D.O.O., ALPSKA43, LESCE; št. del. mest: 2 POMOŽNI PRODAJALEC, DELAVEC; ned.č.; 31. del.izk; Bkat.; do 03.08.01; LUADONA, D.O.O., MUŠKA CESTA 16, KRANJ POMOŽNI DEIAVEC ČISTILKA ALI VZDRŽEVALEC (MOŠKI); d.č. 6 mes.; 1 I. del.izk.; do 11.08,01; MODA BLED ,D.O.O., KAJUHOVA CESTA 1, BLED ZIDANJE IN POLAGANJE TLAKOVCEV, POSTAVLJANJE ROBNIKOV IN LAMEL; d.č. 3mes.;do31.07.01;KALENDAR DRAGOLJUB, S.P, FINŽGARJEVA 8A, LESCE POMOŽNI DELAVEC; d.č. 12 mes.; do 31.07.01; LISK, D.O.O., CESTA KOKRŠKEGA ODREDA 24, KRIŽE POMOŽNA DELA - PRIUČEN KLJUČAVNIČAR; ned.č.; 1 I. del.izk.; C kat; do 31.07.01; ŠENK JAKOB, S.P, JEZERSKO 146, ZGORNJE JEZERSKO POMOŽNA DELAVKA; d.č. 12 mes.; do 03.1 D.O.O., BEGUNJSKA CESTA 9, LESCE i.01; TGP, ŠIVILJA POMOŽNI DELAVEC; d.č. 12 mes.; do 03.08.01; REŠET, D.O.O, HUJE 9, KRANJ POMOŽNI GRADBENI DELAVEC; d.č. 12 mes.; do 03.08.01; SANDEX, D.O.O, MLAKARJEVA 14, ŠENČUR POMOŽNA DELA PRI MONTAŽI STAVBNEGA POHIŠTVA; d.č. 12 mes.; do 14.08,01; LUSTIK, D.O.O., JOBSTOVA CESTA 6, ŽIRI DELAVEC NA STROJU ZA OVIJANJE PREJ; ned.č.; do 07.08.01; M&D, D.O.O, ŠORUJEVA ULICA 27, KRANJ SNAŽILKA DELAVEC BREZ POKLICA; ned.č.; B kat.; do 31.07.01; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA CESTA 34, KRANJ OBDELOVALEC LESA KONČNA OBDELAVA SMUČI; d.č. 3 mes.; do 03.08.01; ELAN, D.D., BEGUNJE NA GORENJSKEM 1, BEGUNJE NA GORENJSKEM POMOŽNI FREZALEC FREZALEC II; d.č. 6 mes.; 2 I. del.izk.; do 31.07.01; KLADIVAR ŽIRI, D.D., INDUSTRIJSKA UUCA 2, ŽIRI VZDRŽEVALEC STROJEV VZDRŽEVALEC NA STROJIH ZA OVIJANJE PREJ; ned.č.; do 31.07.01; M&D, D.O.O, ŠORLUEVA UUCA 27, KRANJ POIAGALEC KERAMIČNIH OBLOG OBLAGANJE TAL IN STEN; d.č. 2 mes.; 1 I. del.izk.; B kat; do 03.08.01; MARINŠEK TOMAŽ, S.P, GRADBENIŠTVO, ČEVLJARSKA 4, TRŽIČ BOLNIČAR BOLNIČAR; d.č. 12 mes.; 11, del.izk.; do07.08.01; CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH, STARA LOKA 31, ŠKOFJA LOKA STRUGAR OPERATER NA OBDELOVALNEM STROJU; d.č. 6 mes.; 31, del.izk.; do 07.08.01; KLADIVAR, D.D., INDUSTRIJSKA ULICA 2, ŽIRI; št. del. mest: 3 STRUGAR II; d.č. 6 mes.; 2 I. del.izk.; do 31.07.01; KLADIVAR, D.D., INDUSTRIJSKA ULICA 2, ŽIRI; št, de!, mest: 2 ORODJAR V PREDELAVI PLASTIČNIH MAS, UPRAVLJANJE STROJEV IN VSA DELA V DELAVNICI, SKLADIŠČU...; ned.č; 51, del.izk.; do 31.07.01; DUMIS, D.O.O. MLAKA, ORETNEKOVA POT 9, KRANJ MONTER VODOVODNIH NAPRAV VZDRŽEVALEC ODTOČNIH SISTEMOV; ned.č.; 31, del.izk.; B kat.; do 11.08.01; FARESTA, D.O.O, KIDRIČEVA75, ŠKOFJA LOKA MONTAŽA KOV.KONSTRUKCIJ IN STROJNO INŠTALDELA; d.č. 3 mes.; B kal.; do 31.07.01; FINŽGAR SAŠO S.P, PREZRENJE 2A, PODNART AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK; d.č. 12 mes.; do 07.08.01; BRB0R0VIĆ ANDJELKO, S.P, ŠPIKOVA ULICA 14, KRANJ EINOMEHANIK KOMERCIALIST ZA HIDRAVLIKO; d.č. 12 mes.; 2 I. del.izk.; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - osnovno, Delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 09.08.01; LE TEHNIKA D.O.O,. ŠUCEVA 27, KRANJ LIKALEC; d č. 6 mes., 1 I. del.izk., ostali pogoji: LAHKO TUDI INTERNA KVALIFIKACIJA USPEŠNE FIRME: do 11.08.01; MODA BLED D.O.O., KAJUHOVA CESTA 1. BLED; št. del. mest: 2 ŠIVIUA ŠPORTNE OPREME; d.č. 5 mes.; 5 I. del.izk.; do 31.07.01; SIM ŠPORT SERVIS, D.O.O , STRAŽIŠKA UUCA 24, KRANJ KROJAČ KROJAČ; d.č. 6 mes.: 11. del.izk.; ostali pogoji: LAHKO TUDI INTERNA KVALIFIKACIJA USPEŠNE FIRME; do 11.08.01; MODA BLED, D.O.O, KAJUHOVA CESTA 1, BLED TESAR ZIDAR • TESAR; d.č: 12 mes.; 2 I. del.izk.; do 31.07.01; ALPEN, D.O.O., BERTONCLJEVA20, KRANJ; št. del. mest:3 TESAR; d.č. 12 mes.; 1 I. del.izk.; B kat.; do 07.08.01; GRADBENO PODJETJE GRADNJE KRANJ, D.D., STRUŽEVO 3 B, KRANJ ZIDAR KVZIDAR, VODENJE SKUPINE NA GRADBIŠČU; d.č. 5 mes.; jeziki: slov. jezik - gov.; do 31.07.01; GRATIM, D.O.O, CESTA MARŠALA TITA 41, JESENICE KVALIFICIRAN GRADB. DELAVEC - ZIDAR; d.č. 6 mes.; 21, del.izk.; B kat.: do 03.08.01; CEMENTAR. D.O.O, CESTA STANETA ŽAGARJA 52, KRANJ ZIDAR; d.č. 6 mes.; 1 I. del.izk.; do 03.08.01; MARČETA MILOŠ, S.P., JEZERSKA 94, KRANJ ZIDAR; d.č. 12 mes.; 31, del.izk.; do 03.08.01; ČEH JOŽEF S.P, GOGALOVA 2, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK KAMIONA; ned.č.; 1 I. del.izk.; B,C kat., do 01.08.01; VPS TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O, UUCA FRANCA BARLETA 1, CERKLJE NA GORENJSKEM PRODAJALEC PRODAJALEC ŽIVIL; ned.č.; 31, del.izk.; B kat; do 03.08.01; AHMETAJ MUHAREM, S.P, JEZERSKA CESTA 41, KRANJ; št. del. mest: 2 PRODAJALEC; ned.č.; 3 I. del.izk.; B kat.; do 03.08.01; LUADONA, D.O.O., M LAŠKA CESTA 16, KRANJ PRODAJALEC AVTOMOBILOV; ned.č.; 3 I. del.izk.; jeziki: angl. jezik - govorno in pisno, nem. jezik - govorno in pisno; B kat.; do 07.08.01; TRILAR VIKTOR, S.P, AVTOMEHANIK, LJUBLJANSKA CESTA 31 A, KRANJ OVIJANJE PREJ; ned.č.; do 07.08.01; M&D, D.O.O., ŠORLUEVA ULICA 27, KRANJ KUHAR KUHAR; d.č, 3 mes.; B kat.; do 18,08.01; TAVČAR JANEZ, S.P, STARA LOKA 22, ŠKOFJA LOKA KUHAR; d.č. 3 mes.; 1 I. del.izk.; do 31.07.01; PENZION ROŽIČ, D.O.O., RIBČEV LAZ 42, BOHINJSKO JEZERO KUHAR KITAJSKIH JEDI; d.č. 12 mes.; 2 I. del.izk.; do 03.08.01; HUAN GONG, D.O.O, GOSPOSVETSKA ULICA 1, KRANJ; (') POMOČ V KUHINJI; d.č. 12 mes.; do 03.08.01; FBANJAR PRIMOŽ, S.P , DRUŽB. PREHR,, MIRKAVADNOVA 1, KKANJ ro § 33 00 H < O C X! O 00 > 03 Z 7K O < c "G 9 9- 5'g" 9 =r 0) -~ 0 C —. 03 O) CL 1 -• CO_ -*■ S-'P3 ca N o co =• "D 5, ot % co C 3" C II Is N< CD o- 5: 9 CD OO DJ • 3 o_< — O 3 3 tu 3 N CD CD 3 O =3 =■ cd g CO O N CO cd to ° N P- ^ CD ^ čo cd' P5 3 2r 0' 3 3 ^ Cd 0 CD 1 "D » 2 CO CD §L cd CD =" co< -3 O CD O. CD CO < 2 o< » CD 3 CO O < cr ffi CD CD' 3 3 OŠ' 7t CD < CO_ CD c čo< N< O« CT =■ CD 2 0$®. 3 0 0 ? 5" ?r CD >=. CD f'J=. 3 CD CD CD sr < "o CD CO o CD cq 03 73 9. So? o o-o CD —. CO CO CO ~ CD CD CD_ CO CD "O ■° o 2 CD 5" CD g q< 0 0 CD O .3 " nT 3 CO ~ 0 ^ cr CL 2. 0 3 rt-" CO CD CD ~ 5" 9; Ul ^ < ^5 a b Z. c co ^ ca e 0 0 03 CL 03 0< g O. 2. o 9 £ CO O. CD 2- 0 g 0 5' CL 3 0 CD N ~ O 9-0: C o co O 3 3 o O co O" CD o< 2 5' n' » 0 C CL It CT O Cl O 03 3 CD 0 3 0" CL 9_ o O' 9. 3 03 o< "O TJ m x O O 7; o z o« m o o ?-O f> 03 m > 0 s-< CQ_ O 03 O" 0 ^ j9. o 9 ro 3 o cr ' 0 Qj o 9 0 3 3 O % -• 0 3 11 0 O 7? 3. 2. 3 3. CO 0 3" 0 CL CO 9; o 9 9: O S N O ™ o< TO 2 3' 9 S w 03 0 o «Q < 2 "c 03 n 03 |t| — O C N'—. 3 3 03 03 ,3 S rt 9 03 -< — cr 03 co 0' o 3. 0 ^ <: °- 5* 03 O 03 ' o- 5 3 2- 0 03 W°" CD CQ 0 ° ^ co 3= TO J o C CL T3 03 2 3 03 5" CT 0 3 -rr- 3 0 co co 0 č CL N< O o-oP O« m ?! 0 0 3.CD _ -T — 03 ^ 3- CLTO o o O o< 2" S "■ 0 *" N CO 3 0 < 0 ćrT ro c "c* •n 0 X co O CD 2-3 9^ 0 3 N 7T 3. £» C9. 2 9. oT e s* i 3 C O o Q:ŽS 3 03 3 " 9 Š-CD « l" g- CD 91 0 CO O- o CO 3. ? 03" cd 3- O 9: 9-0 3 o_ 5 0 o d —' S o ?: ® 53 0 03 CT —• 3-0 3 7T • —■ 0 9 o. < 0 to_ 3 03 03 O" o 0 T" O' c 9 O" 03 0 CD 0' N 03 g; o 3 3 s. co 2. o 0' f co 3' S 2 CO o o oT < T3 5' 00 : o 0 0 N 2'Q 5 i 8. CO CO 03 • 0 ČD CO -k O- ^ ■ j* g- 0 O) 0 cd' 3 < < ■2. s-9 J9. CL co ■ 0 E č .rt-^cr" ; o 3- 0 5-' Š- 5fi ■ Sft n ro 0 9 -h 9 o" >9- cu 31 O < C TO O 3 !.:: c^ 9 rt" 0 03 3 o' N 3 s: š: co co 0 0 rt- Cl o cr 2 > Z O 00 > m S Z T. CO r c N< 00 CL Cl 03 cl CD 0'2. Čo O lil 03 °< 3 _ CT CD 3 9 CO S »& _. ^. ^ S oT J9. 3 3; 9.J9. o 0 s+ c CD c 1— O TO o? §- 9 < y= . 3 o 03 0 o< cr N< 3 _ 9" CD q. 0 CO CO 0 1: 55 0 o< TO CD 2 3 CO O Cl CT 0 c 9 O 2 Z »> Č5 2 5'2 N CD Fn rt 3 < 03 0 o 0 9. 03 N C N' 1 "21 3 _ -n m. 2 oT ^ » 0'9 0 g on 3 3- 0 3-g 9 3. O 5 9! 3 03 N 03 CO o_ o < 3 2 0 oi! 3 0 3 ->j 03 ■ 2 °' 0 oT c T3 O 03 cr < « o n. o T0 03 TO rt 2 0) 03 3 _.. 03 CO 0 C rt- co ca ct> 3' c 3 o 2 9.-0 9 O O CD ca n cr 0 03 3 CO 3 § 1 03 a. 2 c § $ 81 3 ^ 9. ČD lic 3.1 T0 2- 0 I: 2 PJ ~'-o % 3 s a 2 0) rO 03 % S iS 2R cS'2 90,9 MHz tel-: 05/373 - udi 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 SKODA FORMAN 135 L, 1.92, karavan, 1-3, bele barve, 220 000 SIT. AVTOHIŠA j^ČIČ g 275-93-00_11972 Ugodno prodamo: LAGUNA 1.6 16 V testno vozilo-klima I. 01, SCENIC 1.6 16 V testno vozilo-klima I. 01, CLIO MORE 1.2 5 v, ugodno I- 01, MEGANE CLASSIC 1.6 RN 1.98, GOLF KARAVAN CL 1.8 1.96, KANGOO EX-PRESS 1.4 I. 98, R 19 1.8 RTI. 92. Za vsa v°zila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. g 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje mi« Prodam MERCEDES A 170 CDI, 90 KM, 35000 km, marec 00, črn, klima, radio itn. V račun vzamem do 3 leta staro FIESTO, POLO, CLIO. g 041/454-313 12028 CITROEN XANTIA 1.8 ISX, I. 94, 116.000 km, avt.klima, ABS, ohranjen, nekaramboliran, servisna kjiga. g 041/761-760 12043 ACCENT 1.3, I. 99, 28000 km, met srebrn, reg. 6/02, 2 x AB, servo, 1.260.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 1204B OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. - POGREBNA SLUŽBA vsak dan od 6. da 14. ure Tel.: 04/59-71-330 Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041 /638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel,- 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 531-5411,531-00-11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 531-0011 ali 041/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c, 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041] 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 -589 dežurni: 050/ 620-699 N > O 00 L > < o o (0 s H Z n m > r N > I < > r m < n o s m Z c (0 m G) r > c □ o in H m O DO S > N n m TJ n < m I □ m N< c u z I 10 r C N< m > i OCTAVIA COMBI TDI, I. 00, met zelena, max oprema, klimatronic, 40.000 km, 3.290.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 SEICENTO 900, I. 98, met zelen, 18 000 km, 1. lastnica, 890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12048 FIESTA 1.3 NEVVPORT, I. 93, rdeča, CZ, ES, ohranjena, 540.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12049 CORSA1.0 12 V, 1.98, modra, 3 v, 56000 km, reg. 5/02, 1. lastnica, 1.090.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12050 FAVORIT LX, 1.92, zelena, reg. 12/01, meglenke, 220.000 SIT. AVTO LESCE 531- 91-18 12051 A 4 1.9 TDI AVANT, I. 98, met zelen, vsa oprema, servisna, 1. barva, 3.480.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12052 POLO 75, L. 98, bel, 2 x AB, el. oprema, servo, 1.440.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12053 ODKUP RABLJENIH VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VOZIL, OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI_i2054_ Prodam R LAGUNA 2.0 RXE, I. 94, 76000 km, reg. do 6.6.2002, metalna barva, vsa oprema, nemška izvedba. g 514-60-10 ZAPOSLITVE Iščem zaposlitev za zidarska in keramičars-ka dela. g 031/582-595 po 20 uri 10575 Za trženje vseh vrst zavarovanj kakor tudi rentnega varčevanja" iščemo komunikativno osebno. Delo je honorarno, na terenu. Pokličite 031/426-300, Debeljak Marija,s.p., Vojkova ul. 2, Cerkno 11948 Zaposlimo NATAKARJA-ico. Gostilna Mar-inšek, Kranjska c. 5, Naklo, g 25-77-050 11983 DELO dobi PRODAJALKA živilske stroke, g 574-25-32 VERČlC d.o.o., Ribenska 6, Bled 12044 Zaposlimo prodajalca-ko za prodajo obutve s trimesečnim poskusnim delom. Delovno mesto zahteva: - trgovsko izobrazbo - delo na območju Tržiča Prošnje za zaposlitev s potrdilom o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov: MM STYLE, d.o.o., ZA MOŠENIKOM 1, 4290 TRŽIČ, s pripisom TRGOVINA. Iščem ZIDARSKO DELO, delam hitro in poceni. g 041/589-597, 041/640-381 Iščem GOSPODINJO za 5 dni v tednu. g 041 /787-330 12070 PRODAJALKO za popoldansko delo v prehrambeni trgovini v Kranju, zaposlimo. g 2025-874, Rosana,d.o.o., C. XXXI. div. 7, Kranj 12082 Zaposlimo DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE oz. ELEKTROINŽENIRJAza področje razvoja STROJNEGA INŽENIRJA oz. TEHNIKA za področje hidravlike in pnevmatike FINOMEHANIKA za nove razvojne in proizvodne programe Pisne prijave s spričevali zadnjih dveh letnikov pošljite na naslov: LE-TEHNIKA, d.0.0., Šuceva 27, Kranj. Nudimo delo fantom, starejšim od 20 let in dekletom od 18 let dalje za počitniško delo v kavarni Homan v Šk. Loki. g 041/635-162 PRODAJALCA za prodajo na Gorenjskem sejmu zaposlimo. Sinerg.d.o.o., Kolodvorska c. 28, Postojna, 041 /696-370 na42 VOZNIKA C kategorije s prakso v mednarodnem transportu za vožnje po Nemčiji, redno zaposlimo. Vrba, d.o.o, Struževo 4, Kranj, g 236-77-33, 041/614-722 ii87i Orehek, d.o.o. Kutinova 3, Kranj zaposli TRGOVKO IN PEKA. 1? 233-20-09 dopoldan 11872 Iščemo DEKLE za strežbo v pizzeriji. Pizzer-ija Kapri, Kranj.g 041/361-700 ŽIVALI LABRADORCE, rumene barve, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. g 51-95-172_H695 Prodamo čistokrvne angl. KOKERŠPAN-JELE, cepljene, tetovirane, odličnih staršev. g 031/311-588_m« Prodam PRAŠIČE težke od 50-80 kg, g 25-95-600 11985 Gorenjke In Gorenjci Poslušamo Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrušica Internet: www.radiotop.net Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE »ori^.k« 24 urna dan oddajamo tirani GORENJSKEGA TELETEKSTA Vat dan VIDEOSTRANI ,n vtakvačar GORENJSKA TV POROČILA Sedam dni v tadnu oddajamo zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vasi občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK: 04/23311 59 04 / 233 11 58 04 / 233 11 56 04 / 232 45 50 04 / 233 12 31 e-mail: gtv@tele~tv.sl INTERNET http.7/ww»v.t«l«4v.«i Zato nas pokličite In naročite ) TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Naš DIGITALNI STUDIO zmore vsa m > boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska tetevtetja, Nikole Tesle 2, p.p. 181,4001 KRANJ RADIO y$J& ZA GORENJKE IN GORENJCE! UR DOBRE GLASBE!!! Salamon d.o.o., C. 24 Junija 23, 1532 LJUBLJANA Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca, stara 8 in 12 dni. g 25-22-626 n986 Prodam več PRAŠIČEV 80-120 kg. Možna dostava. g 031/690-958 11992 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. g 031/513-678_u996_ Prodam ZAJCE in PTIČKE cebrice. g 2046-640 11999 KRAVO čb v devetem mesecu brejosti in HRUŠEVO ŽGANJE, prodam. Bašelj 2, Preddvor 12000 Prodam TELICO 5 mesecev brejo. g 031/346-970_12013 Prodam TELIČKO staro 14 dni. g 2560- 225 12017 • Prodam TELICO simentalko brejo 8 mesecev, g 25 60 225 12018 Prodam PSIČKO SIBIRSKY HUSKY, staro 3 mesece z rodovnikom. g 031/288-322 . Prodam 10 dni starega BIKCA SIMENTALCA. Okroglo 15, Naklo, 041/971-508 12025 Prodam 10 dni starega BIKCA črnobel. Podbrezje 158, 533-0176_12040 Prodam KOBILO posavko z žrebetom. g 574-25-32 12045 Prodam TELICO simentalko v osmem mesecu brejosti. Borštnikova 7, Cerklje Prodam 10 dni starega BIKCA sim. in sivega BIKCA starega 3 mesece. B 580-20-44 12059 Prodam dve KOZI z mladičema. g 041/357-944 12073 Prodam 2 meseca staro TELIČKO in 8 mesecev brejo TELICO. Martelak, Puštal 47, Šk. Loka_12076 Prodam dva čb BIKCA, stara 8 dni. g 2501-585 12084 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. g 5723-016 12088 ŽIVALI KUPIM TELICO, KRAVO brejo, BIKA do 450 kg kupim. g 23-23-551 11937 Kupim do 10 dni starega BIKCA simental- ca. g 5132-943_ii98a Kupim več BIKCEV za nadaljno rejo. g 513-22-69,031/66 33,28 12036 OMIfUflNJS SUK Ponudba: * okvirjanja • izdalava ogledal • slikarska platna * serijski okvirji [J-prodaja slik Vodopivčeva 3. 4000 KRANJ [Mohorjev klanec) tel.: (04)23-64-970 delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure Želite predstaviti vašo dejavnost na internetu, vas zanimajo tuja tržišča ali preprosto iščete informacije? Potem je www.slovenijashop.com pravi naslov za vasi 7 dnevne počitnice - proste kapacitete - odhod 04. 08. 2001 UMAG - Stella Maris- app 1 / 5 najem CRIKVENICA - pav.Ad Turres KRK - Matinska - htl TAMARIS - pol penzioni PAKOŠTANE - TU KOZARICA - app 1 / 4 najem ZATON - Hoiidav Village Zaton - app 1 / 3 najem ZELO UGODNO IN KVALITETNO NEUM htl Stella - polpenzioni. od 45.700 stt dalja HVAR- Ml Amtora3**\odhod 4. in 11. 8., letalo/letalo, polpenzioni, od 79.900 sit dalje + takse in ostala ponudba hotelov in apartmajev v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni MINI POČITNICE Dubrovnik - 29. 7. - 2. 8. in 19. - 23. 8, 2001, I letalo/letalo, nočitve z zajtrki sit 39.900 + takse 11 DNEVNE POČITNICE Dubrovnik - 2 -12. 8. in 23. 8. - 2. 9. 2001, letalo/letalo, nočitve z zajtrki sit 59.900 + takse AKCIJE TUJINA / SREDOZEMLJE Turčija G. 8 in 13. 8. htl CAN 3"*', letalo/letalo, pol penzioni, 7 dni 87000 sit + takse + viza Turčija • 13., 20. in 27. 8. Antalva ali Kemer, letalo/letalo, nočitve z zajtrki... od 75.900 sit dalje Grčija - Santorlnl 3. in 10. 8. - letalo/letalo, nočitve z zajtrki ...od 75.000 sit dalje Grčija - Kreta 3. in 10. 8. • letalo/letalo, nočitve z zajtrki... od 82.000 sit dalje FLORIDA - 11- dnevno potovanje iz Ljubljane, letalo/letalo že za 229.000 sit + takse DOMINIKANSKA REPUBLIKA odhod 13. in 27. 8 iz Dunaja, letalo/letalo, 14 dni, hotel 3 *** ALL INCLUSIVE že za 255.900 sit KUBA - odhod 13. 8. iz Dunaja, letalo/letalo, 14 dni, hotel 3**" ALL INCLUSIVE, že za 287.900 sit ... in letalske vozovnice; trajektne karte; eno in več dnevni izleti, potovanja, sejmi POKLIČITE) TA PELIKAN, Glavni trg 20 - KRANJ, tel./fax: 04 / 2023 285, ennail: pelikan siol.net RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK Ji« tta\ (17 J mm, ZADNJE NOVICE bo dežurni novinar Andrej Žalar telefon: 04/201-42-24, mobitel: 031/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... I bomo pisali Halo, MEEGLAs! Prek dvesto milijonov vredna sedmica Kranj, 31. julija - Nedeljsko žrebanje v igri Loto je prineslo tudi novega slovenskega multimilijonarja. Dobitni listek je bil vplačan v Murski Soboti. Srečnež je izpolnil sistemski listek z desetimi številkami. Tako je poleg 207,495.179 tolarjev dobil še 21 šestič po 66.093 tolarjev, 63 petič po 3.533 tolarjev in 475 štiric po 475 tolarjev. Praznik šoferjev in avtomehanikov Stražišče, 31. julija - V Šmartinski cekrvi v Stražišču so se minulo nedeljo dopoldne zbrali pri maši številni šoferji in avtomehaniki, člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Kranj in iz sosednjih zvez na Gorenjskem in tudi iz drugih krajev Slovenije. Kranjski člani zveze, ki bodo prihodnje leto praznovali 50-letnico, so s svečano mašo tokrat proslavili dan šoferjev Slovenije in blagoslovitev kipa ter zavetnika šoferjev Sv. Krištofa. Kip je izdelal kipar Viktor Konjedič in bo po blagoslovitvi krasil prostore kranjske Zveze šoferjev in avtomehanikov. Osrednje slovesnosti bodo prihodnje leto v Kranju, ko bodo slovenski šoferji poleg kranjskega, ki bo proslavljalo 50-letnico, slavili 80-Ietnico obstoja in delovanja. 90 let gasilstva v Zgornjem Tuhinju Zgornji Tuhinj, 31. julija - Prek dvesto članov Prostovoljnega gasilskega društva Zgornji Tuhinj je minulo soboto proslavilo 90-letnico obstoja in delovanja društva. Društvo, ki deluje na območju vasi Češnjice, Črni Vrh, Liplje, Cerkuše, Veliki Hrib, Mali Hrib, Laze, Stara Sela, Zgornji Tuhinj in Golice, je med najaktivnejšimi gasilskimi društvi v Gasilski zvezi Kamnik. Dobro opremljeno društvo vodita predsednik Pavel Lajmiš in poveljnik Tomaž Brleč. V vseh krajih, kjer gasilci Zgornjega Tuhinja skrbijo za požarno varnost, imajo protipožarne hidrante, gasilci iz društva pa so uspešni tudi na tekmovanjih. Skrbijo za podmladek, ponosni pa so tudi na tekmovalne rezultate članic in mladink. Devetdesetletnico so v soboto proslavili s parado in prevzemom nove gasilske cisterne. • A. Ž. 32. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj, petek, 3. avgusta Mestni trg (pred Mestno hišo) Zabavno učenje tujih jezikov ^^^^^ Ptujska poletna noč Ptuj, sobota, 4. avgustaj Mestni trg, J Slovenski trg, jj| Miklošičeva ulica Vroče M noti ™ za veseEe Cjudi MESTNA OBČINA PTUJ POETOVIO VIVAT TPI1NIV G.G. •V i Delovni čas Zdraviliški kraj Bad Cleichenberg v avstrijski deželi Štajerski je svetovno znan zaradi vrelca termalne vode. Bazenski kompleks, nastanitev v različnih hotelih, bogat program priredite itd. privabljajo turiste od vsepovsod. V kraju je tudi pošta - ki je odprta od ponedeljka do petka med pol osmo in dvanajsto ter od dveh do pol šestih popoldan. Sobota, nedelja, prazniki (ko je obisk tuis-tov največji!): zaprto. Srčno upamo, da novega (prejšnjega) generalnega direktorja Pošte Slovenije mag. Alfonza Podgoretca a vstrijsk i (evropski) zgled ne bo prevzel in bi, ker Pošta Slovenije 'tolče' izgudbo, na slovenskih poštah odredil krčiti delovni čas, na katerega smo se navadili. Naše pošte so, razen nekaj pošt v majhnih krajih, odprle neprekinjeno, tja do sedmih zvečer, tudi ob sobotah, dežurne (npr. kranjska) še ob nedeljah. V gorenjskih turističnih krajih sta se tako pošta kot Gorenjska banka s sezoskim podaljšanim delovnim časom še dodatno dobro pripravili na turistični obisk. Tabla z vhoda v pošto v Bad Gleichenbergu pa je dokaz, da imajo v Evropi marsikaj urejeno krepko drugače kot mi. Kranj - Jezikovna šola Jan iz Kranja je za otroke pripravila poletno šolo tujih jezikov, ki je potekala v Strunjanu in v Gozd Martuljku. Jezikovne šole seje udeležilo 38 otrok iz vse Slovenije, nekateri so prišli drugič ali celo tretjič. Učili so se nemškega in angleškega jezika. Jezikovna šola Jan je poletno šolo tujih jezikov pripravila za otroke od prvega do sedmega razreda osnovne šole. Od 24. do i junija je potekala v Strunjanu in od 8. od 14. julija v Gozd Martuljku. Otroci so se angleščine in nemščine učili na prijeten in zabaven način, pouk je trideset oziroma petnajst ur poteka tako v učilnicah kot v naravi. Osvajanje tujih jezikov so združil' številnimi športnimi aktivnostmi, otroci so igrali odbojko na mivki, kolesarili, se rolali, igrali tenis, košarko, se potaplja; plezali na umetni steni, pripravili so igre brez meja in še marsikaj-Poslikali so majice in oblikovali izdelke iz umetnih mas. Vodili in svetovali so jim izkušeni spremljevalci, vsak dan so ime zanimive goste, v Gozd Martuljku jih je obiskal skakalec Prim° Peterka. Ob zaključku poletne šole so pripravili nastop, katerem so predstavili pridobljeno znanje, likovne izdelke in Pr. plesne korake. Izdali so tudi časopis, v katerem so strnili svoj vtise s poletne šole. Otroci pa so za pridobljeno znanje prej diplome. ■ k IVI edi a Art ww. gorenjske Digitalni tisk n,.,_ .. fc.,Interne Studio GLASOV JEŽ Sodobni turisti, ki po kopnem potujemo večidel z osebnimi #v' mobili in avtobusi, iščejo zlasti lepe, skrite kotičke, kjer pričakujejo gneče. Zato, kljub ovinkom in dodatnim kilortietr ' veliko turistov prečka slovensko avstrijsko mejo na mejnem I hodu Jezersko. Ko se nanj peljejo skozi Kranj, jih razveseli ta z Informacijo, da na Jezerskem lahko obiščejo kazino in kava Žal šele na Zgornjem Jezerskem ugotovijo, da je informati tabla še iz prejšnjega tisočletja... 0 H, WW£ Jfl^ m OJtMAI AGENCIJA RS ZA OKOLJE Urad za meteorologijo Pretežno jasno bo in iz dneva v dan boj vroče. V četrtek so možne posamezne vročil-nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 15, najvišje dnevne nad 30 stopinj Celzija nske DAN VREME Tmin/Tmax TOREK 15/30 SREDA 16/31 ČETRTEK Danes revija novice ek IZPOD KRVAVCA Gl ZA NAROČNIKE BOREN