98. številka. Ljubljana, sredo 30. aprila. VL leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vHak dan, uvneuaiii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prujeman, za avatro-ogerake dežele /.a celo leto 16 gold., xa pol lota 8 golls ttoiu id' Jih Politični razgled« i jI filsiso V I j ubijani 29. aprila. Avstrijska in ogerska delrffactja se dozdaj vsaka za se posvetuje o državnem proračunu. Ogerska bo kaZe dosta varčnejša od naše avstrijske, katera hoče Vse misi-strom na ljubo storiti. Pri izvenrednih stroških za vojsko je ogerska delegacija izbrisala oi ooiIojIo oh* ; •.1 D lil irtM p.L Lev na naredne pesmi v zagrebškej okolici. Najčistejši viri in najbogatejši zakladi našege jezika leže v narodnem literarnem blagu. O resničnosti tega nij nobene dvojbe več. Denes je to sploŠDO pripoznano. Leksikon, gramatika, sintaksa, frazeologija in Stil: za vse to je narodno literarno blago velika odločilna instanca. Vrh tega je narodno literarno blago tudi še za bajeslovce in za psihologa velike važnosti. Sto- in stoletja preteklosti našega naroda so prazna uraeteljnih slovstvenih proizvodov , napolnena pa narodnim blagom. Produktivnost našega naroda je bila nekdaj velika. Stoprv onda je pešati začela, ko je stvarjanjc slovstvenih proizvodov pisatelj-stvo od prostega naroda prevzelo. Denes nas narod šc malo kaj proizvaja, in še to je v primeri s starejimi proizvodi slabo. Ko smo se pred kakimi četirdesetimi leti Slovenci, Hrvati in Srbjo slovstveno na novo obudili: kje drngje smo iskali in našli svoj pismeni jezik, nego baš v narodne«, blagu? — V spoznanji velike slovstvene vrednosti narodnega blaga, priporočevalo se je zmirom njegovo nabiranje. Škoda je pa, da večji del teh nabranih zakladov še denes samo v rokopisih leži. „Matica slovenska" je sicer že zdavnaj sklenila, Stanko Vrazovo zbirko narodnih pesmi izdati, izdala jih pa šc do denes nij, ter jih valjda tudi še tako hitro izdala ne bo. Cela ta stvar je nekako zadremala. (Kdo pa kaj o tem unieje v zdanjem odboru? Urcdn.) Ce bi jaz o dejanji in nebanji slovenske „matice44 katero reči smel, bi bila ta , da ne izda samo Stanko Vrazove rokopisne narodne pesmi, nego da priredi vkupno izdajo vsega do sedaj nabranoga narodnega blaga, in sieer v prvem redu pesmi, ter da to izdanje tudi historično-filologičui in mitologični komentar priskrbi. Tako delo bi bilo pač vrednejše slovenske „matice", nego izdajanje botaaiškib knjig, katere gotovo polovica njenih udov niti ne prereže, kamo-li bere F Vsi izobraženi narodi zbirajo m sbra-njevajo z neko posebno pijeteto pričine svoje prošlosti. Dokaz temu so muzeji in izdaje narodnega slovstvenega blaga. Nase starine so večji del po tujih rokah v inostrane muzeje odnesene, kar nam je še ostalo, to je narodno literarno blago , skrbimo tedaj, da se čem prejo v pristojnej obliki, in kolikor mogoče popolno izda. Narodna pesem stoji nasproti umetnej prsmi blizu v tistem razmerji, v katerem stoji antika umetnost nasproti modernej umetnosti. Kakor so antika ne da umetno ponarediti, ravno tako tudi narodna pesem ne. Vsi taki poskusi nosijo pečat fals i tikata na čelu. Kakor je tudi najmanjši fragment antike umetnine dragocen predmet, ravno tako so tudi fragmenti narodnih pesmi vredni, da se shranijo. 2,854.280 gold., avstrijska pa samo 2,113.057 golđ., tedaj za 700.000 gold. manje. Tadi pri rednih stroških se kaže velik razloček, skoraj za 1 miljon goldinarjev je avstrijska delegacija več privolila od ogerske. Itifrint še tadi po imenovanji Zie-mialkovskega nijso podučeni o namerah dunajske vlade. „Slovo" pravi, da Rusini ne bodo stopili na federalistično stran. Naj se tedaj dado še dalje rabiti od centralistov za dobro orodje proti svojim slovanskim soroja-kom. Morebiti se pride čas, da sprevidijo neplodnost svoje politike, posebno zdaj, ko je njihov najhujši sovražnik Ziemialkovski pri vladnem krmilu. Dalmatinci se pripravljajo za direktne volitve. Danilo in tovariši hote ustanoviti v Zadru centralni volilni odbor za Dalmacijo, in „N. F. Pr." že ve prerokovati, da bodo zmagali ti njeni prijatelji. Pa tadi narodna stranka ne drži rok križem in v svojem organu „Narodni list" neodvisne rodoljube opominja k dela. O vesarskvin prestolnem govoru piše „Obzor", da so se v poslednjih 12 letih že slišali različni govori iz istega mesta. Zdaj se vsa sreča pričakuje od volilne reforme, pa temeljni zakon, katerega je storila samo ena stranka, ne more biti most jedinstva in moči države, razve Če ima ta stranka toliko moči, da nasprotno uniči. Kadar Lasser govori o samostalnosti pojedinih dežel, je to Erazen zvuk, vendar dokazuje, da celo v teh rogih smatrajo kot nujno potrebo spravo med deželami in narodi. Tnanje države. Srbski ministerski predsednik Ristič biva sedaj na Dunaji v važnih diplomatičnih opravilih. Govori se namreč, da hoče pridobiti avstrijsko vlado, da bode prigovarjala Turkom, da izpolnijo pravična zahtevanja Srbov glede Malega Zvornika in pa sklop-1 jenja turških železnic z avstrijskimi na krajih, ki so ugodni tudi za srbsko trgovino. Upati je, da bode Ristič imel na Dunaji dober uspeh, ker so neki razmere med srbsko in avstrijsko vlado poslednji čas jako ugodne. MiletiČeva „Zastava" se vsled tega celo boji, da bi protislovanski elementi ne dobili v Belemgradu preveč upliva. Sicer pa so Srbi z novim ministerstvom baje jako zadovoljni. Upamo, da bode srbska kneževina, ki finan-cijelno sedaj najbolje stoji in vsestransko neizmerno napreduje, v resnici postala to, kar ji politikarji pogosto pripisujejo: jugoslovanski Piemont. Vojska Ras t* v proti Kivi dobro napreduje. Po poročilih ruskih listov iz Taškenda šteje v Dhisaku združen oddelek ruske ekspedicije 12 stotnij pešcev in 550 kozakov, eno divizijo raketov in 14 topov. Poveljnik tega oddelka je general Golovačev. Kazalinski oddelek pod zapovedništvom polkovnika Go-lova šteje 9 stotnij pešcev, 150 kozakov, eno divizijo raketov in gorsko artilerijo. Pri tem oddelku je tudi veliki knez Nikolaj. Oba oddelka sta se imela združiti 15. aprila, da se potem zedinita v bukanskih hribih z generalom Kauffmanom. Vojska Rusov je vzela soboj živeža za trideset dnij. Podpirali bodo ekspedicijo tudi parni ki dralske flotile na reki Amu Darja. V Petrogradu delajo velike priprave za sprejem nemškega cesarja, ki ima priti potem s ruskim čarom vred k svetovni izložbi na Dunaj. Nekateri mislijo, da se napravlja druga sveta zveza. A časi „svete zveze" so že davno minoli. W*raska gospodska zbornica je v prvem branji sprejela I. oddelek znanih cerkvenih postav z 80 glasovi proti 70tim, ter zavrgla popravke, katere so nasvetovali Kleist, Retzovv in drugi konservativci. Iz gori navedenih številk je razvidno, da je bila opozicija huda, in gotovo bi bile zavržene, ako bi ne bili ministri, posebno Rizmark, poslancem dovolj kropa prilili, ter jih proglasili za veleizdajnike, ako ne pomagajo širiti državnega absolutizma. V Frankobrodu se je nemir nekoliko polegel, ker je vse mesto polno vojakov. Pivarji so ceno piva zopet znižali, katero so poprej tako nepravi čas nepotrebno povišali, ter tako uzroSili veliko nesrečo. A na Nemškem so se vsled mnozega denarja, ki je došlo iz Francoskega, vse stvari zelo podražile, iz kupčije je pa izginila poštenost. Iz Španije se zopet č njej o poročila o mnogih nemirih , kakor je to že večkrat bilo , ker je republika nekaterim trn v peti, zato jo hočejo razvpiti na vsak način ko pravi pekel. V istini pa je Španjska vlada dobila od vseh strani izjave, da je narod jako zadovoljen z razpustom permanentne komisije. Radikalski kovarniki so vsled vladne potrpežljivosti fe tako predrzni postali, da so hoteli izročiti diktaturo znanemu maršalu Serranu. A vlada je to preprečila še o pravem času, in kovarniki so zapustili Madrid, da odidejo jezi srditega naroda. Karlistom je menda tudi odklenkalo, ker listi poročajo, da je brat don Karloza prestopil s svojim štabom na Francosko. sMnalofka sodnija v Londonu je opravdala sedaj ondotni odbor, ki nabira za Kar-liste, zarad nepostavnega nabiranja orožja in novačenja. Predsednik tega famoznega odbora je bil neki penzioniran irski polkovnik Kirk-patrik. Dopisi. Ott »v. Lorcnca v Slov. goricah [Izv. dop.I — Ptujski nemškutarji so se enkrat blamirali, — in stoje kot laž-njivci pred svetom oRramoteni. — Pred nekimi dnevi je iz Ptuja neki dopisnik v „Tagcsposti" poročal, „da ima govor gospoda Hermana pred soboj, po katerem je g. poslanec o novih direktnih volitvah govoril, liberalce pa „sleparje" imenoval, tako, da je g. politični komisar prisiljen bil, besedo mu odtegniti." V listu od četrtka dementira g. Herman ta govor, in reče, da je vse, kar poročevalec piše, od konca do kraja neresnično. Mi besede g. Hermana posvedočimo, in smo, ako bi potrebno bilo, pripravljeni, s podpisi svojih imen, ali pa s prisego potrditi, dag. Herman niti o novi postavi za neposredne volitve nij besede govoril, niti koga sleparja imen oval. Poročevalec graške „Tagesposte" tedaj nij bil dobro podučen, ali je resnico zlovoljno zasukal. Radovedni smo, kdo je temu poro-čevaljcu govor gosp. Hermana dal, ta gotovo ne, in drugi tudi ne, ker g. Herman svojega govora nij končal, tedaj tadi nikomur znan biti ne more. Zanimivo je vprašanje: kdo je ta poročevalec, ali iz katerega vira ima on svojo vednost? Pri zborovanji nij, razen društvenih udov in povabljenih gostov nikogar bilo , kakor c. kr. komisar g. R u p n i k, in načelnik stiberskega urada v Ptuji, gosp. Vuk, katerega je g. komisar soboj kot svojega tovariša v zbor pripeljal. Poročevalec v „Tagespošti" tedaj drugi nikdo ne more biti, kakor ali g. politični komisar sam ali njegov spremljevalec, g. Vuk, ali pa tisti, kateri je od teh dveh c. k. gospodov neposredno izvedel, kaj se je pri sv. Lorenci godilo. Ako sta se res ta gospoda tako daleč pozabila, da sta c. k. uradnika, in sta v „Ta-gespost" poročala, ter sta neposredno resnici v obraz bila, ako pa sta poročevalca krivo podučila, sta posredno z lažljivim poročilom svet „sleparila" v ta namen, g. Hermana pri ljudstvu ob zaupanje spraviti. Mi bi slutili, ka je c. k. okrajno glavarstvo v smislu „Ta-gespostu-nega dopisa na c. k. namestnijo v Tudi mene je nekdaj gnalo, da se spustim v nabiranje narodnih pesmi. Povod temu je bila Stanko-Vrazova zbirka narodnih pesmi, ki me je vsega navdušila. Vspeh mojega nabiranja sicer nij bil tolik, kolikoršnega sem si domišljeval in doseči želel, vendar se pa s celo prazno lovsko torbo nijsem nikoli domu vrnil. Takoj iz prvega sem pa spoznal, da mora človek, ki se v tako dugovanje spusti, neke posebne lastnosti imeti, ki ga za to vsposobijo. Te posebne lastnosti meni nijso na razpolaganje dane, vsaj v onej meri ne, kolikor je je za to treba. — Kdor hoče vzpehom narodne pesmi in sploh narodno literarno blago nabirati, mora prvič sam med prostim narodom živeti. Prosti ljudje se ga ne smejo sramovati, kakor se navadno sramujejo nepoznanega mestnega človeka. Dokler te pastirica ne bode videla, bo živahno in na vse grlo popovala, kakor hitro pa bo tvojo mestno sukno zagledala, bode pa sramežljivo oči povesila, se od tebe proč obrnila, ter kakor da bi odrezal, omolknila. Ne za žive ne za mrtve je ne pripraviš več, da bi pred teboj popevala. Meni se je to večkrat pripetilo. — Drugič mora nabiratelj znati jargon tistega okraja, v katerem narodno blago nabira, kajti inače bo marsikaj krivo zapisal. In tretjič je dobro, če zna stenografovati, kajti prepričal sem se, da znajo prosti ljudje pesem peti, a narekovati ne, in če jo narekujejo, jo navadno pogrešno narekvajo. Moje prebivališče je Zagreb, in moje lovišče je bila tedaj zagrebška okolica v okrogu kake poldruge milje. Kako se mi je na lovu godilo, bom povedal v sledečih črsticah. Na vzhodnjej strani Zagreba leže vasi: Laščina, Bukovec, Remete, Zvečaj, Gračani, Bačun, Novaki, Vidovec, Vukomerci, Cučerje, Dubrava in še več drugih. Med temi vasicami so prijazni kraji: griči, dolinice, gozdiči, livade, polja in vinogradi. Tu je tratica, tam spašinec; tu oranica, tam trnac; tu potočec tam studenčec. Skozi celo leto se tu živina pase. Arkadija in Sicilija ste tukaj zedinjeni. Vsi logi odmevajo pastirskega „Oj, oj!" ki je tako melankoličen in tako karakterističen za hrvatske narodne napeve. Neki napevi liričnih narodnih pesmi zagrebške okolice so tako tožni, da se človeka zdi, da pevka plačoč poje. Spet dragi napevi so nadahneni nekim zdvojenjem in brezpogojnim udanjem v nemilo in nepromenljivo o sodo. Tudi tresljaj (triller) se čuje po vrbinah kraj Save. On se obesi na konec vsake kitice kakor titra-joči svilen traČič, ali tenka treptajoča arabeska, ter se na zadnje izgubi v brezzvočen izdih, kajti pevka ga drži, dokler jej sape popolnem ne zmanjka. Poskočnih napovov je razmerno malo v hrvatsko narodnih pesmih. Kolikor jih je pa, so vsi nenavadno burni. Med najtožnejo melankolijo in najveselejšo poskočico v hrvatskih narodnih napevih tako rekoč nij nobenega prehoda, nobenega po-sredujeČega napeva. V hrvatskih narodnih poskočicah gre vse v najdivjejšem allegro. Srce s svojimi udarci ne more nagle takte dohitevati. Junaške in sploh epične pesmi pojo se pa , kakor tudi pri drugih narodih, recitativno. (Konec prih.) Gradec poročalo, in da je omenjeni dopis v „Tagesposti" v ta namen napravljen, nradno sporočilo potrditi, in sebe opravičiti. Gosp. Kapnik je nam vendar v drugih rečeh kot pravičen mož dobro znan, tako da od njega kaj takega misliti ne moremo. Poročilu mora biti tedaj od g. Vuk-a, kateri je navlašč za to k zborovanju prišel; ali se pa posel ovaduha za c. kr. dačovnika spodobi, to je dvomljivo. Prigodck pri sv. Lorenci pa nam je nova svedočba, da mi Slovenci pod sedanjo vlado v najhujšem času Živimo. Stibro moramo platiti, ali govoriti o tem ne smemo : vojakov moramo davati še več kakor drugi, ali govoriti ne smemo , za nove postave bi se tudi morali navdušiti, in celo okna razsvetliti, ako ne sankcijonirajo, ali govoriti o tem, — Bog ne daj! Tako nam je odvzeta ena naj svetejših pravic osobne svobode, namreč pravica svobodnega govorjenja. V Avstriji je za Nemce naj širja svoboda, za Slovane naj hujše...... Prvi slobodno vse govore in grdijo Slovane, kakor jim je drago; Slavjani niti zdahniti ne smejo, ako jim mora na prsih leži. Iz Bclffratllt 23. aprila [Izv. dop.j Na dan narodnega praznika „ Cveti" naime-noval je knez Milan novo ministerstvo. Udje tega nii nisterstva so: Jovan Ri-s t iS, predsednik ministerstva in minister vnanjih zadev, Panta Jovanovič, minister tinancij, Ranko Olimpič, minister gradje-vine in komunikacije, Milojko Lešjanin, minister vojne, T u c ak o vi č, minister policije, Marko Laz a revi č, minister pravde, Stojan Novakovi č, minister nauka. Ministerstvo je zmerno liberalno, a da bo i odločno narodno, porok je predsednik Jovan Ristič. — Ranko Olimpič in Lešjanin, sta dva prav izobražena vojnika, katera imata temeljito znanje v svojej struki. Tucakovič je bil do zdaj upravitelj mesta Belgrada, on dobro pozna narod po celi Srbiji. — Stojan Novakovič je poznan kniževnik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Mnogo je delal in še dela na polji književnosti. Njemu je dobro poznana ne samo srbska nego iz hrvatska in slovenska literatura. Vi ga poznate, g. urednik „Slov. Naroda", to je tisti gospod, s katerim sem Vas seznanil na dan 10. avgusta pretočenega leta v državnej tiskarnioi, in ki Vam je drugi dan v veliki školi pokaži val znamenitosti iz srbske zgodovine, rokopise carja Dušana, zakonik njegov i. t. d. (Jeste, vrl in nČen mož ! Uredn.) Jovan Ristič je iskušen diplomat, pored kneza Mihajla je on naj več delal, da je Srbija dobila gradove (trdnjave). V pismu, v katerem se mu je pokojni knez Mihael zahvalil za njegov trud, rekel je, da je on (Ristič) bil pri tem teškom poslu njegova desna roka. Pred nekoliko dnevi odpotoval je gospod Ivan Ristič v Beč, v kaki misiji, to se ne ve. Vse bečke novine so prinesle telegrame, da bo knez Milan potoval v Carigrad, zadnje novine so done-sle še tudi dan, to jc 15. maj, katerega bo knez v Carigrad prišel. Jaz vam morem javiti, da so vse te novice neistinite, in da knez zdaj ne bo potoval, mogoče na jesen, i to ne samo v Carigrad, nego v druge glave rezidence. On je že pretočenega leta nameraval potovati v Petro grad, ali okolnosti nijso dopustile, kar pa bode kakor se kaže, na jesen uČinil. Domače stvari. — (Od Jeruzalema) na slov. Štajerskem se nam piše 28. aprila. — Strah in trepet je obhajal vsacega prebivalca naše z vinskoj trtoj prenapolnene okolice, ko se je prebudil iz mirnega spanja. Po noči namreč se je nebo zjasnilo in slana, katere smo se sila bali, se je videla daleč po dolinah. Bilo je v nevarnosti vse, kar se nam je to spomlad v goricah in na polji pokazalo. Vendar nam je za denes mraz prizanescl, ter nij nobene škode naredil, ali bojimo se, da nas bo obiskal v kratkem spet, ter nas učinil še veče reve, kakor smo vsled treh slabih letin. Tudi toča si je letos Ze prišla ceste delat (kakor ljudje pri nas pravijo), pa tudi nij naredila škode. Samo da nam sneg nebi toliko žita potrl, katero bodo mnogi morali pokositi ker nij npanja, da se zopet zravna. S. — (Iz Ptuja) se nam piše 28. aprila: Tu je od petka na soboto toliko snega palo, da je zemljo pokril, ali do sedaj še nij škodil, ker še mraza nij bilo. Veter pa je jako mrzel, in bati se je vsako noč, da slana pride, in vse požge. G. — (Iz Metlike) se nam piše 28. apr.: Tudi tukaj je dosti snega palo. Zdaj smo pravi „Beli Kranjci." Pretekli petek je goram glave pobelil, v nedeljo jutro pa je padal, kakor da bi se hotel za lanski božič maščevati. Straha nam je res veliko naredil, posebno, škode pa menda ne bo, svet se vsaj tako tolaži. N. — (Poslednji sneg) je tudi po Hrvatskem pal. „Obzor" piše, da je „zagreb-čka gora puna sniega in da je u subotu pao u županiji varaždinskoj visoki snieg". — (Goveja kuga) je po Kranjskem ponehala, na Hrvatskem se pa hudo širi. V Balogovih dvorih pri Samoboru je samo pri g. Kicbach-u 108 goved okuženih, v Novih Cicah pri knezu Thurn-Taxis 48 krasnih volov. Enake vesti pridejo iz drugih krajev, tedaj je na hrvatsko-slovenski meji res treba največe pozornosti. — („In der Čitalnica") igral je 28. t. m. g. Huber na citrah in sicer tako izvrstno, da še nij smo lehko slišali onacega umetnega igranja. Cesar pa nijsmo bili veseli, to so bila nemška vabila k temu koncert-u „in der Čitalnica". Dokler kazinski gostilničar svojih vabil k veselicam ne bode začel v slovenskem jeziku na zid nabijati, tako dolgo moramo terjati, da tudi naša čitalniška restavracija se poslužuje slovenskega jezika. Ne zamotajmo se sami sebe ! — (Kojauska čitalnica) napravi v nedeljo 4. maja gledališko besedo. Predstavljala se bode na slovenskih odrih udomačena igra „Zakonske nadloge" in šaloigra „Mutec." — P. T, u^je naj blago-vole, se v obilnem številu zbrati. Neudje plačajo 30 si. vstopnine. Začetek ob pol sedmih zvečer. Odbor. — (Družba sv. M o h o ra.) „Besednik" piše: Vpisovanje družbenikov je s tem mesecem končano; poročamo denes le površno o izidu letošnje nabire. Izid pa je tako srečen, tako sijajen, da se kar čudimo velikanskemu številu novih udov. Lani je družba štela 18.925 družbenikov in letos se jih je oglasilo do denes 21.500; pristopilo jih jc tedaj blizu tri tisoč na novo! — Natančni pregled posameznih škofij priobčujemo v prihodnjem listu, ko bode koledarjev imenik po vpisovalnih polah popolnoma uredjen. Pri tako neugodnih razmerah , v katerih se Slovenci borimo za narodai svoj obstanek, je pač vsakoletni napredek družbe sv. Mohora dobrodejua, vesela prikazen, katera nas tolaži, nas navdušuje ter nam utrjuje upanje do boljše prihodnjosti ljubljenega našega naroda. Najkrepkejšo zahvalo pa imamo ponavljati vsem gg. poverjenikom, dekanijskim in farnim predstojnikom in vsem rodoljubom, kateri se ne utrudijo , darovati toliko časa, toliko prizadetja družbi sv. Mohora v prid in razširjatev. — Temu poročilu naj dodamo glavne točke in sklepe, o katerih se je raz-govarjalo pri zadnji odborovi seji dne 24 t. m. — a) Družbincmu odboru je veliko ležeče na tem, da ob pravem času in vsaj primerno izve in določi, v koliko iztisih se ima tiskati vsaka družbina knjiga. Pripetilo se je večkrat in letos zopet, da primanjkuje ena ali druga knjiga, ako se nenavadno in nepričakovano več novih udov oglasi. In narobe zopet družba trpi škodo, ako se od ene ali druge knjige preveč iztisov tiska, kateri kot mrtev kapital v družbini zalogi ložo. Da se tej napnki v okom pride, sklenil je odbor to-le: nOd leta 1874 naprej naj se nabira družbenikov sklone z zadnjim dnevom meseca februarja in vpisovalne pole z denarjem se odboru pošljejo do 1. marca. Dosledno naj se preloži tudi obrok, ob katerem se razpošiljajo knjige. Razpošiljatev naj se prične v prvi polovici n< mbra (po vseh svetih) in se uredi tako, da ak družbenik svoje knjige pred božičem prejme." Ogromna večina družbenih udov ima sploh le po zimi in ob praznikih priložnost bukve prebirati; po leti ali na jesen so naši kmetje z delom preobloženi in se za knjige toliko ne zmenijo. Poverjeniki od več strani poročajo, da bukve pri predstojnikih mnogokrat do adventa ležć — kar je znamenje, da bi udje bili zadovoljni, če bi le do Božiča svoje knjige prejeli. Razume se samo ob sebi, da bi prenaredba tudi tiskarni delo jako /.lajšala. Ker se pa vodila opravilnega reda (§. 2 in §. 5) le smejo pre-narediti, ako dovolite dve tretjini vseh živih dosmrtnih udov, zato prosi družbin odbor dosmrtne ude, zlasti prcČ. gg. poverjenike in predstojnike, da do konca meseca majnika t. 1. odboru naznanijo, ako ne bi jim bila omenjena prenaredba po volji, b) Odobril se je dalje sledeči: Razpis družbinih daril za 1. 1874. V podporo domaČega slovstva in v omiko slovenskega naroda razpisuje drnžba sv. Mohora za prihodnje leto sledeča darila: 1. Sto in Štirdesct goldinarjev za Štiri krajše izvirne povesti, vsaki po 35 gld., v obsegu blizu pol tiskane pole. 2. Sto in štirdeset goldinarjev za štiri podučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gl. v obsegu pol tiskane pole. Posebno ustrezajo didaktične pesmi; životopisne, potopisne, naravoslovne itd. čertice in spisi uravno - šaljivega zapopadka. Rokopisi naj se pošljejo družbinemu tajniku vsaj do 1. novembra 1873 brez podpisanega imena, katero se priloži v zapečatenem listu. Prisojcna darila se izplačajo Vodnikov dan (2. febr.) 1874. Tržim b»o■•«»<*i lit. — Iz JPeSte 21. aprila. Ta teden se jc volja gospodarjem spolnila; začelo je deževati in proti koncu tedna celo snežiti. Vsled tega pa se je temperatura od + 180 R. na f 3° do konca tedna ohladila in že se za- čenjaino bati mraza. Dosedaj vendar se od nikoder nij poročila, da bi bile setve po mraza poškodovane. Niska temperatura pa bode zadržavala prenagli razvoj vegetacije. Te dni so se popolnem razviti rženi klasi kazali; trsi na brajdah pa pokazujejo cele grozdiće. Repica se bode že majnika začela žeti, če mraz ne pokvari cvetja. Sploh moram reči, da se gospodarji nadejajo najboljše letiue. Zato tudi nij prave kupčije z žitom. Pšenice se je 80.000 eentov privažalo; cena je za 10 do 15 kr. poskočila; za jesensko pšenico se barantuje po gld. 5.65. Rož je bila zanemarjena; ječmen za 15 do 20 kr. dražji, kakor prejšnji teden. Turšica je po gl. 3.52, oves po gld. 1.70. Moka dobiva vsled pičlega dovažanja boljšo ceno, pa finejše moke so /miraj še slabo spečajo; v mlinih je sploh malo zaloge mok. Ovčja volna sediuograška seje po gold. 105 do 107 za cent prodavala. — Svinje imajo visoko ceno. Na sejm v DebreČinu 20. apr. se jih je prignalo 12.000 do 15.000, ki so se vse prodale in Bicer lletne po gl. 38 do 48, 2 letne po gold. 50 do 58. Svinjska mast je cenejša, po gld. 30 do 31.50 brez soda; špeb po gl. 29.50. — Iz Dunaja27. aprila. Lepi pomladni dnevi so se naenkrat sprevrgli v hladne, deževne. Iz Ogerskega, Češkega, Moravskega in Nižje - Avstrijskega, dalje iz Nemčije, Ho-landije itd. dohajajo poročila o ponoČnih mra-zih in pritožbe o velikih škodah, katere je prouzročil mraz v vinogradih in sadnem drevji in pri repici. Žita do sedaj še nijso poškodovana, vendar se povišajo cene. Pšenice se je 20.000 vaganov prodalo po gld. 7.75 do 8.40. Tudi rež je dražja za 5 do 10 kr.; zlasti pa ječmen, kateri se teško dobiva. Turšice in ovsa se je malo spe-čalo; tudi z moko nij prave kupčije. — Tulci. 29. aprila. F.uroim: Oarman, Kak iz Gradca. — Alaza-nek iz Trobiža. — Proj iz Uadoljicc. Pri Eleffciitnt Boliuttnsky iz Savonstelna.— Dotavrh Iz Rožnika. — Naveli iz Angloikega. — Gaspardo iz Pavijo. — Sinidt z družino iz Novoga-mesta. — Gio iz Trsta. — Ilerling iz Dunaja. — Ciorjup iz Gorice. — Golob iz 8t. Jurja. — Kastiana z asistentom iz Colja. Pri naliči i Grof pl. Welf er, Wolser iz Olo-inuca, Bobrič, Kloinbergor iz Dunaja. Dunajska borsa 29. aprila. (Izvirno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 70 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru . 72 „ 70 1860 drž. posojilo . . . . . 102 , 25 ■ Akcije narodne banke . . 942 „ - 824 „ 25 London....... . • 109 i - • * i 8 „ 76 i&td • t 107 m 90 Odvetniški sestavitelj ( Coiicl|)leiit) slovenščine v govoru in pisavi vest, dobi z mezdo 700 do 1000 gold. na leto odmah službo pri Dr. Petovaru, odvetniku v Ormiižl (120—4) Friettmt Untersteiermark. prve občne zavarovalne banke „SLOVENIJE" bode dne 29. majnika 1873 I»o|»oiii4tito ol> url v čitalničnej dvorani v Ljubljani. > 0 fetajf ,,. i as ■■ lil .'JlHjfFil V Ai\l .b.i 1. 2. 3, 4. i nI j l&JJUHJj , ,3 1 V O U.VII A o .i At-i :. Inim . ■'} i v o i n h) i "d jrifi •: D • 1 J 9 đ|! I iivm ; ii flavt) l j|trbdsf>»tq M. J0o*tonj ,orrl>« I t ' ..>■■'-. i VrmnilO n-AmJl— . •eArsJ sisi ii sjistsi (Silutof Ajia$*?doai &lvotfsdnT .j&fiM tajov« v e'ipr.m ETO .rbmv''rfl jth!«v;r5 ;J'j1iv*;T«|tf j iM.j.-'-1 - AU'i'r'. U^a o,i boian s PROGRAM: Poročilo o stanji društvenem. Dopolnilna volitev opravilnega sveta v smislu pravil. Dopolnilna volitev pregledovatnega odbora. Predlog opravilnega sveta, da se naslednja pravila prenaredč: Končni stavek v §. 3. naj se glasi: »Lastniki medčasnih listov morejo pozneje plačevati v tej meri in v teh obrokih, katere določi občni zbor delničarjev." §. 29. naj se glasi: „Mescca majnika 1874. leta voli se prvi novi opravilni svet. Vsaki člen druzega in naslednjih opravilnih svetov se voli na štiri leta in vsako leto izstopijo trije členi po vrsti dobe svojega poslovanja. — Do takrat, ko se ustanovi vrsta izstopa, o tem določuje žrebanje. Poslovanje predsednika in podpredsednika traja štiri leta. Za izstop določeni smejo se zopet voliti: V slučaji nenadnega prejšnjega izpraznjen)a nastopi dopolnovalna volitev v naslednjem občnem zboru in sicer za prvo poslovalno dobo izžrebanega člena.u §. 35. naj se glasi: „Da ima sklep pravno veljavo, treba rednega povabila vseh členov opravilnega «veta, pričujoči pa morajo biti predsednik ali podpredsednik in pet opravilnih svetnikov, med katerimi sta vsaj dva ravnatelja." V §. 55. naj se glase zadnje besede prvega odstavka: „ Podpisuje vodilni ravnatelj in eden izmed štirih ravnateljev, in če je vodilni ravnatelj zadržan, dva izmed ravnateljev. U- ■•t;>:4 »UOi S{jl <;.Y tfolfi 'i i..-. V>v agdj-D—±_g$gj PU <-Ni«>l.< ..'» .( .i 7 • *"*\f. 'O A\iloAtX Po §. 24. ima vsaki delničar, kateri vsaj 6 dni pred občnim zborovanjem pri ravnateljski glavni blagajnici svoje delnice proti na ime pisanemu potrjenju položi, sedež, in glasuje v občnem zboru. Vsaka akcija ima eden glas, više od 40 glasov nema nobeden akcijonar niti r svojem imenu, niti kot pooblaščenec. 7 Pravico glasovati v občnem zboru ima akcijonar osobno, ali pa kot pooblaščenec druzega akcijonarja z» glasovalno pravico. Ženske glasujejo po pooblaščencih, varovanci in juridične osobe po svojih postavnih, oziroma pravilskih zastopnikih, če ti tudi nijso akcijonarji. Oni delničarji, ki sc hote udeležiti občnega zbora in se posluževati svoje volilne pravice, se vabijo, da svoje delnice najkasneje do 23. majnika 1873 pri glavni blagajnici baukc „Slovenije" v Ljubljani proti potrdilu vlože in sprejme legitimatičui list. mi V Ljubljani dne 27. aprila 1873. Opravilni svet prve občne zavarovalne banke „Slovenije". Izdatelj in za uredništvo od^ovo.^en: Iv&u Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".