33
NADALJEVANJE IZŠT. 2/2006, STR. 33
UVOD V FLEKSOTISK 4
8.2 Fleksotiskarske barve
na osnovi organskih topil
To so večinoma visokopigmen-
tne fleksotiskarske barve na
osnovi umetnih smol in topil.
Osnovno topilo je alkohol, ki je
primeren tudi za barve za tisk
embalaže za prehrambno indu-
strijo, kar zagotavljajo proizvajal-
ci v svojih varnostnih predpisih.
Barve se sušijo z izhlapevanjem
topil, suh barvni film pa je brez
vonja in okusa.
Zaradi nizke vsebnosti estrov so
primerne za tisk s fotopolimerni-
mi klišeji. Natisnjen material se
lahko toplotno dodeluje, ker so
odtisi na splošno bolj odporni do
temperature 180 °C. Odtisi so si-
jajni, odporni proti drgnjenju in
vodi.
Posebne barve so za tisk na ob-
delan polietilen (PE) in polipro-
pilen (PPR), lakiran PE, lakirano
aluminijasto folijo, pergamin in
papir. Primerne so tudi za lami-
natni tisk in za kaširanje s poliu-
retanskimi lepili. Barvni odtisi so
temperaturno obstojni do 110
°C, nekateri do 180 °C.
8.3 Fleksotiskarske barve
na vodni osnovi
Fleksotiskarske barve na vodni
osnovi so v bistvu pigmentne
barve, ki se lahko redčijo z vodo
in so primerne tako za flekso- kot
bakrotisk. Po tisku, dokler barva
ni posušena, barvnik in valje
operemo z vodo. Posušeno barvo
pa moramo oprati z alkoholom.
Suhi odtisi so odporni proti vo-
di. Te barve se zelo dobro obne-
sejo pri tisku vpojnih papirjev in
kartonov. Če se barva čezmerno
peni, se priporoča največ enood-
stotni dodatek antipenilca. Odti-
si so odporni proti praskam in
drgnjenju. Pri večjih zahtevah
glede odpornosti proti drgnjenju
se lahko doda poseben dodatek,
ki povečuje odpornost, vendar
ne več kot dva odsotka na dolo-
čeno količino barve.
Za pospeševanje ali zaviranje
sušenja lahko dodamo mešanico
posebnega razredčila z dodat-
kom vode v razmerju 8 : 2. Sve-
tlobna obstojnost odtisov s temi
tiskarskimi barvami je med 4 in 8
po mednarodni skali Woll.
Fleksotiskarske barve na vodni
osnovi so primerne za tisk na na-
ravne in premazane papirje, foli-
je PVC, lakirane AL-folije in ob-
delan PE.
Pri tisku na manj kakovostne
papirje ali če želimo doseči viso-
kosijajne tiskovne površine, odti-
se premažemo z brezbarvnim la-
kom, ki ima dodano sredstvo za
boljšo trdnost odtisa.
Fleksotiskarske barve na vodni
osnovi redčimo z vodo in poseb-
nimi razredčevalci za hitrejše ali
počasnejše sušenje, vse te barve
pa so zelo primerne za tisk pre-
hrambne embalaže.
8.4 UV-fleksotiskarske barve
UV-barve so v industriji dolgo
uporabljali, še posebej v ofsetni
tehniki tiska za razne ovojnine in
za neprehrambno embalažo. To
je sistem tiskarske barve brez to-
pil, njene suhe kemikalije pa rea-
girajo pri UV-osvetljevanju. Ra-
zvoj na področju surovih materi-
alov je znižal viskoznost tega si-
stema tako, da je sedaj uporaben
tudi v flekso- in globokem tisku.
UV-tiskarske barve in laki vse-
bujejo večinoma naslednje kom-
ponente:
< veziva (polimezirani
oligomeri in polimeri,
običajno akrilatne smole
in epoksidi),
< fotoiniciatorje in aktivatorje,
< dodatke (aditive),
< pigmente (izjema so laki).
Glede na sevanje, ki utrdi sloj
UV-tiskarske barve ali laka, ob-
stajata dva sistema: radikalni
UV-laki vsebujejo akrilate kot
komponento za vezivo, ki se str-
juje z UV-obsevanjem in se radi-
kalsko zamrežujejo, kationski
UV-laki pa epoksidne smole.
Strjevanje poteka s pomočjo fo-
toiniciatorjev, ki jih aktivira UV-
sevanje.
Pod vplivom UV-sevanja se fo-
toiniciatorji razgradijo na kemij-
sko reaktivne sestavine (radikali
ali ioni – odvisno od barvnega si-
stema), ki sprožijo polimerizaci-
jo veziva do trdne substance –
podobno kot barvni film. V pri-
meru radikalnega sistema je ta
reakcija nemudoma kompletna,
Slika 37. Zgradba fleksotiskarskih barv
na vodni osnovi: vode je 65 %, drugih
veziv 13 %, kolorantov je 12 %, drugih
dodatkov pa 10 %.
Slika 38. Merjenje viskoznosti fleksotiskarske barve.
NADALJEVANJE IZŠT. 2/2006, STR. 33

34
Založnik in izdajatelj DELO, d. d.
Predsednik uprave Danilo Slivnik
Soizdajatelj GZ Slovenije,
Združenje za tisk
Glavni in odgovorni urednik
Marko Kumar
Lektorica Zala Budkovič
Uredniški odbor AndrejČuček
Gregor Franken
Klementina Možina
Ivo Oman
Leopold Scheicher
MaticŠtefan
Naslov uredništva
Delo ­ GRAFIČAR
Dunajska c. 5
SI-1509 Ljubljana
T. +386 1 47 37 424
F. +386 1 47 37 427
internet www.delo.si/graficar
TRR: 02922-0012208609
Letna naročnina je 4800 SIT (20,30
EUR). Posamezne številke po ceni
999 SIT (4,17 EUR) dobite na našem
naslovu. Preračun v evrih je informati-
ven. Zanj smo uporabili centralni parite-
tni tečaj 1 EUR = 239,640 SIT.
Revija izide šestkrat letno.
Grafična podoba Ivo Sekne
Naslovnica
fotografija Marko Kumar
oblikovanje Staša Pihlar,
Bojana Hren
Grafična priprava Delo Grafičar
Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.
Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je-
zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri-
pravile tretje osebe (oglasne agencije,
reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se od-
govorni urednik strinja s strokovnim
izrazjem in definicijami v objavljenih pri-
spevkih.
REVIJA SLOVENSKIH
GRAFIČARJEV
3/2006
TISKARSKE BARVE ZA FLEKSOTISK
neposredno med sušenjem. S ka-
tionskim sistemom pa lahko to
poteka kar nekaj ur.
Pri UV-sušečih barvah se viso-
kopolimeriziran barvni film for-
mira do visokega sijaja, visoke
kemične odpornosti in postopo-
ma pa se veča tudi odpornost
proti drgnjenju. Te barve se ne
sušijo takoj po tisku, zato omo-
gočajo odlično tiskanje tonov.
Strjevanje kationskega sistema
poteka progresivno bolj počasi v
primerjavi z radikalnim siste-
mom. Film se strjuje na površini
samo z majhno UV-radiacijo.
Toplota pospešuje polimerizaci-
jo. Strjevanje bo imelo bolj nega-
tiven učinek pri dodatku alkal-
nih komponent v substratu, vi-
soki zračni vlažnosti in onesnaže-
nju.
Boljšo adhezijo pri problema-
tičnih površinah je lažje doseči s
kationskim sistemom. Volume-
trično krčenje zaradi strjevanja je
manjše kot pri radikalskem siste-
mu. To je odvisno od substrata,
ker kationski lak dopušča boljšo
odpornost. Kationski sistemi da-
jejo odtise skoraj brez vonja, ki
pa se bolj pojavlja pri radikalskih
sistemih UV-tiskarskih barv in
lakov. Pigmenti, ki se uporablja-
jo za izdelavo UV-fleksografskih
barv, so največkrat identični kot
pri izdelavi fleksobarv na vodni
osnovi. Osnovna zahteva je, da
ne zavirajo sušenja oziroma strje-
vanja.
8.5 Trdnost in odpornost
fleksotiskarskih barv
Moderna embalaža mora izpol-
njevati različne zahteve. Prva je
lep videz in posredovanje infor-
macij, druga prijeten otip. Po-
membno je, da je barva na emba-
lažnem materialu dobro vidna in
da ostane videz lep tudi po tran-
sportu ali skladiščenju. Seveda je
to zahteva za vse materiale emba-
lažnega ustroja. Predvsem so po-
membne naslednje odpornosti:
< odpornost proti praskanju
(scratch resistance),
< odpornost proti gubanju
(wrinkle resistance),
< odpornost proti lepilnim
trakovom
(scotch tape resistance),
< odpornost proti drgnjenju
(rub resistance),
< odpornost proti alkalijam,
milom in detergentom
(alkali, soap and detergent
resistance),
< odpornost proti maščobam,
voskom, dišavam
(cheese, edible fat, paraffin,
wax and spice resistance).
Leopold SCHEICHER
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
VIRI
Martin Dreher
The imaging processes in flexo platemaking
Flexo& Gravure International 1­2002
Hartmann Druckfarben
Flexodruck auf Papier und Folien
Siegwerk Druckfarben
The technology of flexographic printing –
Printing inks the flexographic sektor
Cinkarna Celje Grafika
Tiskarske barve za bakro- in flekso tisk
Slika 39. Aparat za preizkušanje varilne odpornosti embalažnih tiskovin.
Slika 40. Preizkušanje vonja embala-
žnih tiskovin je zelo preprosto, pred-
vsem pa subjektivno.