B 5 5 4 M J A K J) I ? 11 c < f>01< p p . 1 • ' • L PPImukSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini n« <> <• Abb. postale I gruppo IIT Leto XXXV. Št. 104 (10.323) TRST, četrtek, 10. maja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SKLEP MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA OBVEŠČANJE IN VARNOST VOJSKA BO ZASTRAŽILA MOREBITNE TARČE TERORISTIČNIH ATENTATOV Uporabili bodo navadne oddelke in ne posebnih - Z izjemo socialistov so vse stranke dokaj pozitivno ocenile sklep CHS , — Vse do volitev, in morda r"i še potem, bo vojska stražila Wvne zgradbe, sedeže strank in vse 'ste objekte, ki bi lahko bili tar-terorističnih napadov. Tako je P® dolgi razpravi včeraj zjutraj »kienil medministrski odbor za ob-'escanje in varnost CHS, ki se je teptal pod predsedstvom predsedujte vlade Andreottija. CIIS je s p®. v bistvu osvojil predloge, ki je v svojem poročilu dal notra-nJ'minister Rognoni. Kot je v daljšem razgovoru s Rsnikarji pojasnil obrambni mini-Aer Ruffini so na seji, ki so se je udeležil; tudi zunanji minister For-“te. finančni minister Malfatti, pra-°sodni minister Morlino, minister tedustrijo Nicolazzi, načelnika . ®R in SISMI, poveljniki policije, , urabinjerjev in finančnih stražni-K0V ter tajnik CESIS, preučili, ali so sedanja varnostna in obrambna telesa lahko kos napadu terorizma in so sklenili, da okrepijo policijo in karabinjerje z vojaškimi oddelki. Odgovornost za javno varnost bo še vedno imelo notranje ministrstvo in glavno breme operativnega boja proti prevratnikom bo še vedno na ramenih policijskih ter karabinjerskih sil. Vojsko, med nalogami katere je tudi braniti demokratični red v državi, pa bodo porabili predvsem za zaščito morebitnih tarč terorističnih napadov, kar je — je naglasil Ruffini — bolj v skladu s pripravo vojakov. Potem ko je poudaril, da niso potrebni novi zakoni in da sklep temelji na sedanji zakonodaji, je o-brambni minister pojasnil, da se bodo poslužili normalnih oddelkov, nikakor pa ne posebnih. Na koncu je minister tudi odgovoril na kritike "»111111111,1,,,,mill,IMIIntllllllllimimit,nill(„„,mu,niiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiu gOKUMENT VODSTVA KPI Komunisti za vlado demokratične enotnosti ^ vlada s polnopravno prisotnostjo komunistov lahko zajamči varnost in stabilnost v državi - Jutri seja vodstva KD RlM — Samo z vlado demokratič-Jl ^tnosti, v kateri bo KPI pra-'cno zastopana, bomo lahko okre-1 in razširili družbene in politič-u uspehe tridesetletnega boja in bo-rP° 2ajamčili red in varnost državi.* ®ko trdi zaključno poročilo, ki ga ^ včeraj odobrilo vodstvo KPI po 1 .dnevni razpravi o političnem po-'zsju v državi in o' poteku volilne Otepanje. Sejo vcdstva je odprl sekretar En-te Berlinguer, ki je po uvodni korporaciji lika Alda Mora govoril P edvsem o poteku volilne kampa-le in v tem okviru poudaril, da je j^tegna čim večja angažiranost Khvistov v kampanji. Ob koncu se Proizvodnja narašča število zaposlenih upada RIM — Italijanska industri-la bi doživljale v tem obdobju Pravo pomlad, če bi se omeje-Jteb na statistične podatke 1STAT, saj je proizvodnja na-rasla v marcu za 9,2 odstotka, v Prvem trimesečju pa za 7,8 odstotka v primerjavi z enakima obdobjema lanskega lete- Tak raz :vet pa ni rezultat Prave gospodarske politike in smotrnega načrtovanja, temveč eksplozivna ras. v pričakovanj" zastojev zaradi pogajanj ‘a obnovo delovnih pogodb. Še /teu, vzporedn z industrijsko asLjo se dviga tudi neskončni seznam brezpose’nih, kar do-aazuie, da industrijci vlagajo :es svoj napor v višar.je pro-kvodnje, povečanje števila de-®vnih mest in razširitev obra- v jih ne zanima. ki ^‘teknil še vprašanja terorizma, bi.if eden od najbolj žgočih pro-y v- ki pestijo državo la i?e*?‘n° Berlinguerjevega poroči-se„i. do'go diskusijo, v katero so po-Itf.a.tealone vsi člani vodstva, so te,-n a zaključno poročilo, v kate-poudarjajo nujnost tehtan v'ade demokratične e-Kpj sti s polnopravno prisotnostjo -- ‘vsekakor konservativne sile tj , ai sporočilo — skušajo zavreta^, ij0068- V KD so najbolj na-teitisk • sile prevzele pobudo in Politiki0, da bi stranka opustila te .„,Q,obnavljanja in demokratičnih ^'lctarnosti, ki je izraz najbolj-tevriik V, katoliškem svetu in ki je Korn • misel in delo Alda Mora.» de 'dunisti nato opozarjajo na hu-tedap . ’ce> ki bi jih lahko imela HiokJnJa okrepitev krščanske de-denj dc,je, «ki je odgovorna za se-stebi|nPOrazno stanje v državi. Ne-di-gj, ost v Italiji je predvsem o-Vlgd^jOtookrščanske nesposobnosti ie^teent vodstva KPI ponavlja riuj j ana stališča partije o teroriz-le, na- Poriva vr 3 demokratične si-vtetniiSe zdru”"T v boju proti pre-Vteč8j te- Komunisti odločno za-6%v * obtožbo, da so odtavc i za v Prvi teforizma, ker so vselej teu n Vfsti borili proti barbarskega^]; a‘>ju in so svoj boj drago tem n;,2 Stvarni in s krvjo. Obe-kD, L| opozarjajo na odgovornost Ra ee(ja 111 zajamčila zaščite javne- ter>tetfna Qst p^omLinjstov je na. S*,. tudi proti radikalcem, ki *’ hima-0 ,.’azItene in nesorodne si-teliti*niu° "'kakršnega programa in tedpih, , . Predlogov ter v bistvu tem( u: ,J0 desničarski kval’ ikvi-le nevaren. demokraciji*. Enotnost levice — zaključuje dokument KPI — je osnovna parola komunistov. «KPI je jasno nakazala svoje cilje in predloge in volivci vedo. da bomo izpolnili obljube.* O volilni kampanji in političnem položaju v cržavi so včeraj razpravljali tudi republikanci, medtem ko se bo vodstvo KD sestalo jutri. Na dnevnem redu je razprava • o «obnašanju kandidatov med volilno kampanjo* ter odobritev volilnega programa. Gre v bistvu za smernice, ki jih je že izglasoval vsedržavni svet stranke. V tem dokumentu med drugim KD potrjuje codločen ne* vstopu komunistov v vlado, (vt) RIM — Banke s terjatvami do SIR (Societa italiana resine) so se sporazumele za ustanovitev konzorcija, ki bo poskrbel za sanacijo družbe. Kreditni zavodi bodo morali še rešiti problem soudeh e sedanjega lastništva i:i določiti gor-o-darsko politiko konzorcija. prejšnjih dni, češ da bodo vojaki nevarno izpostavljeni terorističnim napadom, za boj proti katerim niso izurjeni, s trditvijo, da je «ze-lo miren tudi kot družinski oče, čigar sin ravno v teh dneh služi vojaški rok.* Politične stranke so sprejele sklep CIIS, ki dokazuje, kako je vprašanje javnega reda v državi dramatično, bolj mimo. kot bi lahko pričakovali po polemikah prejšnjih dni. Komunist Pecchioli je dejal, da soglaša z odločitvijo, saj je CIIS osvojil predlog, za katerega se je KPI zelo zavzemala; predstavnika DN Covelli in Turchi sta poudarila, da gre za pravilno odločitev in enakega mnenja je bil tudi liberalec Biondi. Socialdemokrati pa so sodili, kot poudarja današnji uvodni članek njihovega glasila «Umanita*, da je bil CIIS še premalo odločen in da bi se morali poslužiti posebnih oddelkov, izurjenih v protigverilskem boju. «Zdi se nam — so še naglasili — da je sicer dober namen, da bi zajamčili varnost in okrepili boj proti prevratnikom, ostal na pol poti.* Bolj kritičen je bil socialist La-gorio, ki je v daljšem članku za strankino glasilo «Avanti» poudaril, da «socialisti sicer načelno ne nasprotujejo uporabi vojske, vendar menijo, da je sedanji vladni sklep še premalo jasen, da bi ga lahko točneje ocenjevali.* Po mnenju Lagoria rimajo organi jame varnosti dovolj mož. da bi bili kos situaciji, vprašanje pa je ali jih poveljniki smotrno uporabljajo.* PSI kljub temu ne nasprotuje uporabi vojske, vendar vlada «mora jasno določiti konkretne primere uporabe.* Predsednik komisije za notranja vprašanja pri poslanski zbornici D3 se ni hotel spustiti v oceno včerajšnjega ukrepa CHS. Izrazil je le upanje, da medministrski odbor ni razpravljal vse jutro le o vprašanju vojske, pač pa je tudi načel problem usklajevanja posegov policijskih teles ter pripravljanja taktičnih načrtov ter protiukrepov v primeru zopetnih gverilskih napadov. (vt) RIM — Na predlog radikalca Cie ciomessereja so ustanovili pododbor parlamentarne komisije za nadzorstvo nad RAI TV, ki se bo dnevno sestajal in nadzoroval korektnost volilnih televizijskih oddaj. Včeraj v Ul. Caetani med odkritjem bronastega obeležja v spomin Alda Mora ODKRITI OBELEŽJI V UL. FANI IN UL. CAETANI Žalne svečanosti ob prvi obletnici smrti Alda Mora Predsednik Pertini položil šop cvetja na grob Alda Mora v Turriii Tiberini RIM — Preteklo je že eno leto od tistega tragičnega dne in vendar se danes marsikdo sprašuje ali je mogoče, da je po dolgem letu vse kot takrat, kot tistega 9. maja, ko je truplo predsednika krščanske demokracije Alda Mora ležalo negibno v prtljažniku temnordečega renaulta. Toda preteklo je leto dni. Tako tudi pričata dve marmornati obeležji, ki so ju včeraj odkrili v Rimu, prvo v Ul. Fani v spomin petim agentom Mcrove osebne straže, ki so izgubili življenje 16. marca 1978, ko se je pravzaprav začel e-den izmed najhujših terorističnih izzivov demokratični republiki. Pet ljudi, pet agentov je umrlo med pokolom v Ul. Fani, Alda Mora pa so rdeči brigatisti ugrabili in odpeljali neznano kam, a le da bi ga mrtvega izročili pozneje. In prav v njegov spomin so včeraj odkrili drugo marmornato ploščo v Ul. Caetani URADNA IZJAVA AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA VANČE A ZDA in Sovjetska zveza dosegle sporazum e omejevanju strateške oborožitve Salt II Nasprotovanje ameriških «jastrebov» in zaskrbljenost v krogih NATO NEW YORK — Po sedmih letih pogajanj so ZDA in Sovjetska zveza dosegle sporazum o omejevanju strateške oborožit- ■? Salt II. Vest je včeraj uradno potrdil v Washingto-nu državni tajnik Cyrus Vanče. Sporazum, ki obsega 100 tipkanih strani, bosta prihodnji mesec svečano podpisala Ca ter in Brežnjev. Kraj srečanja ni znan, a, nobenega dvoma ni, da se bosta državnika sestala v kakem evrr-sk n glavnem mestu. Še prej bo moral sporazum ratificirati ameriški senat z dvetretjinško večino, kar predstavlja pravo neznanki za predsednika Carterja, saj se iz dneva v dan veča število nasprotnikov sporazuma. Med njimi niso samo «jastrebi», ki očitajo Carterju, ca je ' apituli-ral, saj sporazumu nasprotujejo celo napredni senatorji, za katere so omejitve minimaln.. ne zmanjšujejo dosedanje nevarnosti spopada. Besedilo o omejeva.iju strateškega orožja predvideva namreč največ 2.250 medcelinskih raket, kar KONČAN DOKAZNI DEL PROCESA ZARADI POKOLA NA TRGU DELLA LOGGIA Brescianski državni tožilec zahteva 6 dosmrtnih ječ za obtožene fašiste Besedo imajo zagovorniki - Razsodbo pričakujejo ob koncu junija meseca BRESCIA - Zadnjega marca je poteklo leto, odkar se je začel proces proti neofašistom, obtoženim, da so s peklenskim strojem, ki so ga skrili v posodi za smeti na Trgu del la Loggia Uk pred sindikalnim zborovanjem, povzročili pokol. Včeraj se je sodt.a obravnava, vsaj kar se tiče dokazne ■ dela, zaključil z zahtevami državnega tr c . Ta je v 10 dneh dolgei i govoru, toliko je namreč trajala njepiva razčlenitev dogodka in odgovornost posameznikov, včeraj zahteval poleg manjših kazni kar 6 obsodb na dosmrtno ječo. Za dva obtoženca je tožilec predlagal novi obsodbi na dosmrtno kazen. Najv;šjo možno kazen, ki jo pred. i Jev- italijanski zakonik, je tožilec dr. Franctsco Tro-vato predlagal s potrditvijo obtožne pokola za Er...anna Buzzija, Nanda Ferrarija, Raffaela Papo, Cosima Giordana, Mai i De Amicija in Ar-tura Gussaga. Isto kazen je zahteval zaradi smrti mladega neofaši-sta Silvia Ferrarija, ki ga je bomba, namenjena za atentat, med prevozom z vespo raznesla, za Buzzija in Nanda Ferrarija. Dr. Tro-vato je nadalje obtožil soudeležbe pri pokolu tudi Angelina I po, Mau-ra Ferrarija (brata ubitega Silvia) in Andreo / rcaia, sina preiskovalnega sodnika v Brescii, a ker jim je priznal nekatere olajševalne okol-nosti, med temi tudi mladoletnost, je za njih predlagal 10 let in pol zapora in 250.000 lir globe. Arcai bi moral nadalje prer.edeti, ce bi sodišče |xitrdilo tožilčeve zahteve, zaradi prevažanja eksplozivnega materiala še poldrugo leto v zaporu in plačati 300.007 lir globe, Angelino Papa, zaradi iste obtožbe, pa 1 leto in 200.000 lir globe. Nadaljnjih 8 let zaporne 'n 4 milijone lir denarne kazni je tožilec predlagal v zvezi z obtožbo prevažanja eksplozivnega materiala za Nanda Ferrarija, 3 leta in 700.000 lir za Raffaela Papo, 2 leti in 6 mesecev za Artura Gussaga in Cosima Giordana, ki bi morala tudi plačaU vsak po po milijona lir globe. Zaradi iste obtožbe bi moralo sodišče prisoditi, sicer odsotnemu, Pierluigiju Pagliaiu 2 leti in 6 mesecev zapora ter 500.000 lir globe. Končno je tožilec predlagal za Benita Zanigna, ki ga obtožujejo lažnega pričevanja, 4 leta za porne kazri. Kot dodatne kazni je dr. Trovato predlagal za obtožence po ola dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb kot tudi odvz. volilne in sploh vseh političnih pravic. Od danes dalje bodo imeli besedo zagovorniki. Vsekakor domnevajo, da bodo tudi odvetniki skušali razčleniti z njihovega zornega kota ves dogodek, zaradi česar se bo proces še zavlekel. Pred koncem junija, pravijo nekateri, ni mogoče pričakovati razsodbe porotnega sodišča v Brescii. Policija aretirala voditelja rimske avtonomije Pitana RIM — Policija ie vri J popolne s silo prekinila skupščino v avli rimske ekonomske fakultete, katere se je udeležilo nad 200 pripadnikov rimske avtonomije. Med izgredi, do katerih je prišlo po vdoru policije, je bil aretiran Daniele Pi-fano, eden od najvidnejših predstavnikov ultralevega gibanja. Policija je, kot kaže, fosegla samo, ker ravnatelj fakultete ni dal manifestan-tom dovoljenja za skupšči i to so zasedli avlo • last. pet1 Rimski ‘or P-o>i°, ki je skup no s poslancem Mimmom Pintom prisostvoval skupščini, je pozneje iz javil, da je skušal odkriti vzrok a- retacije Pifana, da pa ga je policija dobesedno odnesla iz urada voditelja Digos Spinelle na ulico. Razgovor R. Craxija s kaneterjem Schmidtom BONN - Delegacijo PSI ki jo vodi generalni tajnik Bettino Cra-xi, je včeraj sprejel zvezni kancler Schmidt. Na srečanju so razpravljali o borbi proti terorizmu in o sodelovanju med varnostnimi orga-nj Italije in Nemčije. Prav tako so razpravljali o gospodarskem sodelovanju med obema državama in še posebno med industrializiranimi državami, ki bi morale vlagati v zaostala področja. Helmuth Schmidt je potrdil prijateljsko obvezo za sodelovanje z italijansko vlado, pomeni, da bi morala SZ uničiti 270 raket in tj dj konca leta 1981. V tem sklopu sporazum predvideva tudi omejitve za rakete z več jedrskimi konicami. Prav tako bodo omejili število in razvoj premičnih raketnih sistemov, raket tipa «crui-se» in letalskih medcelinskih raket. Problem sovjetskega bombnika «backlire», ki je za Američane strateški za SZ pa le taktični, so rešili s kompromisom. Sovjetska zveza se je obvezala, da ne bo povečala dosedanje letpe proizvodnje 30 bombnikov, prav' tako ne bo namestila teh letal na letališčih, od koder bi lahko dosegla ZDA. Nadalje sta se obe državi obvezali, da bosta z na-daljnimi pogajanji skušali omejiti oboroževalno tekmo predvsem v letalstvu. Carter je sedaj sprožil močno propagandno ofenzivo, da bi prepričal javno mnenje v koristnosti sedanjega sporazuma. Nedvomno imaio napredni senatorji prav, ko očitajo, da je uspeh pičel, a vseeno je sedanji sporazum prvi korak na težki poti razoroževanja, kar pa je najvažnejše, dokazuje, da velesili nadaljujeta dialog, kar samo po sebi že zmanjšuje možnost morebitnega spopada. Ameriškega predsednika pa predvsem skrbijo jastrebi, ki mu očitajo, da se je Sovjetska zveza o-koristila, ker naj bi bile ZDA nesposobne ugotoviti, če Moskva res spoštuje določila sporazuma. Carterjeva administracija pa zagotavlja, da je ameriška tehnologija, kljub izgubi prisluškovalnih naprav v I; ranu še vedno sposobna ugotoviti strogo spoštovanje sporazuma. Poudarjajo tudi, da sedanji sporazum omogoča večje izdatke za taktično orožje in s tem jačenje najšibkejšega dela ameriškega vojaškega potenciala. Če so ameriški jastrebi ogorčeni in očitajo Carterju,' da je izdal interese »svobodnega sveta*, niso v krogih NATO nič manj zaskrbljeni. Zahodna Evropa se boji, da bi sporazum o omejevanju strateškega o-rožja negativno vplival na razmerje sil v Evropi, kjer ima v taktičnem orožju premoč varšarski pakt. Omejitev jedrskih konic bi sama po sebi pomenila, da bo Evropa preko noči prepuščena na milost sovjetskih tankovskih divizij, to vsaj po mnenju NATO. Prihodnji meseci bodo nedvomno odločujoči, saj ni nobenega dvoma, da bodo ZDA budno pazile na spoštovanje sporazuma. V vvashingtonskih krogih vlada samo zaskrbljenost zaradi zdravstvenega stanja Leonida Brež-njeva, saj se bojijo, da bi državnik omahnil na sredi poti, njegovi nasledniki pa ne bi bili voljni nadaljevati po poti utrjevanja miru in mirnega sožitja, (voc) Ljubljana proslavila obletnico osvoboditve fi. zri.«... i... .. LJUBLJANA — Ljubljana je na tradicionalni način proslavila obletnico 9. maj — obletnico osvoboditve. Po ljubljanskih ulicah se je sinoči razvil «tek prijateljstva*, v katerem je startalo 34 ekip, oziroma 136 udeležencev. Bila so tudi tekmovanja mladinskih pionirskih in članskih štafet, čez dan pa so opravili številne pionirske pohode, ki se jih je doslej udeležilo več kot 25 tisoč osnovnošolcev. Največja prireditev bo v nedeljo. To bo »pohod po poteh partizanske Ljubljane*, ki se ga bo udeležilo več kot 22 tisoč ljudi. Na predvečer 34-letnice osvobo- ditve glavnega mesta pa je bila slavnostna seja mestne skupščine, ki so se je udeležili najvišji družbenopolitični predstavniki Slovenije. Na njej so podelili zaslužnim posameznikom plakete ilegalca in nagrade mesta, (jp) Včeraj v Iranu nove usmrtitve TEHERAN - Po predsinočnjih razsodbah revolucionarnih sodišč so včeraj zjutraj usmrtili šest oseb, med njimi znano osebnost iranskega židovstva Habiba Lganina, poslovnega moža, ki so ga obtožili, da je sodeloval z izraelskimi sionisti. Ustrelili so tudi lastnika številnih igralnic in kabaretov Rahima Alija Khorama, ker je zagovarjal «korupcijo na zemlji*. Ostali usmrčeni so bili pripadniki tajne policije Savak. Dve marmornati plošči in dve podobni žalni svečanosti. Podobni, a ne enaki. V Ul. Fani sta bili včeraj zjutraj poleg predsednikov senata in poslanske zbornice, poleg rimskega župana in visokih vojaških predstavnikov tudi dve v črnino odeti ženski, vdovi po umrlih agentov Ric-cia in Leonardia Eno uro pozneje pa je podobna žalna svečanost bila tudi v Ul. Caela-ni. Poleg najvidnejših političnih o-sebnosti, so se zbrali v Ul. Caetani tudi vsi Morovi prijatelji, kot Morlino, Bonifacio, že stari Silvio Gava, komunist Barca, socialist Balzamo, papežev namestnik v Rimu kardinal Poletti in še mnogi, mnogi drugi. Od včeraj torej bronasta plošča na pročelju palače Caetani spominja na smrt Alda Mora ali bolje na človeka, kot je tudi vklesano, ki se je nad trideset let daroval italijanskemu političnemu življenju. Besedilo na bronasti plošči si je pravzaprav rimska občinska uprava zamislila kot spomin na tragedijo za bodoče rodove. Žal moramo zabeležiti, da ni zgodovinarju Paolu Brezziju, kateremu so poverili nalogo, uspelo izpričati to željo. Besedilo je še enkrat jasen primer nevsebinske retorike, prazno besedičenje kot ga je v takih priložnostih vse preveč in kot ga tudi včeraj, med raznimi komemoracijami, ni manjkalo. Umevna se nam torej zdi včerajšnja tišina, tiha bolečina Morove žene Eleonore, ki se je v večernih urah udeležila s sinovi žalne maše v osrednji katedrali v Bariju. Umeven je tako tudi osebni obisk predsednika države Sandra Pertinija grobu Alda Mora v T Tri ti Tiberini. Sam je Pertinj stopil pred grob in položil šop cvetja in ko so se mu približali časnikarji, je z ganjenim glasom samo dejal: «Mislim, da j« molk bolj sprejemljiv.* O Aldu Moru pa je včeraj zjutraj v Vatikanu spregovoril papež Janez Pavel n. med svojo tedensko avdienc#, Vernike je spomnil na pokol v Ul. Fani, na ugrabitev in umor predsednika krščanske demokracije, izredno ostre besede je namenil vsem tistim, ki se v Italiji iti v svetu poslužujejo nasilja, ki odvzemajo «naši tisočletni kulturi vse človeške in krščanske vrednote*. Ostre besede je proti teroristom izrekel tudi oče Aurelio Dionisi, ki je včeraj popoldne maševal v cerkvi Del Gesu v Rimu. Med mašo, kateri je prisostvovalo osrednje vodstvo krščanske demokracije, je prišlo tudi do trenutka panike, ko je neki starejši neuravnovešeni mož skušal, čeprav le z besedami, napasti Fanfanija. PRED IZRAELSKO-LIBANONSKO VOJNO? Izraelski vojaki vdrli v Libanon Muslimanski svet izključil Egipt V jutranjih urah je židovska vojska prečkala mejo ob podpori tankov in zajela šest talcev - Enoglasna obsodba mirovnega sporazuma med Tel Avivom in Kairom na islamski konferenci v Fezu BEJRUT — Izraelske čete so včeraj vdrle na ozemlje južnega Libanona, pod pretvezo, da iščejo tri palestinske borce, ki da so se zatekli v Libanon, potem ko jim je spodletel napad na nekr izraelsko nasplbino ob meji. štirje pripadniki PLO so namreč skušali prodreti v Izrael z očitnim namenom, da bi v kraju Manara zajeli nekaj talcev. Naleteli pa so na izraelsko vojaško izvidnico, vnel se je spopad, v ka-ter. i so vojaki ranili enega Palestinca in ga ujeli. Takoj se je začelo zasledovanje in izraelski vojaki so , rečkali mejo z Libanonom, kjer pa so jih zaustavile «modre čelade* OZN in jih prisilile umakniti se. Cenzura je zvečer dovolila objavo uradnega vojaškega komunikeja uiiiniiiiuiiiiiiiiiniiiiiii||||)|||„lll||,l||||||U|||,||„,MIMII|||||||||m|||||m||||||m||||||tlllllll,n,,,,,,m|,|„„||lll, im miiui mmiinmnmtminiHHiim imuni milim PO DESETLETJIH NESMOTRNEGA RAZSIPAVANJA V ZDA primanjkuje goriva za avtomobile Kalifornija uvedla prve omejitve - Senat odobril Carterjev načrt o energetskem varčevanju WASHINGTON — Združene drža ve Amerike, zibelka potrošniške miselnosti in nesmotrnega razsipa vanja z naravnim bogastvom in energijo, se soočajo s težkimi posledicami energetske krize, sai že več dni primanjkuje bencina v številnih krajih. Država, ki skorai ne pozna javnih prevozov, kjer se de lavec kilometre in kilometre voz: v službo, se je preko noči znašla v nezavidljivem, položaju, da mora spremeniti svoj koncept življenja. Kalifornija je kot prva zvezna država uvedla varčevalne ukrepe. Liha in soda števila evidenčnih tablic bodo za sedaj pogojevala le nakup bencina in ne vožnje. Ame riški senat pa je medtem izglasoval Carterjev zakon o ukrepih za zajezitev naftne krize, ki pooblašča vlado, da uvede po potrebi strogo racioniranje bencina i boni, kot v vojnem času. Sporni zakon, ki je že dvignil ogromno prahu v ameriški javnosti, bo morala sedaj o dobriti še poslanska zbornica. Po mnenju strokovnjakov se bodo ZDA v prihodnjih mesecih soočale s še hujšim pomanjkanjem bencina. Prvi taki črni dnevi bodo maja ob tradicionalnem prazniku «memorial daj* Ob vsem tem pa se nehote zastavlja vprašanje, ali niso morda sedanjega bencinskega pomanjkanja umetno povzročile naftne družbe, da bi zvišale ceno ogljikovodikom in postavile v zagato samega predsednika Carterja. glavnega štaba OZN v Jeruzalemu. V poročilu je rečeno, da se je vdora na libanonsko ozemlje udeležilo 450 vojakov, ki so imeli tudi podporo dvajsetih tankov in osmih o-klopnih vozil. Izraelci naj bi v vasi Chaqra zajeli tudi šest talcev. Libanonska vlada je takoj p > i-zraelski agresiji zahteval' od OZN, da skliče nemudoma sejo varnostnega sveta. Tudi F 'ipt z zaskrbljenostjo gleda na razvoj dogodkov v južnem Libanonu, kjer se kontrasti stopnjujejo prav pred skorajšnjim začetkom pogajanj med Egiptom in Izraelom o vprašanju Palestincev v Cisjordaniji in Gazi, oziroma o avtonomiji obeh dežel. Glede tega so v Kairu potrdili, da se bo Egipt držal dogovorov z Izraelom in postopoma preše’ v fazo normalizacije odnosov. Vendar egiptovske vladne kroge zelo skrbijo nenehni izraelski napadi proti Libanonu in kritizirajo sirske čete, ki niso reagirale na provokacije. Egipt pa se boji tudi, da ne bi prišlo do prave vojne, kar bi ga prisililo dokazati vojaško solidarnost z ostali’ arabskim svetom, ki v primeru izraelske agresije še vedno velja. Med Izraelom in Libanonom se torej razplamteva vojna, kljub temu pa je bila pozornost dobršnega dela bližnjevzhodni opazovalcev včeraj uperjeni v Fez v Maroku. Tu se je namreč na deseti blamski konferenci zbralo 42 delegacij in 36 zunanjih ministri •, k! so v imenu 700 milijonov muslimanov v svetu odtočili, da bi letošnje leto «lcto osvoboditve Palestine in Jeruzalema* in da ves islamski svet o-bravnava' kot sovražnika vse tiste države, ki bi prenesle v Jeruzalem svoja diplomatih.. p> cdsti .lištva v Izraelu. Islamska konferenca se je tudi uprla prihodi egiptovske delegacije in tako uradni izključila E-gipt iz svojih vrst. Na dnevnem redu konference je več zanimivih političnih in gospodarskih tem, ki zadevajo predvsem muslimanske države. Realni vprašanji, ki pogojujeta celotni potek konference, pa sta vprašanji Palestine in iranske revolucije. Prvič od Finančna ustanova bi morala dovoliti družbi SIRT posojilo v višini 24 milijard lir Jutri na deželnem odborništvu za industrijo sestanek vseh prizadetih dejavnikov Na sedežu finančne ustanove ICI PU v Rimu je bil včeraj dopoldne širši posvet, namenjen vprašanju finančne pomoči v višini 24 milijard lir, ki naj jo ustanova prizna za preusmeritev proizvodnje v tržaškem obratu SIRT (bivši steklarni Vetro-bel). Sestanka so se udeležili deželni odbornik za industrijo Rinaldi, poslanci Belci, Cuffaro in Fortuna, sen. Gerbec, predstavnik CGIL-CISL-UIL Gerli in člani tovarniškega sveta SIRT. Finančna pomoč ICIPU naj bi se pridružila prispevkom »Friulie* in Krožnega sklada, tako da bi v novo tovarno lahko naložili skupno 57 milijard lir. Predstavniki gospodarskih krogov iz naše dežele so poudarili nujnost čimprejšnje rešitve tega vprašanja, da bi končno po 4 letih zagotovili redno delo delavstvu, ki je še vedno v dopolnilni blagajni, in da bi se hkrati izognili nevarnosti, da bi zaradi naraščanja stroškov načrtovana vsota ne zadostila za preosnovo obrata. Predsednik IC I Piga je poudaril, da se bo poriopek na podlagi katerega bo ustanova dovolila omenjeno posojilo, trajal kvečjemu še dva tedna, med tem časom pa bo vodstvo ICIPU sklicalo še en sestanek, katerega naj bi se udeležili vsi prizadeti dejavniki, .ned temi tudi Tržaška hranilnica, ki je zadolžena, da sledi v Trstu napredovanju kreditnega postopka. Do konca tega meseca naj bi bilo skratka vprašanje podelitve kredita v višini 24 milijard lir dokončno rešeno. Predsednik deželne vlade Comelli je včeraj nastopil pri Računskem dvoru s priporočilom, naj bi čim prej registriral odlok, s katerim je minister za industrijo izdal dovoljenje za finančno operacijo ICIPU -SIRT. Jutri dopoldne pa bo na deželnem odborništvu za industrijo sestanek vseh prizadetih dejavnikov pred odhodom na novo srečanje v Rim. pozneje do četrtka, 17. maja, in sicer predsedstvu deželnega odbora, služba za rekreacijske in športne dejavnosti, Trst, Ul. sv. Frančiška 37. KD ob obletnici umora Alda Mora Tržaška KD je ob prvi obletnici umora svojega voditelja Alda Mora počastila njegov spomin z mašo za-dušnico v stolnici sv. Justa. Sledilo je polaganje vencev pred spomenik padlim, zvečer pa so predvajali film o življenju in delu Alda Mora. Dežela za pomnožitev šolskih telovadnic Deželna uprava bo v smislu de želnega zakona št. 16, ki je pričel veljati 18. aprila, namenila za tekoče finančno leto 1979 občinskim upravam v Furlaniji - Julijski krajini 100 milijonov lir prispevka za nakup opreme za šolske telovadnice. Prošnjo za dodelitev ustrezne kvote iz tega prispevka morajo zainteresirane občine predložiti —-sporazumno z didaktičnimi ravna teljstvi in zarodnimi sveti — naj- Mednarodno leto otroka naj se ne konča decembra! Včeraj se je sestal v Trstu pod predsedstvom odbornika za delo, socialno skrostvo in izseljeniška vprašanja Tomeja deželni posvetovalni organizem za pobude v sklopu tekočega «mednarodnega leta otroka*. V njem so zastopniki krajevnih ustanov, družbenih in sindikalnih organizacij ter raznih usta nov, ki delujejo na področju zaščite otroštva. Na sestanku so poglobili najbolj žgoča vprašanja, ki zadevajo polo- žaj dece v naši deželi, tako tudi problem vključevanja prizadetih — handikapiranih v šolski svet. Med drugim se je zvedelo, da bo deželna uprava v štirih letih dala zgraditi najmanj 40 otroških vrtcev, od tega 10 morda še letos, razen tega bo sprožila, oziroma podprla niz raznovrstnih pobud, katerih namen bo zajamčiti, da bi se mednarodno leto otroka ne izteklo konec letošnjega decembra, ampak bi se skrb za male nadaljevala in krepila. Med te pobude gre uokviriti mednarodni simpozij o otroškem zobozdravništvu. razstavo igrač in uresničitev dečjega in dekliškega poletnega naselja mednarodne narave v goriški pokrajini. POMAGAJMO ČRNI GORI! NA TORKOVI KILOMETRSKI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA VEČINA ZAVRNILA PREDVOLILNE NAKLEPE LpT IN RADIKALCEV Odložena razprava o propagandističnih resolucijah Skupno stališče glede skorajšnjih evropskih volitev «Melonarjem» in radikalcem se je ponesrečil naklep, da bi izkoristili zadnjo sejo tržaškega občinskega sveta v volilne namene. Predlog občinskega odbora, da bi na torkovi seji razpravljali tudi o petih resolucijah, od katerih so bile nekatere izrazito propagandističnega značaja — kot na primer ona odbornika Gambassinija o carinskih olajšavah za Trst in radikalna o referendumu o industrijski prosti coni — je občinski svet zavrnil z glasovi ustavnih strank, ki so preglasovale koalicijo LpT - MSI -PR. Na dnevnem redu je tako ostala samo resolucija ob dnevu Evrope, ki je bil 5. maja in ki ima seveda letos v pričakovanju prvih neposrednih volitev v evropski parlament še posebno vrednost. Po razpravi, v katero so posegli Lanza (PSDI), Ercolessi (PR), Monfalcon (KPI), Abate (KD), Pacor (PRI) in Gam-bassini (LpT), je bila z glasovi vseh strank, razen radikalcev, ki so se vzdržali, odobrena resolucija, ki poudarja pomen evropskih volitev tudi za naše mesto. Trst na- PO PODATKIH MEJNE POLICIJE Število prehodov do konca aprila narastlo v razmerju 15,3 od sto V primeri z razdobjem prvih štirih mesecev lani se je promet dvignil z 2,375.347 na 2,738.821 prehodov Osebni promet čez italijansko - ju-1 lo mejo, je doseglo 805.395, to je goslovanske mejne prehode v trža ški pokrajini napreduje. Po podatkih, ki nam jih je posredovala italijanska obmejna policija, se je število ljudi, ki so v letošnjem aprilu prečkali mejo v obeh smereh, povečalo za 15,3 od sto v primerjavi z lanskim aprilom in doseglo 2,738 tisoč 821 proti 2,375.347. Če obseg prehodov čez mejo razdelimo na mednarodne, to je s potnim listom ter na maloobmejni promet s prepustnico, ugotovimo sledeče: z ene in druge strani je prešlo mejo vsega 1,533.388 oseb s potnim listom proti 1,217.037 v aprilu lani, torej 25,99 od sto več, oziroma 1,205.433 s prepustnico, kar pomeni nasproti lanskim 1,158.310 porast za 4,06 od sto. Razčlenimo še tako mednarodni kot maloobmejni osebni promet na smerne tokove. Mednarodni: z italijanskega obmejnega območja se je odpravilo na jugoslovansko 196.936 italijanskih in 564.689 inozemskih državljanov, v obratni smeri pa so zaznamovali 194.473 Italijanov in 577.290 tujcev: italijanskih državljanov so v obeh smereh našteli 391.400 ali 5,91 od sto manj kakor aprila lani (416.032), inozemskih pa 1,141 tisoč 379, se pravi 42,56 od sto več (801.005). Maloobmejni promet: število prebivalcev italijanskega obmejnega območja, ki je aprila letos prečka- 2,15 od sto več kot aprila lani (788 tisoč 371), z onstran meje pa je dopotovalo k nam, oziroma se vrnilo na jugoslovansko obmejno območje vsega 400.038 ljudi ali 8,13 od sto več (369.939). Razprava o dopolnilnem izobraževanju šolnikov Javno mnenje premnogokrat pripisuje krivdo za neprilagojenost šole družbenim potrebam ter novim zahtevam po znanstveno in razvojno zasnovanem vzgojno-izobraževal-nem delu izključno učnemu kadru. Učitelji pa se dejansko znajdejo brez potrebne dopolnilne priprave in specifičnih znanj, zato da bi lahko nosili težko breme uresničevanja reformnih smernic v stvarni šolski situaciji. Niti protislovne ministrske okrožnice niti občasna predavanja in seminarji ne morejo predstavljati primemo sredstvo za preosnovo šole in pomoč učiteljem za strokovno načrtovanje in poseganje. Potrebne so temeljita informativna dejaviiost, širša razprava v zvezi z možnostmi posodabljanja učnih ciljev, metod in vsebin ter stvarne pobude za uporabno dopolnilno izobraževanje učiteljev. S temi načelnimi izhodišči je CIDI (Centro di iniziativa demo- cratica degli msegnanti) v začetku marca odprl tridnevno vsedržavno srečanje o problemu strokovnega izpopolnjevanja učnega kadra. Zato. da bi bila razprava o sklepih in predlogih srečanja čimširša, so prireditelji načrtovali vrsto pobud po vsej državi. V ta okvir spada tudi srečanje o oblikah in vsebinah dopolnilnega izobraževanja šolnikov, ki ga prireja CIDI v prostorih liceja Pe-trarca v čet'-tek, 10. t.m., ob 16. uri. Razpravo bo vodila prof. Lu dana Pecchioii, ki bo med drugim povzela glavne smernice, začrtane na vsedržavnem srečanju, (shl) Danes zaprte bencinske črpalke Sindikalne organizacije upraviteljev bencinskih črpalk so potrdile predvčerajšnje sporočilo sindikatov FAIB (Confesercenti) in FIGISC (Confcommercio) o stavki, zaradi katere bodo cestne in avtocestne črpalke s samopostrežnimi vred zaprte do 7. ure v petek, 11. maja. Stavka je bila proglašena med drugim iz protesta, ker se marža od prodaje pogonskega goriva, ki pritiče upraviteljem črpalk, določa še po sta rih merilih, ki ne ustrezajo več današnjim potrebam uslužbencev. mreč po svojih tradicijah in izbirah — kot je rečeno v resoluciji — teži k evropski enotnosti kot k idealu sožitja in sodelovanja med narodi. Resolucija poudarja tudi vlogo dežel in občin ter na splošno krajevnih ustanov pri izgradnji e-notne Evrope ter se zaključuje s pozivom Tržačanom, naj s svojo množično prisotnostjo na voliščih dokažejo svojo evropsko zavest. Pred razpravo o resoluciji o E-vropi je občinski svet še odobril predlog o sestavi posebne občinske preiskovalne komisije v zvezi s težavami, ki so nastale pri gradnji večjega števila ljudskih stanovanj v Poggi S. Anna in pri njihovi predaji stanovalcem. Diskusiji je sledilo veliko število zainteresiranih stanovalcev, od katerih so gradbena podjetja zahtevala neprimerno visoke vsote denarja za vselitev. Na zaključku torkove kilometrske seje — začela se je pred 18. uro, zaključila pa ob 2.30 ponoči — je občinski svet odobril še dva nujna sklepa v zvezi z načrti o ljudskih gradnjah pri Sv. Ani ter vrsto tekočih upravnih sklepov, med katerimi tudi letnj prispevek v korist tržaških gledališč, vključno Stalnega slovenskega gledališča. Deželni prispevek tržaški Ljudski univerzi Deželna uprava bo tudi v bodoče nudila finančno pomoč tržaški Ljudski univerzi za uresničitev njenega programa sodelovanja z Unijo Italijanov za Istro in Reko za valorizacijo in razvoj italijanskega jezika in kulture onstran meje. Lani so v ta namen nakazali Ljudski u-niverzi izredni prispevek 100 milijonov lir, ki ga je sedaj deželni odbor s posebnim zakonskim osnutkom zagotovil tudi za leta 1979, 1980, 1981 in 1982. Protest zasebne radijske postaje proti občinskim oblastem »Radio citta Trie.ste*, edina levo usmerjena tržaška zasebna radijska postaja, je objavila oster protest, ker občinske oblasti niso dovolile njenemu časnikarju, da bi izvedel direkten prenos s torkove seje občinskega sveta. Istemu časnikarju so med sejo preprečili, da bi po telefonu oddal kratko vest o poteku seje, češ da se telefona lahko poslužijo «samo policija in televizijski časnikarji*. Samo po posegu občinskega svetovalca D’Amoreja je novinar lahko telefoniral svoji redakciji. »Radio citta Trieste* v svojem protestu poudarja, da bi se take epizode ne smele več ponavljati, in da bi morala občina poskrbeti za u-strezne strukture, da bi časnikarji lahko opravljali svoje delo, končno pa zahteva pojasnila o vzrokih diskriminacije v primerjavi z drugimi radijskimi in televizijskimi oddajami, ki že dalj časa neposredno prenašajo poročila o poteku občinskih sej. Na sedežu ARCI Miloš Budin o globalni zaščiti Na sedežu ARCI v Ulici Biasolet-to je Miloš Budin, predsednik kra-škc gorske skupnosti in kandidat KPI za poslansko zbornico, imel sinoči srečanje s komunisti od Sv. Alojzija in iz Rocola, ki jim je govoril o vprašanju globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v sedanjem političnem trenutku v Trstu. Budin je demantiral vsa izkrivljanja in vsa napačna tolmačenja komunističnega zakonskega osnutka, ki prihajajo predvsem iz vrst Liste za Trst ter njenega glasila. Nikakor ni golo naključje, da so Cecovini, Gruber Bencova, Giu-ricin in drugi sprožili protislovensko kampanjo prav v obdobju, ko je bilo že skoraj gotovo, da bo kaj kmalu prišlo do predčasnih volitev in torej do volilne kampanje. S tem so zabrenkali na struno, ki je na žalost našla v mestu dokajšen odmev. Samo z uveljavljanjem demokratičnih strank, v prvi vrsti KPI, je zaključil Budin, bodo nacionalistični krogi poraženi in bo prišlo do tvornega sožitja v naši deželi. Po uvodu Miloša Budina je prišlo do daljše diskusije, v kateri so številni udeleženci poudarili potrebo po čimvečji popularizaciji komunističnega zakonskega osnutka o globalni zaščiti ter o čim številnejših debatah o vprašanjih Slovencev nasploh. NA POBUDO USTANOVE ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA Ace Mermolja predaval o slovenski literaturi Široka razprava prisotnih in želja po slovenskih knjigah S predavanjem Aceta Mermolje o slovenski poeziji in pripovedni-štm se je sinoči začel ciklus predavanj - lekcij o slovenski kulturi. ki ga je priredila Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Namen ciklusa je, da izpopolni tečaje slovenščine, ki jih ustanova pripravlja že vrsto let. Predavanju o poeziji in pripovedništvu bodo v prihodnjih sredah sledila še predavanja Zorka Hareja o slovenski glasbi, Milka Renerja o slovenski likovni u-metnosti, Josipa Tavčarja o slovenskem gledališču in Sergija Grmeka o slovenskem filmu. Sinočnjemu izvajanju Aceta Mermolje je sledilo lepo število poslušalcev. Predavatelj je poudaril pomen, ki so ga imeli v književnosti in tudi pri razvoju družbe naši veliki pesniki in pisatelji, od Prešer na do Cankarja in do sodobnih kulturnikov. Analiziral je njihova dela in razčlenil bistvena vprašanja — nacionalno, družbeno, eksistencialno, jezikovno vprašanje odpiranja literature v širši evropski prostor — s katerimi so se naši literati srečevali in reševali v različnih ob- iiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiHmiiiiiiiHiiiiiiiiittiiiiiiiiiimiiiuuiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHimiiiii S SINOČNJI BURNI SEJI OBČINSKEGA SVETA Učinkovita stanovanjska politika miljske uprave Občina bo zagotovila streho vsem potrebnim družinam - Hud obstrukcionizem opozicijskih svetovalcev Po nepotrebni in razvlečeni razpravi v obstrukclonistični režiji de-magoško naravnano opo_' jo — v prvi vrsti krščanskih demokratov — je miljski občinski svet pozno sinoči z večino glasov odobril resolucijo, ki obvezuje občinsko upravo za nakup 24 stanovanj ter njihovo oddajo v najem ravno tolikim potrebnim družinam. Gre za ljudi, ki bivajo v nevzdržnih življenjskih razmerah in kakršnih je morda š- enkrat toliko. Sicer pa je v občini zaprosilo za novo stanovanje 300 družin. Bordonova uprava bo polagoma vsem ugodila, tako tudi dvem ali trem družinam, ki bodo žrtve stanovanjskega izgona, in to z dodelitvijo 95 stanovanj, ki so v gradnji, oziroma s popravilom in preureditvijo trenutno nevseljivih, tudi v zgodovinskem, starem delu mesta. Opozicija se je zakadila proti resoluciji, češ da je postopek za dodelitev stanovanj nesmotrn, pomanjkljiv itd., človek pa je dobil vtis, da gre zgolj za predvolilne manevre; tudi zato ker so nekateri člani opozicije razširili po mestecu alarmantne glasove, češ nodrli vam bodo streho nad glavo in podobno. Župan je v izredno odločnem posegu odgovoril na sramotna podtikanja med drugim z ugotovitvijo, da se njegova uprava zanima v prvi vrsti za blagostanje občanov, vseh brez razlike, pa četudi bi zato večinska koalicija socialistov in komunistov izgubila na volitvah kak glas. Bordon je pred sejo počastil spo- S SEJE SVET0IVANSKEGA RAJONSKEGA SVETA Odločna obsodba najnovejših podvigov terorističnih tolp Podobno resolucijo sprejel tudi svet za Novo mesto-Novo mitnico Svetoivanski rajonski svet je na svoji zadnji seji sprejel resolucijo, v kateri obšoja podli atentat v Rimu in zažig vencev pred spomenikom padlim pri Sv. Ivanu. Resolucija obsoja pojave nasilja in stopnjevanje terorja tako v našem me stu, kot v Italiji nasploh. Seja je bila praktično nadaljevanje prvega srečanja, ki je odpadlo zaradi odsotnosti prevajalca, ko so svetovalci PSI, SSk in KPI zapustili sejo. Dnevni red pa je predvideval sestavo dokumenta, ki ga bo rajonski svet predstavil občinskim u-praviteljem z oznako vseh tistih perečih problemov okraja, ki bi jih bilo treba čimprej rešiti. Še enkrat pa je prišla na dan nestrpnost nekaterih italijanskih rajonskih svetovalcev, ko se je razpravljalo o vprašanjih slovenskih šol pri Sv. Ivanu in predvsem o možnosti, da bi se v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice našlo primer no rešitev za slovensko strokovno šolo, ki bo s 1. junijem praktično brez svojih prostorov. Zgleda, da so nekateri svetovalci nalašč za vlačevali z razpravo o tem vDra šanju, samo da bi dosegli enotno stališče, po katerem naj bi se slovenske šole koncentrirale nekje na mejah svetoivanskega okrožja. Med ostalimi nujnimi vprašanji, ki bi jih bilo treba čimprej rešiti, pa je ureditev Lonjerske ceste od Sv. Ivana pa vse do Ključa, ureditev pokopališča na Katinari, ure ditev ulic Tintoretto, Botticelli in Tirno, vprašanje šol, tako sloven skih kot italijanskih, na Katinari in pri Sv. Ivanu, iskanje novege sedeža za svetoivanski rajonski svet. kjer naj bi bile koncentrira ne vse storitve, ki mu nripadajo, ureditev kamnoloma Faccanoni, vprašanje zdravstvenih struktur pri Sv. Ivanu, ki so nezadostne glede mUJGE VKST1 ISA ZADNJI STKANI na vedno večje število prebivalstv v ter seveda splošna ureditev kom-prenzorija psihiatrične bolnišnice. R. Pečar Podobno resolucijo o obsodbi terorizma je na svoji zadnji seji sprejel tudi rajonski svet za Novo mesto - Novo mitnico. Resolucija poziva vse občane italijanske in slovenske narodnosti ter demokratične ustanove k budnosti proti rovarjenju prevratniških sil. Pismo uredništvu Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 9. MAJA 1979 Povrtnina Min. Maks. Prevl. Min. Maks. Prevl. česen 1300 2500 1800 Jabolka Cvetača 600 600 600 delišes I 575 575 575 Zelje Jabolka (glavnato) 460 690 633 jonathan 368 403 368 Cikorija 400 600 500 Hruške Radič rdeč 1560 2160 1800 abate F. I 863 979 979 Radič zelen 1800 2400 2160 Hruške kaiser I Gobe (kult.) Solata 1000 1300 1200 920 920 920 endivija 360 720 600 Hruške 690 633 Krompir bea 200 230 220 passacras. 575 Zelena Pomaranče paprika 573 920 805 taroki I 748 978 863 Paradižniki 690 863 749 Pomaranče Zelena 600 1000 800 svetle 3r> 460 403 Špinača 300 540 360 Limone I 690 748 690 Sadje Mandarine I 805 920 920 Banane 935 1100 1045 Grenivke 418 440 430 VOLILNA KAMPANJA ŠELE V ZAČETNI FAZI Danes zborovanje KPI na Trgu Goldoni, kjer bosta govorila posl. Cuffaro in sen. Gerbec Jutri v Trstu zakladni minister Pandolfi Kolesje volilne kampanje še ni povsem steklo, saj nekatere stranke sploh še niso imele prvih volilnih zborovanj. Tako bo KD odprla volilno kampanjo šele jutri v Avditoriju, kjer bo govoril zakladni minister Pandolfi. Na zborovanju, ki bo ob 18.30, bo demokrščanske kandidate predstavil pokrajinski tajnik Nodari, ki bo tudi govoril o krajevnem položaju, medtem ko bo minister Pandolfi posvetil svoj poseg v prvi vrsti triletnemu načrtu za izhod iz gospodarske krize, ki nosi njegovo ime. Hvaležnost izletnikov v Črni gori Spoštovano uredništvo! Velikonočni prazniki so davno že mimo kot tudi strah in obupna nemoč ob priliki potresa, ki je tako hudo prizadel Črnogorsko Primorje Še vedno pa smo pod vtisom dogodkov katerim smo bili osebno ne samo priča, pač pa tudi tragično v vrtincu vsega dogajanja. Kot izletniki smo se tiste nedelje zgodaj zjutraj pripravljali na pot, ko se je zemlja sunkovito tresla. Za vse so bili težki trenutki. Nas vodič, gospod Edi Kraus, pa se je tudi to pot izvrstno odrezal, nas bodril in tolažil in storil vse, da nas je srečno in v dogovorjenem času pripeljal v Trst. Čeprav z veliko zamudo čutimo dolžnost, da se mu na tem mestu najtopleje zahvalimo. Iskrena hvala tudi potovalni agenciji, ki je organizirala ta izlet in Vašemu cenjenemu listu, ki je -skrbno sledil poteku dogodkov Zahvalo dolgujemo tudi avtobusne mu šoferju, ki nas je znal mirne neštetih pripetljajev spretno dove sti v naše mesto. Za vse izletnike Program LpT netenje sovraštva Giorgio Pipan - Dušan Trst, Ul. Roncheto 73 Netenje sovraštva med Italijani in Slovenci: to je očitno glavni cilj, ki si ga zastavlja Lista za Trst med sedanjo volilno kampanjo, če naj sodimo po včerajšnjem prvem zborovanju na Trgu sv. Antona. To, kar smo včeraj slišali iz ust odbornika Gambassinija, je bila taka kopica izkrivljanj, laži, protislovenskega hujskanja, kakršnega nismo bili več vajeni slišati v našem mestu niti na zborovanjih neofašistov. Ka! je torej rekel Gamhassini, tržaški občinski odbornik in načelnik skupine LpT v občinskem svetu? Začel je z zanikanjem trditev, po katerih naj bi bila podžupanja Gruber Bencova tproslovensko u-smerjena» (v kar smo sicer preko našega dnevnika že večkrat odločno podvomili), medtem ko naj bi bil sam tantislovensko» nastrojen. Ne, oba mislita isto, Recimo to, da zakonski osnutek KPI o zaščiti slovenske narodnost-skupnosti togroža italijanstvo Trsta*, da je tpoln sovraštva* Italijanov, da je njegov namen u-stvarjati napetost v mestu. Sicer pa je Gimbassini za zaščito Slovencev, kot je sam dejal. Toda Slovenci imajo že itak vse, kar si lahko želijo: gledališča, banke, kulturne ustanove, šole, celo več jih imajo, kot pa italijanski sodržavljani. Poleg tega so že zaščiteni v u-stavi, zaradi česar res nimajo kaj tarnati. Da se jim dobro godi, dokazuje tudi to, kot je povedal Gam-bassini, da se nihče ni zatekel v Jugoslavijo. Prav tako ni res, da bi se Slovencem slabo godilo med fašizmom. Tržaški Slovenci niso bili žrtve nobenih pokolov (Gambassini ni očitno nikdar slišal o Rižarni, o Ul. Ghe-ga, o openskem strelišču), pač pa se je treba spomniti fojb. Pravi namen zakonskega predloga KPI, je znal povedati gospod odbornik, ni zaščititi manjšino, ki tega ne potrebuje, pač pa poslova-niti mesto, ki je danes v krizi in se zato ne zna zoperstaviti tekspan-zionističnim* >n tnacionalističnim* težnjam slovanskih sosedov. Prav zato bi morali Pertini, Fanfani in Ingrao, ko so sprejeli sen. Jelko Gerbec, zavrniti njene trditve, na mesto da bi ji dali neka zagotovila. Toda tudi oni so tzaslepHeni od de mnkracije*. medtem ko Gambassini očitno zelo jasno vidi, ko pa nima z demokracijo nobene zveze. To so torej samo nekatere tevet-ke* iz govora, s katerim je Lista za Trst odprla svojo volilno kampanjo. Gruber Bencova, ki je na začetku zborovanja predstavila kandidate, je med Gambassinijevim govorom sedela poleg svojega strankinega kolega in molčala, niti nismo opazili, da bi bila zardela: verjetno je soglašala, ko pa je sam Gambassini dejal, da oba mislita isto. Samo štiriindvajset ur prej, na torkovi o-krogli mizi v Avditoriju, je podžupanja pozivala Slovence, naj glasujejo za listo, ki da bo edina znala rešiti probleme slovenske manjšine. Sedaj vsaj vemo, kakšne rešitve nam ponujajo. Toda ob vsem tem se sprašujemo, komu vse to koristi. Trst, italijanski in slovenski prebivalci Trsta. so morali plačati v preteklosti ogromen krvni davek zaradi zločinske politike fašizma. Čemu torej to obujanje strahov preteklosti? Ali ni vendarle napočil čas sožitja, medsebojnega spoštovanja, sodelovanja? Ali pa so gospodje cd liste prepričani, da vse te pridobitve ne odtehtajo stolčka v rimskem parlamentu? (tm) KPI, ki je že pred časom uradno začela volilno kampanjo z govorom posl. Chiaromonteja, je že v tej fazi dokaj aktivna. Danes bo osrednje zborovanje ob 18. uri na Trgu Goldoni, kjer bosta govorila posl. Antonino Cuffaro in sen. Jelka Gerbec o komunističnih predlogih za Trst. Druga zborovanja KPI bodo ob 10.30 na Trgu stare mitnice (govorila bo pokrajinska svetovalka Ester Pacor) ter ob 12. uri pred tovarno VM (z govorom pokrajinskega tajnika Giorgia Rossettija) in pred ladjedelnico Alto Adriatico (posl. Cuffaro). Za sedaj še ni zanesljivih napovedi o prihodu vsedržavnih političnih voditeljev v naše mesto. Za KD naj bi kmalu prišli v Trst Pic-coli, Fanfani, Andreotti in Donat Cattin, socialdemokrati pa napovedujejo volilni shod z ministrom za industrijo Nicolazzijem. Delavci Tobačne tovarne v pomoč Črni gori Na pobudo tovarniškega sveta je delavstvo tržaške Tobačne tovarne v industrijski coni v preteklih dneh zbralo 300.000 lir za potresence v Črni gori. Prispevek je vodstvo tovarniškega sv eta vplačalo na u-streznj tekoči račun deželne sindi kalne zveze CGIL, CISL in UIL ter o tem obvestilo generalni konzulat SFRJ v Trstu Tovarniški svet je hkrati pozval tudi svete v drugih tovarnah, naj sprožijo v svojih o-bratih podobne nabiralne akcije. • Drevi ob 19, uri se bo sestala rajonska konz ;1U za Novo mesto Novo mitnico. Seji, na kateri bodo razpravljali o problemu vključeva nja handikapiranih otrok v šole, bo prisostvoval tudi občinski odbornik za šolstvo. Ob 20. url pa se bo sestal r. jonski svet za Kjadin - RocoL min na Alda Mora in naglasil, da bo mogoče terorizem zatreti le z uresničitvijo vseh potrebnih reform, v prvi vrsti reforme policijskega aparata: agenti potrebujejo sodobnejšo in izdatnejšo opremo, predvsem pa boljše prejemke, (dg) Pestra sezona prireditev v Trstu Tudi letos poleti bo Trst prizorišče številnih koncertov, predstav, festivalov in drugih prireditev. O festivalih operete in znanstvenofantastičnega filma smo že poročali. Poleg teh dveh manifestacij bodo poleti v rujšem mestu nastopili pianisti Andrea Bambace, Kristina Kiss in Hinko Maruko. zi)a-ni kabaretisti Griilo, Magli. skupini «Braci čope rte* in »La smorfia*, pevec Eugenio Finardi (5. julija), francoski mimik Patrick Loribt, Ray Charles (SO. julija), kantavtor Patrick Hemandez in Gloria Gay-nor. Gledališka umetnost bo zastopana z Goldonijevo «La donna di garbo*. predstavo plesnega kolektiva Teatro Nuovo iz Turina «Sha-kespeariana» in Plautovim delom rAmfitruo* s Calindrijem in Vale-rio Čiangottini. Ljubitelji folklornih plesov si bodo lahko ogledali romunsko skupino tAlunelu» in folklorno skuoino Romov. V baziliki Silvestra bodo nastopili piani- sv. sta Umberto Battel in Ranka Kra-gič Cuzzi, Slovenski kvartet, duo Bruno Pignata in Pino Briasco ter še drugi. Polet tega bo odprtih mnogo razstav. Obvestilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole obvešča svoje člane, da je na osnovi nedavne razsodbe ustavnega sodišča mogoče uveljaviti za pokojnino tudi prispevke, ki so jih plačevali kot osnovnošolski učenci na osnovi člena 226 in sledečih kraljevega dekreta št. 577 od 5. februarja 1928. ciana Pecchioii. Določene stalne stolice na tržaški univerzi Elektronski računalnik v Padovi je na podlagi podatkov, ki jih je posredovalo ministrstvo za šolstvo, porazdelil med italijanske univerze 2.345 stalnih stolnic, za katere je bil svoj čas razpisa:, ustrezen natečaj. Posamezne fakultete na tržaški univerzi so prejele naslednje število stolic: pravo 3, politične vede 3, gospodarstvo in trgovina 5, filozofija 5, magisterij 4, z Ir vstvo 9, matematične vede 7, farmacija 3, inženje-rija 15. Predavanja Na pobut' > rednikov zdravstvenega časopisa «11 Magico Stregone* bo drevi ob 20.30 v knjižnici medicinske fakulteto v Ul. Vasari srečanje na temo »šolsko zdravstvo*. Nastopili bodo zdravniki pediatrične klinike tržaške univerze. Danes, 10. maja, bo v občinski dvorani «Lo Tquer > v Miljah razprava o perspektivah za krajevno obrtništvo. Začetek ob 20. uri. CIDI prireja danes ob 16. uri na liceju Petrarca razpravo o dopolnilnem izobraževanju učiteljev. O sklepih in predlogih vsedržavnega srečanja v Rimu bo govorila orof. I u- Na gospodarski fakulteti bo jutri, 11. maja, ob 11. uri predavanje o »Denarni politiki*. Nastop-' l . a-meriški svetovalec za gospodarska vprašanja pri organizaciji OCSE dr. /V Hoffman V prostorih krožka «Dela"skega so cialnega sklada* v Štivanu bo jutri, 11. laj , ob 20. uri predavanje na temo »Volitve v evroj.sk: parla ment*. dobjih. Veliko pozornost je Mermo-Ija posvetil tudi književnemu razmahu v naših krajih in omenil najbolj vidne predstavnike zamejske proze in poezije. Po predavanju se je razvila ž*‘ vahna razprava, iz katere je bilo zaznati željo prisotnih, da bi posegli po slovenski knjigi. Na žalost pa je še vse premalo del slovenskih književnikov prevedenih v italijanščino, tako da si ne more italijanski bralec ustvariti zadovoljive slike o slovenski literaturi. To je eno od dejstev, ki preprečuje, da bi Italijani pobliže spoznali našo slovensko stvarnost tu v Trstu in v matični domovini, kajti — kot je zaključil Mermolja — ni mogoče spoznati Slovencev brez poznanja slovenske poezije m proze. Gledališča CIKLUS AVDITORIJ Danes, 10. t.m., ob 20.30 bo La C.cperativa Teatrale Napoli Nuo-va ’77 uprizorila »Ammore e Cun*-media* Gleisesa in Meteja. Zadnja predstava ciklusa. Veljavni so posebni kuponi za red «stalni» it* «prosti*. ROSSETTI Od jutri, 11. t.m., Carlo Goldoni «La donna di garbo* v abonmaju (odrezek 8). R:zer rije pri osrednji blagajni. Koncerti VERDI Jutri ob 20.30 (turnus A) in v soboto ob 18. ,uri (turnus B) bosta ob dvestoletnici rojstva F. Schuberta dva koncerta. Orkester bo vodil E. Marzendorfer. Kot solisti bodo nastopili E. Hoebarth, M. Lipovšek, J. Hopfervvieser in P. Wimberger-Sodeloval bo tudi zbor gledališča, ki ga vodi A. Giorgi. AVDITORIJ V nedeljo ob 11. uri, bo kvartet F. in G. Selvaggio, P. Longo in S. Zaunerini izvajal Mozartove in Dvor-žakove skladbe. Kino La Cappella Underground 20.00— 22.00 «Mash„. Altmann. Ariston 14.00 - 16.00 - 20.00 - 22.00 »Garage*. Vilgot, Syomoncon A' gneto, Ekmanner, Cristina Scollin- Ritz 16.30 «Blue nude*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 10' letom. Eden 16.30 «Niente vergini in colle-gio*. Nataseia Kinski. Prepovedal* mladini pod 14. letom. Grattacielo 16,00—22.15 »Preparate 1 fazzoletti (ma solo per ridere)*-Gerard Depardieu, Carole Laure in Patrick Dewaere. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 «Interiors». Barvi** film za vsakogar. Fenice 16.30 «Erotico profondo*-Klaus Kinsky. Barvni film. Pre-povedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.30 «Le apprendiste*-Barvni film. Prepovedan mladin* pod 18. letom. Mignon 14.30 «Greas . John Travol' ta, Olivia Newton. Filodrammatico 15.30—22.00 «L* porno notti di New York». Pre' povedan mladini pod 18. letom- Cristallo 16.30 »California suite*: Jane Fonda, Alan Alda, Michael Caine. Barvni film. Moderno '5.00—22.00 «LY anoide*-R. Kiel, C. Clery. Barvni f m Aurora 16.00 «Fatto di sangue fr® due uomini per cause di una r®' dova*. G. Giannini, S. Loren, M* Mastroianni. Barvni film. Capitol 16.00 «Natale in časa d’aP" puntamento*. Barvni film. TrepU" vedan mladini po 18. letom. Vittorio Vcncto 16.30 «Un tari colo* malva*. Carlote Rompling, Pete* Ustinov, Agostina Belli. Volta (Milje) Danes zaprto. Razna obvestila Vsak petek redna vaja TPPZ Bazovici: samo orkester od 20. ° 20.30. vsi od 20.30 do 21.15, san?? tatorjii zbor od 21.15 do 22. ure, recitatorji solisti, instrumentalisti in solisti pev' ci vaje med tednom po dogovoru dirigentom. Sledijo snemanja in *** stopi. Slovenska skurnost s polica, da® njeni uradi na sedežu v Ul. F*®, chiavelli 22/11 (tel. 69-126) odpr1* vsak dan cd 9. do 12. ure in 00 15. do 19. ure. Izleti SPDT prirej., v nedeljo, 13. m&i®? izlet z osetnimi avtomobili na j stelj. Zbirališče pred tržaško sod*1 palačo (Foro Ulpiano) ob 8.30, avtomobili pa se bomo popeljal* 0 vasi Lipe, od tu pa peš na kjer bo ob 11. url slovesno razV*H, prapora PD Nova Cori ' ter kU turni spored. Vabljeni! SPDT - Trst in športna šola Pr*L, jata izlet na Ojstrnik v nedeljo, 20- maja, za zadnji osnovnošolsko mladino letnik otroškega vrtca, Jgj, sovanje na šolah pri predstavnik^ športne šole ali na sedežu ZSS*G v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 11. do 12. ure Devinsko - nabrežinska sekc’1 Slovenske skupnosti priredi 12-13. maja dvodnevni izlet v I®“1 Izletniki se lahko vpišejo pri odbo nikih O. Žbogarju, Nevenki Grud ri M. Carli. V spomin na Angelo Križman® por. Germani darujetr Pepka in j rija (Bazovica 57) 5.000 i r za sluza narodne noše v Bazovici. GORIŠKI DNEVNIK Z ZADNJE SEJE MLADINSKEGA ODBORA SKGZ GLAVNA SKRB VPRAŠANJU SESTAVE NOVEGA ODBORA Pred vrati je poletno obdobje, ko je dejavnost mladih najbolj živahna ■ Vrsta predavanj o mladinskih delovnih akcijah Sestava novega odbora je bila povsem razumljivo prva in najvažnejša točka zadnje seje Mladinskega odbora pri SKGZ v stari sestavi. Okvirni program in oris smernic je MO, kakor vsi ostali odbori, izdelal še pred občnim zborom Zveze, pred prvim zasedanjem novega Glavnega odbora pa je moral vsaj v obrisih določiti svojo podobo. Prva težnja, poleg pomladitve samega odbora, je vodila k vsaj minimalnemu zmanjšanju števila članov, da bi lahko MO hitreje in u-činkoviteje ukrepal. Vendar pa števila članov ni mogoče občutno skrčiti, ker ima po pravilniku in raznih dogovorih veliko organizacij pravico, da določi vanj svoje predstavnike. Po drugi stran; pa delovanje na mladinskem področju v zadnjem času narašča v tako zadovoljivi meri, da bi ga bilo popolnoma nesmiselno utesnjevati, j Kot sprejemljivejša in bolj ures- j ničljiva je zato izzvenela zamisel, | da bi r lbor zajemal skoraj isto število članov kot dosedaj, a bi se sestajal manj pogosto in takrat razpravljal predvsem o zaokroženih vprašanjih. Večkrat pa bi se zato moralo sestajati tajništvo, kj ga pa bodo izoblikovali na prihodnjih sejah. Naj navedemo še nekaj podatkov: v prejšnji mandatni dobi je MO štel približno 40 članov, od katerih jih kar 15 odstopa svoje mesto mlajšim zastopnikom. Ključ za določevanje članov je pri MO dokaj zapleten, saj so nekateri kar »statutarni® — določijo jih organizacije, ki jim to pravico daje statut Zveze, drugi so predstavniki organizacij, ki v odbor sodijo po presoji odbora samega in končno so še tudi »osebni® člani, ki so v odbo-u zato, ker delujejo na področjih, kjer se mladina še zlasti udejstvuje, na primer na šolah. Posebej pa ie treba poudariti, da bo tokrat v MO tudi več predstavnikov mladine iz Benečije, kjer dejansko do sedaj še ni bilo izključno mladinskega delovanje, zato je delo na tistem področju še posebnega Pomena. Toliko o predlogih, ki jih bo pregledal prihodnji Glavni odbor, šele nato pa bo MO dokončno izdelal svojo podobo in si v glavnih obrisih zastavil kratkoročne in daljnoročne načrte. Kljub tovrstnim razpravam pa delo v odboru ni zastalo: pred vrati je namreč že poletje, obdobje, ko poteka največ mladinskih akcij. Med najuspešnejše sodijo zadnja leta mladinske delovne akcije v Jugoslaviji, ki se jih udeležujejo tudi slovenski mladinci iz Furlani je-Julijske krajine. Letos so se dogovorili za štiri možne akcije, ki se jih v največji meri udeležujejo mladinci iz obmejnega področja Slovenije, katerimi se navadno povežejo zamejski. Prva NA PODLAGI MIROVNE POGODBE IZ LETA 1947 Podpisan sporazum o dobavi pitne vode (z Mrzleka) Gorici Sporazum bo veljal do konca leta 1981 - Za lansko leto določena cena 44 lir za kub. m - Sporazum podpisala prefekt Barrasso in predsednik Nove Gorice Sušmelj bo že od konca junija pa do srede julija v Slovenskih goricah, druga pa od srede julija dalje v Kožbani. Obe sta republiškega značaja, kar pomeni, da se jih bodo udeležili samo mladi iz Slovenije. Ostali dve, ki potekata ves avgust, pa sta zveznega značaja, u-deležijo se jih lahko mladi iz vse Jugoslavije, pa bosta v Suhi krajini I in na Kozjanskem. Zato, da bi se za j delovne brigade prijavilo čimveč j mladincev, pa bo MO priredil vrsto j predavanj, na katerih bodo tisti, ki i so si dragocenih izkušenj že nabra-' li v prejšnjih letih, skušali posredovati svoje vtise in osvetliti namen ter pomen tak > pobud č: širšemu krogu slovenske mladine pri nas. (bp) Bi#;# Šolske vesti Danes, 10. t.m., ob 20.30 bo v osnovni šoli Albert Sirk v Križu okrogla miza na temo: «Vloga očeta in matere pri vzgoji otrok'. Sodelovale bodo: S. Baiss, Z. Štrajn, S. Milič. Vljudno vabljeni. Upravni odbor predšole v Čampo-rah, predstavniki staršev in Društvo Slovencev miljske občine sporočajo, da bo vpisovanje v slovenski oddelek predšole v Čamporah za otroke letnikov 1974/1975 in 1976 v občinskem šolskem uradu v Miljah dne 25. maja od 16. do 18. ure, dne 26. od 9. do 11. ure in dne 28. maja od 16. do 18. ure. Razstave GUI GLASBENA MATICA Trst Danes, 10. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma KLAVIRSKI VEČER v spomin n- prof. 12 Ainbrozeta ii J. LasičdVn-"- .... Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelka Glasbene matice. Vljudno vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom MIHAIL BULGAKOV IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih dveh delih Prevod Milan J 'h Scena Niko Matul Kostumi Marija Vidau Glasbena oprema Ivo Meša REŽIJA ZVONE S-DEL1AU 1 PREDPREMIERA v sredo, 16. maja, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo; v četrtek, 17. maja, ob 20.30 ABONMA R”D E - mladinski v četrtek; PREMIERA v petek, 18. maja, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski; PONOVITVE v soboto, 19. maja, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota Po premieri; v nedeljo, 20. maja, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri, v četrtek, 24. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in RED I; v soboto, 26. maja, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri; v nedeljo, "7. .taja, ob 16. uri ABONMA RED G - druga nedelja po premieri. V galeriji Carlesius je odprta razstava grafik Marjana Krav. a. Razstavo si lahko ogledamo do 17. maja. V prostorih tržaškega Slovenskega kiuha v Ul. sv. Frančiška 20 se nadaljuje razstava del mladega slovenskega tržaškega slikarja Iva Petkovška. V galeriji Torbandena razstavlja tržaški slikar Edoardo Devetta. V prostorih »Cappelle Under-ground» je odprta razstava slik z Lindsay Kempove predstave «Salo-me» v Milanu, ki jih je posnel G. Pozzar. Razstava, ki jo organizira tržaški univerzitetni gledališki center, bo odprta do 17. maja. V galeriji Rettori - Tribbio je raz stava tržaškega slikarja G. Samuela. V občins- umetnostni galeriji raz sta vi ja umetnik L. Di Mauro. Raz: stav« bo odprta do 13. maja. V galeriji Kulturnega, doma je odprta razstava 70 portretov Jožeta Cesarja. Umik vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 20. ure ob prisotnosti avtorja. V Kraški hiši je odprta razstava Spacalovih del. Razstava je odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih. Na gradu sv. Justa je odprta an tološka razstava slikarja Enrica Fonde ob 50-letnici njegove smrti. S P D T )f®bi na predavanje, dr. Majde Mozovec z naslovom: «V DEŽELI KONDORJEV* ** bo jutri, 11. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/2. Vabljeni! Mali oglasi IŠČEMO mladega mehanika ali elek- i tromehanika, ki pozna slovenski' ali srbohrvatski jezik in ki nima vojaških obveznosti. Telefonirati na št. 68812. IŠČEMO knjigovodjo/knjigovodkinjo z dolgoletno prakso pri grosističnem ali zunanjetrgovinskem podjetju in z znanjem slovenskega ali italijanskega jezika. Telefonirati na št. 68812. IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Grafik». CVETLIČARNA v Trstu (Sv. Jakob) išče vajenko-ca. Telefonirati na 820-435 vsak dan ob uri kosila od 14.00 do 15.30 in zvečer od 20. ure dalje. PRODaM i-ancio Fulvio 1300 b na ’70 v odličnem stanju. Na ogled je ves dan i Stanislavu Zidariču, Prečnik 1, tel. 200583 od 18. do 21.4U.e. SLOVENSKO knjigotrško podjetje v Trstu L-e delovno noc s potrebno trgovsko izobiazbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene pon dbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: »Knjigarna®. UGODNO prodam Ape 600 MP 2 tisoč km, letnik 1978 v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 200760 vsak dan do 19. uri. MINI 850 v voznem stanju prodam. Telefon 824801 po 20. uri. PRODAM ' .ugcot ui jan. '78 v dobrem stanju. Zglasiti se ob delovnih urah pri mizai ski delavnici v Saležu (Boris Grilanc). KUPIM zemljišče za obdela-1 v pre delu Domjo - Ricmanje • Boršt. Tel. 228174. PRODAM auto renault LT 5 januar '79 ter električno rezilnico za salame (affettatrice elettrica sa-lumi). Tel. 417697. GOSTILNA na i.iasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik r šifro «Gostilna». V PONEDELJEK, 14. T.M., V GORIŠKEM AVDITORIJU Zaključni koncert letošnje glasbene sezone v Gorici Nastopila bosta orkester in zbor Glasbene matice iz Trsta ter ljubljanski solisti Podpisovanje italijansko - jugoslovanskega sporazuma o dobavi vode Gorici S koncertom baročne glasbe mojstrov Dolarja, Puscha, Gallusa in Plavca, se zaključuje letošnja a-bonmajska sezona v Gorici. V ponedeljek ob 20.30 bosta v deželnem avditoriju nastopila zbor in orkester Glasbene matice iz Trsta, pod vodstvom Janka Bana, nastopili pa bodo tudi ljubljanski solisti Majda Hercog, Alenka Dernač-Bunta, Jurij Reja in Jože Stabej. Goriškemu občinstvu bodo posredovali spored jubilejnega koncerta ob 70-letnici Glasbene matice, ki je bil 18. aprila letos v tržaškem Kulturnem domu. Izvajali bodo torej baročno glasbo slovenskih mojstrov Janeza Krstnika Dolarja (1622-1673), Izaka Poseka (Poša), Jakoba Gallusa in Gabrijela Plautziusa (Plavca), mojstrov, ki so se v glavnem šolali na Slovenskem, življenjsko delo pa dopolnili v tujih, nemških deželah. S ponedeljkovim koncertom se zaključuje letošnja abonmajska kon- certna sezona, ki je ob začetku o-betala bogat in pester spored. Za- Siovenska prosvetna zveza vabi danes ob 17. uri na ogled Ciuho-ve razstave v deželnem avditoriju. Vodil bo profesor Milko Rener. j radi nepredvidenih težav pa je mar-i sikaj ostalo neizpolnjenega. V novi j sezoni, na katero se že pripravljajo, i bodo skušali težave odpraviti. Tako zagotavljajo prireddelji in upajo, da bodo abonenti in drugi zvesti poslušalci sprejeli nekoliko neroden in neobičajen potek letošnje sezone z razumevanjem. Nova publikacija o tržiškem Krasu V Tržiču bodo jutri zvečer, ob • 20.30, v dvorani Palaveneto, pred-i stavili zbornik o tržiškem Krasu. : Knjigo bo predstavil profesor Livio I Poldini, založili pa so jo tržiška sekcija Svetovnega sklada za varstvo ' narave (WWf), tržiška sekcija i-talijanskega alpinističnega kluba ter dve jamarski društvi. niiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiin V ZNAMENJU SPLOŠNEGA VARČEVANJA TUDI OSKRBA Z VODO Namesto dosedanjih šestih podjetij ustanoviti eno samo za vso pokrajino Tako predlagajo sindikati že dalj časa, naleteli pa so na gluha ušesa politikov - Včeraj tiskovna kon/erenca na delavski zbornici Goriška pokrajina je med najmanjšimi v državi, kljub temu pa se lahko pohvali z dokaj pestrim seznamom občinskih in medobčinskih podjetij, ki skrbijo za redno dobavo vode, plina in ponekod elek je menili šele čez kak mesec, vsekakor pa po političnih in evropskih volitvah. Povsem drugačnega mnenja pa so sindikati, ki menijo, da je bilo odlašanja in slepomišenja že dovolj in da je treba to vprašanje Mladinske Delovne Akcije 79 INFORMACIJE: SKGZ — TRST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95 Vsak torek in petek od 18. do 19. ure. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 10. maja IZIDOR Sonce vzide ob 4.41 in zatone ob 19.22 — Dolžina dneva 14.41. — Luna vzide ob 17.36 in zatone ob 4.05. Jutri, PETEK, 11. maja ŽIGA Vreme včeraj: na j višja temperatura 21,1 stopinje, najnižja 12,1, ob 13. uri 20 stopinj, zračni tlak 1018,2 mb rahlo pada, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, veter 20 km na uro zahodnih, morje razgibano, temperatura morja 13,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 9. maja 1979 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 17 oseb, RODILI SO SE: Michela Cecotti, Alessandro Colombo, Valentina Be nussi, Sirio Oretti, Tania Nepoi. UMRLI SO: 85-letni Gino Gnisci, 70-letni Valerio Depase, 75-letni Car-lo Zanier, 67-letni Luciano Calliga ris, 11-letna Maria Menegucci, 84-letni Nunzia.j Belardo, 58-letni Mi-chele Celant, 62-letna Lucia Bacci-no por. Gasparrc, 91-letna Antonia Sain por. Zabia, 96-letni Stefano Cr.rli, 87-letni Francesco Campini, 62-letna Anna Starz vd. Ota, 68-let na Norma Contento por. Micol, 70-letni Sergio Da Corte Zandatina, 75-letna Elisabetta Bressi vd. Tome, 87-letna Cristina Kociancic in 89-let-ni Gennaro De Michele. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEUIRNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. trike. Za preskrbo okrog 150 tisoč1 reševati ne glede na potek volitev, ljudi skrbijo trije medobčinski kon- j Včerajšnje srečanje je vodil pokra-zorciji eno občinsko podjetje (v Go- j jinski tajnik sindikata CISL, Colaut-rici), v Gradežu in Tržiču pa je / ti, ki je pojasnil potek dosedanjih preskrba stvar posebne občinske j prizadevanj, ki pa resnici na ljubo, službe Obenem s tako razvejanostjo j zaradi nerazumevanja (mogoče bi je kajpak dokaj različna tudi kako- bolj odgovarjal izraz zaviranja) s vost in seveda cena uslug. Skratka na razmeroma omejenem prostoru je preveč podjetij, pravijo, že nekaj let sindikati, ki, si’ prizadevajo, da bi prišlouda.jJ5tanoKity«..eno>-ne-ga, ali največ dveh podjetij z.h"vso pokrajino. Škoda le, da so do sedaj v glavr.em naleteli na gluha ušesa političnih predstavnikov in na premajhno razumevanje in zanimanje pri vodilnih organih obstoječih konzorcijev. Morda v skrbi za ohranitev lastnih stolčkov? Že kaka tri leta je vprašanje poenotenja teh služb nekako v ospredju. Sprožili so ga kajpak sindikati, kakor smo že zgoraj omenili, pred dobrim letom je bil v pokrajinskem merilu nekakšen posvet med predstavniki krajevnih ustanov, sindikati in političnih strank. Skratka o vprašanju se govori kar precej, ri pa še prišlo do konkretnih opredelitev, ki bi omogočile preureditev na tem področju, čeprav je dejavnikov, ki govore za še in še. Pokrajinsko tajništvo sindikata uslužbencev krajevnih ustanov, je te dni vnovič stopilo v akcijo. Predstavnikom političnih strank, krajevnim upravam in družbenopolitičnim silam je razposlalo obširno dokumentacijo o umestnosti združitve obstoječih podjetij v eno samo podjetje, ki bi bilo pristojno za celotno področje pokrajine. Včeraj je bilo na sedežu goriške delavske zbornice srečanje s predstavniki tiska, v ponedeljek pa se bo sindikalna delegacija sestala s predsednikom pokrajinske uprave, predstavniki konzorcijev in tajniki političnih strank. V tej zvezi velja vsekakor zabeležiti, da bi se politiki o tej zadevi ra- LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: td 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141 Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Na prefekturi v Gorici so včeraj podpisali italijansko - jugoslovanski sporazum o dobavi pitne vode Gorici. Uradno sta sporazum podpisala goriški prefekt Antonino Barrasso ter predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj, krajši slavnosti pa so prisostvovali župan občine Gorica Pasquale De Simone z administrativnima in tehničnima direktorjema Chientarolijem in Ri-gonatom, na jugoslovanski strani pa sta bila navzoča predsednik republiškega sekretariata za mednarodno sodelovanje Aleksander čičerov ter direktor Goriškega vodovoda Anton Velikonja. Podpisu sporazuma sta prisostvovala tudi italijanski generalni konzul v Kopru Francesco lx>bbruzzo ter generalni konzul SF RJ v Trstu Štefan Cigoj. Z novim sporazumom, k; so ga strokovnjaki vodovodnih uprav o-beh sosednjih mest pripravljali dalj časa, je določena vodarina, ki jo goriška občinska uprava plačuje Goriškemu vodovodu. Ta cena znaša za 1977. leto 35 lir, za lani 44 lir, za naslednja leta, vse do konca 1981. leta, ko bo prenehala veljavnost sporazuma, pa so izdelali mehanizem o določanju tarife, ki se bo izračunavala ob upoštevanju cene električne energije ter stroškov v obeh državah. 2• Na podlagi tega sporazuma, ki ga določa mirovna pogodba iz leta 1947, je* v lanskem letu Goriški vodovod iz svojega zajetja na Mrzleku dobavil Gorici 3.150.000 kubičnih metrov vode, po sedanji dobavi pa je mogoče zaključiti, da se bo letos dobavljena količina približevala lanski. V prihodnje bo Goriški vodovod zajetje vode na Mrzleku povečal, da bi bil kos naraščajočim potrebam po pitni vodi v hitro se razvijajoči Novi Gorici. Prav tako pa se tudi v Gorici s prispevkom države usposabljajo novi viri za črpanje vode podtalnice iz jaškov ter se gradijo rezervoarji in polagajo cevi, di. bi se Gorica glede preskrbe vode naslonila na svoje sile. Kakor nam je povedal župan De Simone, anticipira občinska uprava sredstva za plačevanje vodarine, država pa jih potem vrača. Ob podpisu je prefekt Barrasso dejal, da so sporazum, ki velja od 1. januarja 1977. leta dalje, najprej pripravljali strokovnjaki obeh sosednjih držav, potem pa so v duhu dobrega sosedstva sporazum spopolnili predstavniki obeh občin. Predsednik Nove Gorice šušmelj je ob zaključku protokola v zvezi s podpisovanjem dveh originalov, v slovenščini in v italijanščini, poudaril, kako je ta sporazum nastajal v vzdušju prijateljstva, ki vlada med obema občinama ter je hkrati sad prijateljskih odnosov med obema državama. Gre za listino, ki dolgoročno urejuje dobavo naše vode Gorici, je dejal šušmelj. .....m,,....,.,„,...........................mi............................... S SOGLASNO ODOBRITVIJO PREDLAGANE RESOLUCIJE Pokrajinski šolski kongres C Gl L podpira naš boj za enakopravnost Resolucijo, ki jo je predlagal prof. Ivan Bratina, vsebuje celovit pristop k reševanju vprašanj šolstva in naše skupnosti na splošno Deželna podpora zboru «C. A. Seghizzi» Deželni odbor je sklenil nakazati izredno podporo v znesku 25 mili' jonov lir goriškemu pevskemu zboru «C. A. Seghizzi® za organizacijo 10. evropskega zasedanja o zborovskem petju, posvečenega stvaritvam Luca Marenzia. Zasedanje bo od 30. avgusta do 1. septembra in bo zajemalo šest referatov z ravno tolikimi eksperimenti zborovskega pouka. Zasedanja se udeleže delegacije skladateljev in dirigentov ter zastopnikov glasbenih in zborovskih združenj iz vse Evrope. Kino Gorica CORSO 17.30-22.00 «Gli occhi di Laura Mars*. VERDI 17.00-22.00 «1 duellanti®. K. Carradine in H. Keitel. Ijava. Vse za oskrbo dveh sosednjih občin. Takega razmetavanja i VITTORIA 17.00—22.00 »Emanuelle ,1 »4« mniinmn n 1 i-t pornn nnH i w Pvnnm-orlon mio. strani političnih sil, niso privedla do konkretnih- ciljev. - ... Sestanka so se udeležili tudi predstavniki sindikata FLEL iz različnih podjetij in tudi predštavnika vsedržavnega združenja FULG in FULA iz Trsta. V razgovoru s predstavniki tiska je Colautti pojasnil nekatera vprašanja, ki v tem trenutku najbolj zaskrbljajo sindikat in tudi terjajo takojšnjo globalno rešitev. Stalno se pojavljajo spori z vodstvi posa meznih konzorcijev zaradi neure jene plačilne normative, za nočno delo ter nadurno delo v primeru okvar ali drugih tehničnih težav, do katerih pogostoma prihaja. Nekateri konzorciji bodo v prihodnjih mesecih prevzeli tudi skrb za plinsko omrežje, nimajo pa po sebej usposobljenega osebja za ravnanje s to nevarno stvarjo. Kdo si bo prevzel odgovornost v primeru nesreče, ki bi prizadela delavce, ali pa neposredno same potrošnike? In končno je tu še vprašanje smotrne porabe sredstev, ki jih daje na razpolago dežela, oziroma država. Sredstva so, kakor je splošno znano, razmeroma omejena, prosilcev pa veliko. Zato se rado dogaja, da komaj zadostujejo za nekatere manjše posege na posameznih območjih, predvsem pa ne dovoljuje jo resnega načrtovanja. Vsakdo skrbi za svoj »vrtiček®, spričo ta kega stanja pa je na dnevnem redu zapravljanje, oziroma zakopavanje velikih sredstev. Najbolj zgovo ren primer takega ravnanja je na Tržiškem, kjer tečeta vzporedno dva vodovoda, dva plinovoda, telefonski kabel in še električna nape- REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV NAŠA POMLAD ’79 Ob.mednarodnem letu otroka V NEDELJO, 13. MAJA, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU. Predprodaja vstopnic od danes dalje na sedežu SPZ v Ulici sv. Frančiška štev. 20 od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom revije pri blagajni Kulturnega doma. Na izrednem pokrajinskem kongresu šolskega sindikata CGIL, ki so ga priredili v nedeljo v Tržiču, so soglasno odobrili resolucijo, ki jo je prof. Ivan Bratina predlagal v zvezi s slovensko šolo in slovensko narodnostno skupnostjo na splošno. Ta resolucija je bila edina, ki je prejela polno podporo, medtem ko so bile ostale izglasovane z relativnim številom glasov. Kongres je odprl in vodil deželni tajnik šolskega sindikata CGIL Do-menico Tranquilli. Govori) je o sindikalni platformi, o kateri se pogajajo z vlado, ter o novi sindikalni organizacijski strukturi, ki bo temeljila na deželnih in conskih or-I ganizmih; ta struktura bo izključila rokrajino kot teritorialno enoto. Iz volili so tudi novo vodstvo, v katerem naša narodnostna skupnost ni zastopana. Resolucija o nacionalnih vpraša njih, ki so jo odobrili, obvezuje sin dikat, da se v sedanjem trenutku, k0 je problem nacionalnih manjšin odprt, poglablja v slovensko šolo in v inštrumente, ki jamčijo njeno avtonomijo. V resoluciji izražajo nadalje polno solidarnost slovenski skupnosti, ki je v sedanjem trenutku predmet šovinističnih in naciona-nističnih napadov. Šolski sindikat CGIL obsoja gonjo v Trstu proti sprejemu zakona o celovitem zakonskem varstvu Slovencev ter poskuse, da bi v videmski pokrajini izključili poučevanje slovenščine v obvezni šoli in s tem zavrli prizna nje obstoja slovenske manjšine v tej pokrajini. Udeleženci kongresa so se zavzeli za sprejem zakona o globalni zaščiti Slovencev v F-Jk. Določila, ki bodo sprejeta, ne smejo več ločevati Slovencev po pokrajinah. Pozdravili so razvoj odnosov s Sindikatom slovenske šole ter predlagali, naj bi pr.išlo do povezave na nivoju deželne federacije in do stikiv s ČISL in UIL. V zvezi z delovno pogodbo so sklenili, naj vsebuje tudi zahteve, ki bodo pomagale rešiti številna vprašanja slovenskega šolstva. Med prioritetne naloge sodijo leta 1978 v Gorici sprejeti in na deželni ravni odobreni program, ki določa uveljavljanje polne pravice do študija v slovenščini v otroških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah v krajih videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. Nadalje se zahteva avtonomija slovenskega šolstva ter ustanovitev enotnega deželnega telesa. Hitro je potrebno izvesti reformo višje srednje šole in s tem zagotoviti kulturni in poklicni razvoj. Poudarek so dali specializaciji prosvetnih delavcev, njihovemu povezovanju : matično domovino ter priznanju ju goslovanskih diplom. V vodstvenih telesih sindikata je potrebno posvetiti posebno skrb slovenski šoli, da se okrepi moč CGIL med slovenskimi šolniki in večje zanimanje sindikata za probleme slovenske skupnosti na Goriškem. si danes prav gotovo ne moremo več privoščiti, tudi spričo hude gospodarske krize in ob upoštevanju politike varčevanja. Ustanovitev e-notnega podjetja je torej nujna. Na tečaju «150 ur» beseda o odporništvu V srednji šoli «Pera>» v Ločniku je v teku tečaj za delavce na območju Ločnika in Krmina, znan tudi pod imenom «150 ur». Na tem tečaju za izobraževanje delavcev so na sporedu predavanja o zgodovini družbe, o demokratični in civilni vzgoji mladih in delavcev. Med pomembnejšimi snovmi, ki so jih v ločniškem tečaju «150 ur» predelali pred dnevi, je tudi 25. april, praznik osvoboditve. Vodja tečaja prof. Edi Beltramini je skupno sodelavcema dr. Giorgiom Bauconom in Gian-carlom Falconejem povabila na predavanje predstavnike borčevskih organizacij in demokratičnih strank, ki so govorili o zgodovini osvobodilnega boja na Goriškem in v naši pokrajini. Njihovi posegi so vzbudili zanimanje med udeleženci tečaja, tako da so zastavili številna vprašanja. Predvajali so tudi kratko-metražni film deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Trstu. Obširno so govorili o vključevanju mladih v sodobno družbo, o u-veljavljanju tradicionalnih vrednot, kj jih predstavljajo krajevne avtonomije (deželni odbornik Gino Co-cianni) in o solidarnosti med Italijani in Slovenci v skupnem boju proti fašizmu (pokrajinski svetovalec Poletto). e le porno notti®. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Squadra antigangsters®. PRINCIPE 17.30-22.00 «Bentornato Dio». JVora Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Gneča v Afriki®,. Italijansko - ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Kraljevič in berač®. Angleški film. DESKLE 19.30 «Dekle za slovo®. A-meriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. Antonio v Ul. Roma, tel. 40-497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči - Gorici dežurna lekarna Tave-ani, Kor-zo Italia 10. tel. 25 76. Prireditve Aprila rekorden pretovor blaga Nepričakovano živahen promet so v prejšnjem mesecu zabeležili v tržiškem pristanišču Portorosega. Pretovorili so namreč nekaj nad 160 tisoč ton različnega blaga. V prvem četrtletju je skozi to pristanišče šlo že okrog 540 tisoč ton blaga, ali skoraj petino več kakor v istem obdobju lani, kar daje u-pati, da bodo do konca leta pretovorili rekordno količino. V aprilu je v pristanišče priplulo 36 ladij, izplulo pa je 39 ladij. Glede na količine posameznih vrst tovora, je na prvem mestu premog, ki so ga raztovorili kar 102 tisoč ton, sledi les, 29 tisoč ton, žitarice, 8 tisoč ton, celuloza, 11.500 ton, kovinski izdelki, 1.500 ton in manjše količine bombaža, marmorja, odpadlega železa. Vkrcane količine so bile malenkostne. Po vsej verjetnosti bodo danes zjutraj odstranili nevarno mino, ki se je v ponedeljek zapletla v mrežo gradeških ribičev v bližini Rta Sdobba. Poseben oddelek mornarice jo bo skušal dvigniti; kolikor bi bilo to prenevarno, pa jo bc.la razstrelili na kraju samem. Na Tržiškem bo v nedeljo, 20. maja, mednarodna športno - rekreacijska priredi ;ev. Na pobudo društva ljubiteljev pešhoje iz Sel , bodo namreč izvedli drugi mednarodni netekmovalni pohod na treh različnih progah. Pohod, ki j ga lani priredili prvič, je znan tudi pod imenom pohod treh jezer. Proge so namreč speljane mimo treh kraških jezer, Doberdobs-ega Sabliškepa in mimo Močil. Na pobuuo goriske občinske uprave bo drevi ob 18.30 v deželneri avditoriju v Gorici predaval profesor Bruno Maier o pisatelju Italu Sve-vu. ob 50-letnici smrti. Prosveta Prosvetno drušivo »Lovodnje® priredi v soboto, 12. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 13. t.m., ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah dramo v treh dejanjih «Svet brez sovraštva* Mire Pucove. Priporočajo rezervacijo sedežev, ker stojišč ne bo. Razna obvestila Županstvo v Sovodnjah obvešča, da bo volilni sedež št. 2 ob prihodnjih volitvah v rupenski šoli. Do sedaj je bilo volišče v poslopju šole v Gabrjah. Na pobudo federacije KPI in sekcije »A. Spazzapan®, bo drevi ob 20.15 na sedežu sekcije v Gabrijelovi ulici 42 javna razprava o manjšinah v novi Evropi. Govorila bosta Mario Lizzero in Darko Bratina. Izleti Slovensko -planinsko tiruštvo vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 13. maja. udeležijo tradicionalnega srečanja s planinci iz Nove Gorice, ki bo pri planinski postojanki na Trstelju. Ob tej priložnosti bo PD Nova Gorica razvilo tudi svoj prapor. IM I IM Namesto cvetja na grob Danilu Waltritschu daruje družina Čubej iz Gorice 30.000 lir za ŠZ Dom. Osebje in gojenci Dijaškega doma izrekajo Igorju VValtritschu iskreno sožalje ob nenadni izgubi o-četa Danila. Mladinska sekcija Slovenske skupnosti izreka sinu in bratu Danila Waltritscha globoko sožalje ob hudi nesreči v družini. V dvorani Palaveneto v Trži i bodo drevi ob J.30 predstavili program stranke Nove združene levice ter tudi kandidate, ki se bodo predstavili na bližnjih volitvah. Igorju in Marku Waltritschu izraža SMReKK . krčno sožalje ob težki izgubi oče'a in brata Danila. Goriška sekcija VZPI - ANPI Izreka Igorju in Marku VValtritschu globoko sožalje ob nenadni smrti očeta in brata Danila. Ženska in njena stvarnost OB BLIŽNJIH DVOJNIH VOLITVAH: KAR 53 ODST. VOLIVCEV SO ŽENSKE Ekstremne zahteve, ki ne vodijo nikamor, vendar je treba nekaj ukreniti, da pridejo do izraza neizpodbitne pravice ženske - Katere kandidatke? »Po mojem trdnem prepričanju nobena stranka, prav zaradi svoje zasnove, strukture in načina delovanja, ne more in ne bo nikoli mogla v celoti osvojiti ženskih zahtev!* Tako je pred kratkim v uvodniku časop.-.a «Quotidiano donna* med drugim zapisala Emanuela Moroli, ko je utemeljevala zamisel o predstavitvi izključno ženske liste za prihodnje volitve. Kakor ste verjetno obveščeni, se zamisli njene zagovornice niso u-resničile, tudi zato, ker so jo prikazale bolj kot teoretično možnost kakor pa kot resnični predlog. Čeprav Zveza žensk Italije ne soglaša niti s hipotezo, so njene članice o njej, po naši oceni popolnoma pravilno, veliko razpravljale in tudi pisale. V tem predvolilnem obdobju, ki ga predvsem označuje vzdušje napetosti zaradi nenehnih terorističnih napadov, kar zadeva odnos do žensk pa so se brutalni napadi nanje ponovno pojavili v izredno zaskrbljujočem obsegu, namreč ni prav nič odveč razprava o tem, koliko smo ženske zastopane v raznih najvišjih državnih organih in zakonodajnih telesih in kaj vse lahko ženske v njih dosežejo. Vprašanje ni nikakor novo, ženske organizacije in gibanja si ga zastavljajo vse od trenutka, ko so ženske v Italiji končno dobile volilno pravico. Tedaj se je tudi začel neizorosen in često neiskren lov na volilne glasove žensk, ki so predstavljale več kot polovico volilnih upravičencev. Odločna polovica volivcev — približno 53 odst. — je žensk tudi tokrat v evropskem okviru, ko bodo v devetih zahodnoevropskih državah prvič neposredno volili skupni parlament. Zato bodo odločitve žensk imele veliko težo, ki pa je nikakor ne smemo precenjevati. Iluzija žensk, da zgolj zaradi številčne večine že predstavljajo veliko silo, je namreč v Italiji prav tako stara kot sama volilna pravica. Dogodki zadnjih tridesetih let pa so take upe odločno podrli, saj so dokazale, da je treba številčno premoč tudi znati spremeniti v politično silo. . Sicer pa so ženske same po zru-šenju fašizma, tudi iz objektivnih razlogov, precej zapostavile svojo »Specifiko*, da uporabimo ta izredno 'modni izraz, in se z velikim navdušenjem predale izgradnji bolj demokratične družbe, v kateri so popolnoma upravičeno hotele najti tudi primernejši prostor zase. Nedvomno je italijanska družba v odnosu do žensk v zadnjih tridesetih letih, še bolj pa v zadnjih desetih, naredila velik in kakovosten korak naprej. Ni pa izpolnila pričakovanj tistih burnih in prekipevajočih trenutkov zmagoslavja, ko je bilo videti, kakor je pred časom zatrdila vidnejša predstavnica ženskega gibanja z zelo posrečenim izrazom, da je »emancipacija in osvoboditev žensk že za prvim vogalom*. Kaj torej narediti sedaj? Kmalu po letu petdeset so se ženske odločile, da še morajo tako v okviru demokratičnih strank in sil vendar pa tudi v lastnih organizacijah potegovati za zahteve, ki v prvi vrsti zadevajo ženske. Je sedaj trenutek tudi za ženske politične st *anke? ZŽI je proti taki oceni, neizpodbitno pa tudi drži, da se morajo ženske kandidatke bolj odločno o-predeliti in zavzemati za tako i-menovana ženska vprašanja. Težko je reči kako, vendar pa bi morale vsaj demokratične sile med ženske kandidate uvrščati tudi tako, ki ženski problematiki posveča jo vsaj del svoje aktivnosti. V man'ši meri so za tokratne tako italijanske kot evropske volitve nekatere stranke že storile, predvsem z vključitvijo nekaterih »neodv isnih* žensk, se pravi nevpisanih v stranke, kar pa seveda vprašanja še ne rešuje, še bolj nezadovoljivo rešitev so nakazale belgijske feministke, ki se bodo predstavile na evropskih volitvah s samostojno listo. Kaj torej svetovati in si obetati od skorajšnjih volitev? V evropskem okviru, da bi tistih dragocenih 53 odstotkov žensk znalo združiti zavzemanja za ohranitev in nadaljnji razvoj demokratičnih svoboščin z zagovarjanjem lastne »specifike*, kar dejansko velja tudi za italijanske parlamentarne volitve. Kaj pa kot Slovenke? O tem bi spregovorile kdaj drugič, posebno, če bi nam o tej tako malo obravnavani temi, napisale kaj same bralke. (bp) V Beli hiši kurijo z drvmi VVASHINGTON — Ko je pred dnevi predsednik Carter govoril v Des Moinesu v državi Iowa, je najavil, da bodo v Beli hiši večji del prostorov prihodnjo zimo ogrevali s pečmi na drva. Seveda je to posebno za zelo bogate ZDA velika novost, kajti tudi tehnično tako razvita dežela se vrača oziroma se mora vrniti v nekdanje čase. v nekdanje razmere. Kakor je znano, postaja «črno zlato® vedno bolj dragoceno, kot vsako blago, ki ga začenja primanjkovati. Združene države, ki porabijo ogromne količine nafte, so začele z varčevanjem in predsednik Carter je v svojem govoru v Des Moinesu ponovno pozval Američane, naj varčujejo z nafto. V nedeljo je bila v šempohiju slovesnost ob. poimenovanju krajevne šole s celodnevno zaposlitvijo po domačem junaškem borcu Stanku Grudnu - Streli. Na sliki spomenik bivšemu partizanu in ob njem domača šolarček in šolarka v slovenskih narodnih nošah Iz umetnostnih galerij Marjan Kravos v Cartesiusu Po dveh letih se je mladi s}°~ venski umetnik škedenjski rojak Marjan Kravos ponovno predstavil svojemu domačemu, tržaškemu občinstvu s kakima dvema ducatoma svojih novejših del, med katerimi je pretežna večina celo 2 letošnjim datumom. Medtem pa je Kravos rastavljal tudi drugod in je na primer lani priredil samostojno razstavo v Koncertnem ateljeju v Ljubljani. V soboto zvečer pa je prihitelo v visoko kvoti-rano galerijo «Cartesius» ob tržaškem Ljudskem vrtu v Ul. Marconi 16 na odprtje njegove razstave izredno veliko ljudi, seveda predvsem umetnikovih prijateljev in znancev, ki so se kar gnetli o-koli razstavljenih del, ki ponovno navdušujejo ljubitelje umetnosti, še posebej pa strokovnjake, saj jih mladi slovenski umetnik preseneča z vedno popolnejšimi deli, pa čeprav ostaja vedno pri svojem osnovnem motivu, pri krpi ali cunji, ki jo zvija, gnete ali razteza in ji s skrajno skopimi barvami a z mojstrsko tehniko daje vedno novo in novo sporočilo, pa čeprav pod vedno istim ali skoraj istim naslovom, ki je tokrat tchiffon». Ob sedanji razstavi je Marjan Kravos izdal tudi zelo lep in lahko rečemo tudi bogat katalog, v katerem umetnik nudi manjšo vendar podpisano grafiko, nekaj fotografij o svoji dejavnosti, nadalje nekaj reprodukcij svojih bolj uspelih del, pa tudi italijansko, slovensko ter angleško predstavitev svoje umetnosti izpod peresa kustosa tržaškega muzeja «Revoltella» dr. Giulia Montenera in motivacijo umetnosti prav tako v treh jezikih, kot si jo zamišlja umetnostni kritik in publicist Tul-lio Reggente. Končno tu še poezija Marka Kravosa z naslovom «Čunja». Katalog je vsekakor lepa in o-riginalno zamišljena publikacija, po kateri bodo zagotovo radi segali ljubitelji umetnosti. Kravosova razstava bo trajala do 17. maja in je dostopna občinstvu sleherni delavnik od 10.30 do 13.00 ter od 16.30 do 19.30, o praznikih in nedeljah pa od 11-00 do 13.00 ure. Nino Rigotti je razstavljal v občinski Kakor dosedanje tri razstave, ki jih je imel v občinski galeriji, je tudi sedanja rozstava, ki' jo je Nino Rigotti v soboto zaključil prav tam, bila zanimiva tako z umetniškega kot tudi z zgodovinskega vidika. Prikazane velike bakrene tolkanice namreč niso samo sad umetniškega nav- iiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiitmmfmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiB Dr. Danilo Švara med «Portreti» Njegovo življenje so posneli tudi v rojstnih Ricmanjih in v Trstu RTV iz Novega Sada pripravlja niz televizijskih oddaj »Portreti* s prikazom življenja in dela znanih jugoslovanskih skladateljev, ki so bili aktivno vključeni v NOB. Med te spada tudi dr. Danilo Švara, o katerem so te dni snemali v Ljubljani, Mariboru, Trstu in v rojstni vasi Ricmanjih nekaj sekvenc iz njegovega življenja. Ekipa je najprej posnela obširen dialog s skladateljem na njegovem domu v Ljubljani, nato v mariborski Operi uverturo k operi »Prešeren*, s katero se bo reportaža pričela. V Trstu so posneli v sodelovanju s tehničnimi operaterji agencije Alpe-Adria še kratek razgovor pred vojaškimi zapori v Ul. Tigor, kjer je bil Švara dalj časa zaprt in pred gostilno Jadran pri Sv. Jakobu, kjer je skladatelj pripovedoval o turneji nekdanjega učiteljskega pevskega zbora, ki ga je vodil Srečko Kumar. Dr. Danilo Švara je spremljal na klavirju operna pevca Pavlo Lovšetova in Josipa Rijavca. Pevci so nastopili v Benetkah in Bologni v skoraj praznih dvoranah, ker so jim fašisti spodkopali turnejo, ne da bi jim uspelo preprečiti soglasno vrhunsko kritiko. V nedeljo dopoldne je e-kipa posnela v Ricmanjih na dvorišču pred skladateljevo rojstno hišo še en razgovor in nastop domačega pevskega zbora «Slavec*, kateremu je dr. Danilo Švara dirigiral svojo »Suito partizanskih pesmi*. V reportaži bo prikazan ves skladateljev opus, ki zaobjema nad 100 skladbenih del. Naj nave-Ndemo le opere »Kleopatra*, »Veronika Deseniška*, »Prešeren*, »Ocean*, »Štirje junaki* in »Srednjeveški punt* iz Meujartove balade, štiri simfonije ter mnogo koncertnih komornih del. Posnetek se zaključuje s sprehodom bratov Švara po vaških ulicah do novega kulturno-pro-svetnega doma, do Babne hiše. Televizijske oddaje «Portreti» si je zamislil urednik in režiser beograjske televizije Milan Topolo-vačnik, ki za to realizacijo gostuje pri RTV iz Novega Sada. V krajšem razgovoru nam je povedal, da hoče s to serijo podati dokument časa borbe za osvoboditev »v dobi, ko so se glasbeniki borili s puškami in notami*. Iz vsakega «portreta» hoče Topolovač-nik izluščit; lik skladatelja kot borca, človeka in umetnika. S postavitvijo Švarovega «portreta» je imel dokajšnje težave, ker je njegovo delo in življenje zelo bogato. V filmu je hotel prikazati najizrazitejše značilnosti operne, solistične in zborovke kreativnosti ter zaključiti z rojstno hišo, vasjo, ljudmi na vasi, življenjem nasploh. V ostalih «Portretih» so prikazani makedonski skladatelj Peter Bogdov Kočko, srbski Oskar Da-non in hrvaški Silvije Bombarde-li. Oddaje se bodo zvrstile v prihodnjih mesecih na jugoslovanskem vsedržavnem omrežju, (ek) diha, pač pa tudi razmišljanja in poglabljanja v daljno zgodovino kraške zemlje, so hkrati nekako prividno dojemanje dogajanja in življenja keltskih prebivalcev gradišč, ki jih je rimsko zavojevanje vzhoda pregnalo od tod. Na to kaže tudi reprodukcija dela »Diaspora*, ki jo je objavil v priložnostnem katalogu in kjer se dozdeva kot da pošastni konjenik, kralj vojne smrti, simbolično z ogromno povečanim kratkim rimskim mečem v rokah skoroda tepta s kopiti v begunstvo bežeče ljudstvo. Pred naslovom vsakega reliefa pa stoji ime kraja, ki je zgodovinsko povezan s prividno vsebino Rigottijeve domišljije in to od Slivna do Perčedola, od Komna do Samatorce, do Krajne vasi in Senožeč, pa tudi številnih drugih krajev na tej in na oni strani meje med Jugoslavijo in Italijo. So to pač kraji, v katerih je Nino Rigotti našel ne vsem in ne vedno razumljiva in zaznavna kame-nita pričevanja že davno izginulih Keltov, ki nam jih podaja z razlagami v fotografijah, ki jih je ob svoji razstavi v Občinski galeriji dal na ogled na samem vhodu v galerijo. Pojasnjevanje vsega tega pa ni stvar umetnostne kritike, pač pa je to nalogo zgodovinarja. Toda takšna pričevanja so v domišljiji umetnika sprostila čudovite privide navad in verskih obredov, ljubezni, dela ter bojev proti močnemu rimskemu zavojevalcu. Vse to pa Nino Rigotti obuja v svojih tolkanicah s takšno popolnostjo, da se njegova dela glede tega približujejo delom renesančnih mojstrov. Kot odličen risar človeškega lika, ga vnaša v te tolkanice z izredno prefinjenostjo in z razgibano kompozicijo moških, žensk, bojevnikov in duhovnov, pa tudi živali in rastlinstva, Sonca in Lune in ne nazadnje zagonetnih verskih simbolov, ki so prepleteni z valujočimi lepotnimi podrobnostmi. Enako mojstrsko uspe Nino Rigotti podati tudi bujno lepoto mladih žensk, pa tudi moč in o-dločnost moških, ko nam čara v svetlikajoči se baker opojno le~ poto izginulega življenja, ki naj bi bilo utripalo nekoč za zidovi, oziroma med zidovi gradišč, ob svetih jezerih in vodah ter o logik. obdanih s pokončnimi obrednimi kamni, tako imenovanimi «menhirji». Dosedanja ustvarjalnost Nina Rigottija je hkrati klic in opomin, naj se oddolžimo spominu ljudstev, ki so nam prepustili lepote Krasa in opravili svoj križev pot brez vstajenja. Zato ni bilo naključje, da so na razstavi na osrednji steni viseli reliefi križevega pota, ki je bil posvečen našemu mojstru Ivanu iz Kastva, pa tudi še relief tistega plemenitega mojstra in zgodovinarja Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je prvi ovrednotil našo deželo v sliki in besedi. M. B. iiiiiiimiiiiiiiiHiimiiiiiiiimiiiimiiiiitiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiuniiimiiiiiiiiiiHiiiiniiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiit Patronat KZ - INAC svetuje Preosnova zakonske in ekonomske ureditve vojnih pokojnin Vpr.: »Med služenjem vojaškega roka med zadnjo vojno sem bil dokaj hudo ranjen, kar mi -je pustilo precej hude fizične posledice. Po vojni sem vložil prošnjo za vojno pokojnino in so mi jo tudi priznali, in sicer kot invalidu 3. kategorije. Enkrat na začetku tega leta sem po televiziji slišal, da bodo te pokojnine povišali. Jaz sem čakal in čakal, vendar pa prejemam vedno isti znesek. Zato se obračam na vas, da mi razložite, če imam pravico do poviška in zakaj mi ga niso še nakazali. Zanima me tudi, koliko bi moral dobiti na mesec. Hvala lepa za vašo prijaznost». P. S. Televizijska vest je bila povsem resnična in ste pravilno razumeli, da bodo vojne pokojnine u-strezno povišali. Pravzaprav je to posledica odloka štev. 915' z dne 23. decembra 1978, ki na o-snovi enotnega besedila uvaja od 1. februarja 1979 preosnovo zakonske in ekonomske ureditve vojnih pokojnin in vseh sorodnih prejemkov. Z novim zakonom je vojna pokojnina prvič priznana kot odškodnina za fizične ali psihične poškodbe, ki jih je vojak ali civilist (brez izjeme in diferenciacije glede na čin) utrpel zaradi vojnih razmer. Pri tem beležimo mnoge bistvene novosti, od nove ureditve neposrednih, posrednih in družinskih vojnih pokojnin do sprememb na lestvici raznih o-blik invalidnosti oziroma nesposobnosti. Omenimo naj še finančno povišanje vseh pokojnin in avtomatično apliciranje mezdne dinamike. Na prvi del vašega vprašanja smo torej že odgovorili: od 1. februarja vam pritiče povišek na vojni pokojnini. Vendar pa se je pri izplačevanju teh pristojnosti nekaj zataknilo in pristojni organi so javili, da bodo s koncem tega meseca retroaktivno poravnali vse dozorele poviške, nakar boste redno prejemali višjo pokojnino. Kar se pa novega zneska tiče, boste kot vojni invalid tretje kategorije prejemali 1.680.000 lir letno oziroma 140.000 lir mesečno. Za popolnejšo informacijo, ki u-tegne zanimati marsikoga izmed naših bralcev, navajamo nove letne zneske vseh kategorij vojnih upokojencev: 1. kategorija 2 milijona 100.000 lir, 2. kat. - 1 milijon 890.000 lir, 3. kat. — 1.680.000 lir, 4. kat. — 1.470.000 lir, 5. kat. - 1.260.000 lir, 6. kat. - 1.050.000 lir, 7. kat. — 840.000 lir, 8. kat. — 630.000 lir. OBVEZNA IZBIRA ZDRAVNIKA ZA KMETE, OBRTNIKE IN TRGOVCE Vpr.: «£e precej časa se govori, da je z zdravniško oskrbo nekaj novega. Ljudje hodijo na IN AM. ker morajo nekaj urediti, nisem pa razumel, če je to potrebno za vse delavce. Jaz imam bolniško blagajno INAM in delam kot podrejeni delavec. Moram tudi jaz kaj storiti?» S. G. Ne, vaš zdravstveni položaj je formalno povsem v redu in ni vam treba, da se do konca tega meseca zglasite na sedežih bolniške blagajne INAM, kjer delujejo nove zdravstvene enote SAUB, razen seveda če nočete menjati zdravnika. To velja za vse podrejene delavce. Nasprotno pa morajo vsi kmetje, obrtniki in trgovci obvezno do 31. maja izbrati novega splošnega in pediatričnega zdravnika, za kar se morajo neposredno obrniti na pristojni sedež INAM, ali pa se lahko zglasijo v uradih Kmečke zveze, ki bo uredila vse potrebno. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Športno življenje 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Volilna kronika 17.00 Italijanske povesti 17.10 Ana, dan za dnem — 3. nadaljevanje 17.25 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro 17.35 Najprej otroci 18.00 Argumenti 18.30 Jazzovski koncert 19.00 Volilna tribuna 19.20 Vesolje 1999 Vindrus — 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Lascia o raddoppia Nagradna oddaja, ki jo vodi Mike Bongiorno 21.45 Dollp — Srečanje s kinom 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika. Volilna kronika ter oddaja o medicini: Neposreden prenos operacije na dojki Drugi kanal 12.30 Gledališke vesti 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Volilna kronika 13.40 Bogastvo, ki ga je treba ponovno odkriti Program za mladino 17.00 Miške, risanka 17.05 Vojna Toma Grattana Grožnja v rudniku — TV film 17.30 Igraš se z igro 18.00 Avtor in mesto Alberto Moravia 18.30 DNEVNIK 2 — šport 18.50 Dober večer z ... Rito v cirkusu Vmes TV film iz serije Ca-pitan Harlock Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Starskg in Hutch Kapetan D6bey, mrtev si! — TV film 21.35 Moški doma: Weekend po poti — TV film 22.00 Volilna tribuna 22.40 Jeans concert Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti in volilna kronika JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55.10.00 in 10.30 TV v šoli 15.06 Šolska TV 15.50 Poročila 15.55 Državno nogometno prvenstvo — vmes reportaža 16.45 Po poteh partizanske Ljubljane 17.50 Gucio in Cezar, otroška serija 18.00 Na sedmi stezi, športna oddaja 18.35 Obzornik 19.30 DNEVNIK 20.00 Tretja razsežnost 22.00 DNEVNIK 22.15 Kotn: Evropsko prvenstvo v boksu Koper 18.00 Koln: polfinale evropskega prvenstva v boksu 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 10.15 DNEVNIK 20.30 Nepredvidljiva napaka — film Režija: Sydney Lumet, igrajo: Henry Fonda, Dan 0'Herihy, Walter Matthau 22.20 Cinenotes Danes ob 22.20 bo po koprski televiziji v rubriki »Cinenotes* 20-minutna oddaja o okrogli mizi »Italijani in Slovenci — zgodovina nekega sožitja*, ki je bila predvčerajšnjim v tržaškem Avditoriju na pobudo KPI. Oddajo je pripravil novinar agencije Alpe-Adria Sergij Premru. 22.45 Koln: polfinale evropskega prvenstva v boksu TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Pesmi s festivalov; 9.40 Disco mušic; 10.05 Slavni izvajalci; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Naš podlistek: »Neme-za* — 5. del; 11.35 Rock in folk opere; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Naši zbori; 13.35 Prijeten popoldan z ansamblom Jožeta Kr-žeta; 14.10 Danes bomo govorili o . . .; 14.30 Glasbeni dosje; 15.00 Jugotonov ekspres; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Svo.boda je terapevtična; 18.30 Priljubljeni odlomki " iz 'o-peret. KOPER 6.30 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14:30, 15.30. 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Klasični inštrumenti; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Z nami je...; 10.10 Zmaj; 10.40 Glasba ini nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 14.10 Plošče; 14.33 Italijanski zbori; 15.20 Skupina A Taste of Honey; 15.40 Popevke; 16.00 Knjižna polica; 16.05 Plošče; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah: 18.35 Mladi izvajalci; 20.00 G. Verdi: Aida, opera; 20.32 Rock party; 21.00 Glasba slovenskega Juga; 21.32 Orkester Wemerja Miillerja. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Volilna kronika; 8.50 Lahka glasba; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Glasbeno srečanje z Omello Vanoni; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’79; 14.05 Zvočne puščice; 14.30 Sneg — povest; 15.05 Za Evropo; 15.20 Rally; 15.45 Popoldanska radijska srečanja; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.05 Gledališki ropot; 17.30 Globetrot-ter; 18.00 Kino in glasba; 18.35 Sestanek z Glorio Gaynor; 19.35 Rajkine sanje, povest; 20.00 O-pera' 'kviz; 20:35 California LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00, Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za .. .; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam .. .; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.30 Od melodije do melodije; 16.00 «Vrtiljak»: 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 »Vsa zemlja bo z nami zapela*; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Komorno s hrvaškimi skladatelji; 19,35 Lahko noč, otroci!. ■iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiuiinaiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiMii« OVEN (od 21.3 do 20.4.) Danes ne podpišite ničesar, kar bi bilo večje važnosti. Genialno zamisel či-mprej uresničite. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekateri prijatelji vam bodo več škodili kot koristili. Ogibajte se nekega sorodnika. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Seznanite se z nekaterimi načrti sodelavcev. Odpravljen bo neki daljši čustveni spor. RAK (od 23.6. do 22.7.) Svoj ugled je moč varovati samo z ustreznimi dejanji. Odkrili boste zaroto, naperjeno proti vašemu poštenju. LEV (od 23.7. do 22.8.) Jutro In L« bo ugodno za dolgoročne načrte. Skušajte pogumno odpraviti neko dvoumno situacijo. Z domačimi bodite umirjeni DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zagotovljen vam je uspeh v finančnem podvigu. Prebili boste večer v veseli družbi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Napeto vzdušje na delovnem mestu, Storili boste napačen korak čustvenega značaja. ŠKORPIJON (od 34.10. do 22.11.) Skušajte proučevati svoja poslovna vprašanja. Ne grozi vam no- ben neuspeh. Večer v prav prijetni družbi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Izkoristili boste nenadno ugodno priložnost. Ogibajte se pretirane razdražljivosti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte odpraviti neki škodljiv vpliv. Svoje čustvene odnose ste zgradili na povsem realni osnovi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne kažite se preveč usmiljene, ker bi vas kdo utegnil prevarati. Priporočljiva je večja previdnost. RIBI (od 20.2. d0 20.3.) Okoliščine so primerne za sprejem zdravih odločitev. Razumevanje sorodnikov vam bo koristilo. f Branko Babic i 7. LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vstaji in revoluciji 1911 - 1912 J Do večera so prihajali iz vseh krajev Bosanske krajine, posamič in skrivoma, da policija ne bi v kaj posumila. Hišo so zastražili oboroženi člani partije pod vodstvom Karla Rojca, da bi tako preprečili vsakršno morebitno presenečenje. Konferenca je trajala vso noč. V jutranjih urah so se delegati'prav tako posamič in neopazno razšli. Konferenco je vodil Pucar-Stari* kot delegat Pokrajinskega komiteja KPJ za Bosno in Hercegovino. Poročal je o sklepih V. državne konference KPJ in konference KPJ za Bosno in Hercegovino. Iz poročil in razprav na tej konferenci je bilo razvidno, da se partija krepi in da se uspešno prilagaja novim pogojem, ki jih narekuje grozeča vojna nevarnost. V svojih sklepih je konferenca še posebej poudarila nujnost, da se morajo ljudske množice zbirati v široko in enotno protifašistično fronto in da se mora krepiti bratstvo in enakopravnost narodov ter pripravljenost na obrambo dežele pred nevarnostjo napada fašističnih sil na Jugoslavijo. Tako je bila idejna in akcijska osnova za partijsko delovanje jasno začrtana. Čvrstejša povezanost par- tijskih organizacij Bosanske krajine je terjala, da se oblastni komite z Djurom Pucarjem - Starim na čelu okrepi. Mene so izrecno zadolžili, da moram skrbeti za rast in krepitev partijskih organizacij. To pa sem že v praksi do tedaj opravljal. Glede na tedanji položaj in naglo razvijajoče se dogodke je ta konferenca bila izrednega pomena. Aktivnost partije se je tako močno okrepila, še zlasti po že omenjenem drugem oblastnem partijskem posvetovanju, oziroma konferenci. Kljub živahni aktivnosti komunistov pa ni prišlo do vdorov policije v organizacijo ali do aretacij, kar se je v prejšnjih letih večkrat dogajalo. Partija se je vedno bolj posluževala legalnih oblik dela v raznih množičnih organizacijah, društvih, gibanjih in si tako ustvarila široko podporo in varnost v ljudskih množicah, ki so partijsko politiko sprejemale in jo uresničevale. Ker buržoazna oblast partiji tako ni mogla do živega, se je spravila na množične organizacije, v katerih je čutila Djuro Pucar - Star delovanje partije. Tako je prepovedala Zvezo enotnih delavskih sindikatov (URSS), razpuščeno je bilo že znano kulturno - prosvetno društvo «Pelagič», akademski klub banjaluških študentov, razna športna društva in druge množične organizacije. Poleg tega, da je oblast prepovedala delovanje teh organizacij, je poskušala tudi razbiti revolucionarno demokratično gibanje tako, da je številne znane komuniste odgnala v koncentracijska taborišča. Toda tudi to ni moglo uničiti političnega vpliva partije pri množicah. Partija je bila že premočno zasidrana v zavesti in boju ljudskih množic proti nazadnjaškemu režimu stare Jugoslavije. Ko je vlada Cvetkovič - Maček podpisala «pristopnico» Jugoslavije k trojnemu fašističnemu paktu — Berlin, Rim, Tokio — je na poziv komunistične partije prišlo 27. marca 1941 do silovitih množičnih demonstracij po vsej Jugoslaviji. Tudi na ulicah Banjaluke je demonstriralo na tisoče ljudi. Odpor ljudstva je tako zrušil vlado Cvetkovič - Maček in preprečil pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Odločen nastop komunistične partije proti nameram vladajoče bur-žoazije, da bi vpregla Jugoslavijo v fašistični voz, je vzbudil vsesplošno odobravanje jugoslovanskih narodov in potrdil njihovo pripravljenost na obrambo dežele pred fašistično agresijo. VOJNA IN OKUPACIJA MOBILIZACIJA Po padcu vlade Cvetkovič - Maček je oblast prevzela vlada generala Simoviča. Ta vlada je odpovedala podpis na trojnem paktu, navezala diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo, ki jih Jugoslavija dotlej ni imela, in se v svoji programski deklaraciji izrekla za obrambo dežele. Težko je reči, koliko je bila ta programska izjava nove vlade resnično iskrena, še zlasti kar zadeva navezavo diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Vsekakor je izražala splošno razpoloženje jugoslovanskih narodov, ki so v demonstracijah 27. marca v Beogradu z geslom «Bolje rat nego pakti* obsodili pristop vlade Cvetkovič - Maček k trojnemu paktu in izražali odločno pripravljenost braniti svojo domovino. (*) Djuro Pucar - Stari, doma iz okolice Bosanskega Grahova, po pr klicu kovinarski delavec, član partije že od 1922 (pred tem dve leti skojevec), je deset let preživel na robiji. Ko je v jeseni 192» prišel iz zapora, je najprej kot profesionalni partijski delavec i*J član pokrajinskega komiteja KPJ za Bosno in Hercegovino delov®1 v Sarajevu. Kmalu zatem je začel prihajati v Bosansko krajino, dokler ni ostal pretežno tu in tako čvrsteje povezoval partijske organizacije v Bosanski krajini s pokrajinskim vodstvom v Sarajev'11' Pomagal je utrditi partijo v Banjaluki in že maja 1940 sodeloval pri organizaciji mestne konference, na kateri je bil izvoljen no* * * * v mestni partijski komite. V začetku julija 1940 je že organiziral pfv® oblastno posvetovanje oziroma konferenco in na njej bil izvoljrij za političnega sekretarja oblastnega komiteja KP. Tako je postal prvi partijski človek v Bosanski krajini. Djuro Pucar Stari je bil izreden organizator, jasen in odločen v, dajanju direktiv in sprejemanju odločitev. Bil je neverjetno veS® v ilegalnem gibanju. Potoval in obiskoval je partijske organizacije po celi Bosanski krajini in organiziral sestanke ter konferenc®' Kot star komunist in mbijaš je bil dobro znan policiji, ki ga le neprestano opazovala, vendar se je znal spretno izogniti njenem1* nadzoru. Z njim sem zelo rad sodeloval, čeprav je bil izredno ostri" kritik in pri delu zahteven. Ni poznal kolebanja ali napol izrečenil* misli in direktiv. Vedno si je bil človek na jasnem, kaj mor® storiti. Ob njem si čutil gotovost in zaupanje v lastne sile. Rek11 smo mu Stari glede na položaj in leta, ki jih je imel. To ime P® smo izgovarjali s spoštovanjem, ker smo ga resnično visoko cen»* in Imeli radi kot starega komunista, sposobnega partijskega dr lavca in iskrenega tovariša. Bil je duša partijskega življenja v Bosanski krajini neposredno pred vojno, sijajen organizator Pa voditelj upora in revolucije med vojno. nogomet V PRVI FINALNI TEKMI POKALA UEFA C. ZVEZDA ZAMUDILA PRILOŽNOST Beograjčani so včeraj doma igrali le neodločeno z Borussio šestič strelec za domačine, nakar je Jurišič zakrivil avtogol Težka naloga jugoslovanskih nogometašev v povratni tekmi C"V. ZVEZDA - BORUSSIA 1:1 (1:0) CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Jovanovič, Jovin, Muslin, Miletovič, Jurišič, Petrovič, Blagojevič, Savič, Milosavljevič, šestič. BORUSSIA: Kneib, Ringels, F. Schaffer, Vogts, Kulik, Simonsen, Bannes, Wohlers, Nilsen, W. Schaf-Ier, Linnen. STRELCI: v 22. min. Šestič, v 62. Min. Jurišič (avtogol). SODNIK: Foote iz Škotske. BEOGRAD — V prvem srečanju pokal UEFA je včeraj beograjska Crvena zvezda le remizirala pred oomačim občinstvom z zahodnonem-kitn klubom Borussio iz Monchen Sladbacha. V prvem polčasu je bila premoč .ene zvezde očitna, saj so Šestič 'n Mvariši zgradili več priložnosti to zadetek, ki je prišel v 22. minu-?■ ko je bil Šestič najspretnejši v kazenskem prostoru in tudi poslal “?go v nasprotna vrata. Stankoviče- jvarovanci so imeli terensko pre-jr*3 Yse do konca polčasa, števil-,, Priložnosti pa niso obrodile zatožnega sadu. V drugem polčasu je stopila Cr-ena zvezda na igrišče s trdnim na- Menom, da da gostom vsaj še en todetek, ko pa je bil pritisk na vra-a Kneiba izredno oster, je Jurišič zgrešil res edinstveni avtogol, ki "® spravil Beograjčane dobesedno a kolena. Odtlej domačini niso zna-u namreč zgraditi nobene priložno-j'to gol, nasprotno, mirne duše j ko rečemo, da so imeli vajeti gre v rokah zahodni Nemci, ki so ' ustvarili (čeprav z veliko pomoč !?. domačih branilcev) več priložno .. ----- branilcev) 11 za zadetek, v tem priložno pa je bila reca Crveni zvezdi naklonjena, ta a da se je tekma končala le pri Odločenem izidu 1:1. V (1^^ finalni tekmi, ki bo 23. aJa v Diisseldorfu, bodo tako Beo-krajčani pred izredno težko nalogo, i ? dlani je, da so po včerajšnjem 'du favoriti za končno slavje no-^'Metaši Borussie, ki bi jim tudi Gostovala minimalna zmaga. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija uspešna Dinamo presenetil ^ ,27. kolu prve jugoslovanske li-5® -Ž včeraj ljubljanska Olimpija 1-n Pomagata Radnički iz Niša z Edini zadetek tekme je v 66. totouti dosegel Buza. ’ Derbi kola v Splitu je nepričako-i n° osvojil zagrebški Dinamo, ki Premagal domači Hajduk. IZIDI 27. KOLA Dumpija - Radnički 1:0 ”aPredak - Borac 4:1 “Udučnost - Osijek 1:0 £agreb - Sarajevo 3:1 »rtizan - Vojvodina 3:0 “Mjezničar - Beograd 3:1 Moboda - Rijeka 1:0 Majduk - Dinamo 1:2 LESTVICA Dinamo in Hajduk 38, Budučnost 32, Crvena zvezda, Velež in Sarajevo 31, Radnički in Željezničar 28, Sloboda 25, Rijeka, Osijek in Partizan 24, Borac 23, Vojvodina, Napre-dak in Olimpija 22, Zagreb 20, Beograd 19. Crvena zvezda in Velež imata tekmo manj. letošnji veliki uspeh v prvenstvu. Srečanje se bo pričelo ob 20.30. Umrl je Toni Bacchetti VIDEM — V Vidmu je umrl Toni Bacchetti, nekdanji nogometaš Udi-neseja, Interja in Napolija. Več izključitev MILAN — Italijanska discipi' iška komisija je za eno srečanja izključila v nogometni A ligi naslednje nogometaše: Montesija (Avellino), Pasinata (Inter), Tavolo (Atalanta), Bonija (Rema), Bergamaschija (Verona) in Pruzza (Roma). Milan — Bayern MILAN — Letošnji italijanski nogometni prvak Milan bo v torek na San Siru odigral prijateljsko tekmo z Bayernom, da bi tako proslavil VERCELLI — Včeraj je umrl v Vercelliju v starosti 75 let bivši reprezentant leta 1924 in član NK Pro Verrehj 'rnr-esco Borello. BOKS NOGOMET SINOČI V TRSTU ODBOJKA V 1. ŽENSKI DIVIZIJI V Milan je razočaral Cista zmaga Kontovelk v derbiju S to tekmo so počastili spomin na Nerea Rocca 23. EP V KoLNU Russolillo in Kačar v polfinalu KOLN — Italijan Russolillo in Jugoslovan Kačar sta se včeraj uvrstila v polfinale 23. evropskega boksarskega prvenstva v Kolnu. Russolillo je v peresni kategoriji zanesljivo s 5:0 premagal Portugalca Magalahesa. Tadija Kačar je prav tako s 5:0 odpravil zahodnega Nemca Seilerja, in to v srednjetežki kategoriji. V petelinji kategoriji pa Jugoslovan Miličevič ni imel sreče. Po toč- _ , _____ _____________ kah ga je namreč premagal Irec Sut-1 zasluženo osvojili prvo mesto na pr-diffe. I voligaški lestvici in to vsaj iz dveh Triestina — Milan 1:1 (1:1) TRIESTINA (1, polčas): Bartoli-ni, Cei, Lucchetta, Fontana, Preve-dini, Mascheroni, Quadrelli, Politti, Panozzo, Lenarduzzi, Trainini. — (2. polčas): Grigollo (Bisioli), Lucchetta, Gheissa, Daolio, Zanutel, Var-glien, Francini, Scarel, Muiesan, Trainini, Rossi. MILAN: Albertosi (Rigamonti), Boldini, Maldera, De Veochi, Bet (Minoia), Morini, Novellino. Capel-lo (Carotti), Chiodi, Rivera, Buriani. STRELCA: v 37. min. Trainini, v 44. min. Buriani (11-metrovka). SODNIK: Barbares (Krmin). KOTI: 2:6. GLEDALCEV: 18.000. Gledalci, ki so skoraj popolnoma napolnili mestni stadion so doživeli razočaranje. Za ne preveč poceni vstopnice je Milan, novopečeni državni prvak razočaral številne ljubitelje nogometa, ki so od Rivere in tovarišev pričakovali mnogo več. Vsem je jasno, da služijo tovrstne tekme predvsem zato, da si obe društvi razdelita le kup denarja, ki so ga radodarni navijači brez protestov vplačali, vseeno pa bi bila dolžnost Milana, da pokaže vsaj delno tako igro, s katero so Milančani iiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinmiinimumum KOŠARKA ZA PRESTOP V D LIGO Jadran pred zadnjo oviro Naši košarkarji bodo v soboto igrali v Gradišču proti Itali Povratna tekma bo v Dolini - Jadranovci favoriti Jadran čaka ta teden še zadnja preizkušnja: združena ekipa Kon tovela in Opčin se bo namreč v so boto spoprijela z Italo v Gradišču, nato pa še v povratni tekmi prihod njo soboto v Dolini. Gradiška Itala se je sicer uvrstila v goriški skupini na drugo mesto, za mladinsko postavo Pagnos-sina, ki je zmagala vse tekme. Pa-gnossin pa se je odrekel prvemu mestu, zato bo Jadranov nasprotnik ekipa iz Gradišča. Po našem mnenju je bila tržaška skupina glede na kakovost e-kip bolj kvalitetna od goriške: na; pomislimo samo, da sta se Itala in Edera, ki sta letos zasedli 2, oz. 3. mesto v goriški skupini, la ni, ko je med Trstom in Gorico bila ena sama skupina, obtičali na pred zadnjem oz. zadnjem mestu. Itala, ki je letos utrpela tri po raze, razpolaga z nekaterimi iz kušenimi igralci, kot sta Rozbovv-sky in Moruzzi. Prvega se še spominjamo, ko je kot član Italcantie-rija iz Tržiča pred leti nastopal v D ligi proti Boru. Kljub vsej izkušenosti, ki jo ima ekipa iz Gradišča, pa lahko mirne duše trdimo, da je Jadran favorit za prestop v D ligo. Tudi morebiten poraz v Gradišču bi ne smel biti odločilen za Valičevo ekipo, kajti H°t-ESARSTVO DIRKA ALPE-ADRIA Žaubi prvi v Ljubljani Na skupni lestvici vodi Giovanni Riason (lanterna Treviso) - Danes peta etapa (Ljubljana - Velenje) t^tti premoči Italijanov po drugi in p etapi v Huminu oziroma Bov-.° Je vse mogoče zmage odnesel Dih J3n Biason, od majice do etap-B0v Zrnag, je včerajšnja etapa od fjn Ca do Ljubljane pripadla doma-ItL Zaubiju, članu ljubljanskega Prot ’ b°tem ko je kolesar Save Ro-d0vLna vzponu iz Idrije preko Go-Vgnrt do'Kalc, sprožil svoj napad, 8ieer to*™0- Kranjski kolesar je cilj. Sara Prispel na vrh gorskega SpJ I vendar so ga zasledovalci v skimLU Proti Logatcu ujeli, nato so Posj?? ,nada|jevali do cilja, kjer je todhi-k srečo najprej Grajzer, v J'n metrih pa je prišel do izra-S aabi s silovitim sprintom. žltg/1" Pa je včerajšnja etapa pokov r dokaj mirno, brez večjih be-Sa n azen že opisanega Ropretove-Metin Pa<*a 'n Poskusa osvojitve ru- V ^7a'ice- Vier.i ■ nu pa je sam skušal srečo 4elne Sk' kolesar Petelin, član de-lijsk. ^Prezentance Furlanije - Ju-Sahi v . pne' ki je kakih 20 km sti. n0®* z več kot minuto predno-"aitar -edoYa,ci so Ra nato P®Ra Ž prišlo do poskusa odločil-'e$arieapacto na rumeno majico ko fcp. T* Save, vendar brez vsakršna,,'^todtata. jO. Ur®s bo na sporedu s startom ob iatipj v Ljubljani 5. etapa iz Ljub-■ia „.,.? velenia. ki Da ne Dredstav-*at a8( 1)6 5S ^nieno majico Biasona, ki Mi nk:.e več računati na tisto moč- Vel,., -enja, ki pa ne predstav 8arjj »ton ovir. Jugoslovanski kole-^bsdapLprav Rotovo poskušali še ko^p^^ki jo je imel na razpola-- epaj Popoldne pa je bil na spo- ^ORT NA TV ^ddaja o Boru SA °1* 18- uri bo ljubljanska k*doVai„ na "ddaji Sedma steza po-a reportažo o delovanju ŠZ redu še kriterij prijateljstva po ljubljanskih ulicah, ki so se ga udeležili vsi nastopajoči. Vrstni red etape Bovec-Ljubljana 1. Andrej Žaubi (Rog Ljubljana), ki je 135 km dolgo progo prevozil v 3.32'59”, s poprečno hitrostjo 38,028 km na uro 2. P. Galik (Inter Bratisl.) 3.32'59” 3. Gastone Martini (Lant. Treviso) 4. Mirko Rakuš (Sava Kranj) 5. Franci Grajzer (Rog Ljubljana) 28. Petelin (Furlanija - Julijska kr.) Skupna lestvica po 4. etapi 1. Giovanni Biason (Lanterna Treviso), ki je progo prevozil v 10 urah in 29 minutah 2. Bojan Ropret (Sava Kranj) 10.29'08” 3. Jiri Stratilek (Inter Bratislava) 10 29’19” 4. Vinko Polončič (Rog Ljubljana) 10 29’33” 5. Jan Čerepan (Inter Bratislava) 10.29’33” 6. Franci Grajzer (Rog Ljubljana) 10 30’29” 7. Pavol Galik (Inter Bratislava) 10.30’29” 8. Stefano Millo (F-JK) 10.30'50” 9. Marko Cuderman (Sava Kranj) 10.30’50" 10. Renzo Musa (Siporex Pula) m inAn” 28. Petelin (F-JK) 10.42’04" Ekipna lestvica po 4. etapi Inter Bratislava 31.28*53” Lanterna Treviso 31.33T2” Rog Ljubljana Sava Kranj Srbija 6. Furlanija - Julijska krajina 7. Ekipa Alpe - Adria Skupna lestvica gorskih ciljev po 4. etapi 1. Jan Ciutti (Inter Bratislava) 17 2. Bojan Ropret (Sava Kranj) 17 3. Matjaž Zanoškar (Rog LJ) 12 Skupna lestvica letečih ciljev po 4. etapi 1. Andrej Žaubi (Rog Ljubljana) 12 2. Elvio Borghetto (Lanterna Treviso) 12 3. Danilo Zussa (F-JK) 9 R. Pečar v primeru ene zmage za vsako ekipo bo odločala razlika v koših. Zelo težko pa je, da bi Jadran izgubil v Dolini. Naj še na kratko spomnimo na dosedanjo pot jadranovcev do tega spopada: potem ko so pred pričetkom prvenstva veljali za nesporne favorite so Valičevi fantje izgubili nekaj lažjih tekem (delno zaradi okrnjene postave, predvsem pa zaradi podcenjevanja nasprotnika); tako so se na koncu prvenstva kar tri ekipe znašle na vrhu razpredelnice. V miniturnirju je Jadran pometel z obema nasprotnikoma in si zagotovil nastop v tem finalu za prestop med četrto-ligaše. Jadran bo prvo finalno tekmo za prestop v D ligo odigral v soboto ob 20.30 v Gradišču. Druga tekma pa bo na sporedu prihodnjo soboto. Marko NA MLADINSKIH IGRAH V VIDMU LICEJ PREŠEREN DEŽELNI PRVAK Košarkarji liceja «F. Prešeren* iz Trsta so dosegli včeraj izreden uspeh: v Vidmu so postali deželni prvaki mladinskih iger v kategoriji mladincev in so se s tem uvrstili v meddeželni finale. Prešeren — DeganuttI (Videm) 79:69 (39:35) PREŠEREN: Trevisan 4, Udovič 7, Pertot, Koren, Vitez 24, Benčina, Race 4, Prašelj 4, Ban 28, Zlobec. Naši fantje so se v polfinalu pomerili z odlično videmsko ekipo, katero je vodil zvezni trener Cemich. Prešemovci so kljub temu zaigrali brez občutka manjvrednosti, tako so povedli in so svoje vodstvo branili prav do zadnjih minut. V zaključnem delu tekme se je poškodoval Trevizan (katerega so morali prepeljati v bolnišnico), kar je sloven sko peterko nekoliko zmedlo, tako da so se ji nasprotniki v zadnjih minutah približali na razdaljo točke, imeli so celo odločilno žogo, vendar je niso izkoristili. Prešeren — Fermi (Gorica) 68:66 (37:30) PREŠEREN: Koren, Pertot, Prašelj 2, Vitez 26, Benčina 8, Zlobec, Ban 20, Race 2, Udovič 10. Čeprav je prvotno kazalo, da Goričani ne bodo najtežji nasprotnik (v polfinalu so premagali Pordenon) je nato tekma sama potrdila, da ,e to odlična ekipa, s sijajnimi strelskimi sposobnostmi, ki pa morda ni vedno dovolj prodorna pod košem. Prešemovci so sicer skoraj vso tekmo vodili, toda odločilne prednosti si nikakor niso mogli priboriti. Goričani so v zadnjih minutah začeli nevarno manjšati svoj zaostanek in so pet minut pred koncem tekme Tržačane ujeli ter minuto pred koncem vodili s prednostjo dveh točk. Sedem sekund pred koncem tekme je Udovič imel priložnost izenačiti s kazenskimi meti, a je vse tri zgrešil. Vse je kazalo na neizbežen poraz, ko je v zadnjem kazenskem metu od obroča odbito žogo prestregel Ban in izenačil. Goričan Dellisanti je v zaključni zmešnjavi, do katere je prišlo v splošni živčnosti, vrgel žogo z roba igrišča v polje, ko sta manjkali do konca dve sekundi in to naravnost v roke Vitezu, ki je bil le dva koraka od koša: skok in — zmaga. Kdo N popisal orkan navdušenja med «plavimi» in zagrenjeno osuplost Goričanov. Slovenska zamejska dijaška košarka doslej takega uspeha še ni slavila. tem kolu premagale Francijo z 72:54 (34:26). Najboljši v italijanskih vrstah sta bili Rossijeva (25 točk) in Faccinova (16). V drugi tekmi tega kola je Kanada premagala Japonsko s 56:55. Lestvica: Kanada 8, Koreja 6, Avstralija in ZDA 4, Japonska in Italija 2, Francija 0. SABLJANJE »TROFEJA MARŽI* Od danes v Trstu kakovostna udeležba V telovadnici v Ul. Ginnastica v Trstu se bo danes pričelo veliko mednarodno ekipno tekmovanje v sabljanju za »Trofejo Marži*. Na letošnji, 12. prireditvi bodo sodelovale reprezentance Italije, Poljske, Madžarske in Sovjetske zveze. razlogov: 1. ker je bila tekma prirejena v počastitev pred nedavnim umrlega Nerea Rocca, ki je bil trener tako Milana, kot Triestine, 2. ker se je za Milan prvenstvo že izteklo in torej ni treba »virtuozom prvoligaških igrišč* štediti z močmi in obvarovati dragocenih nog pred «grobimi prekrški* tretjeliga-ških «diletantov». Po navadi se v takih nastopih iz prestiža razigrajo domačini, celo Triestina pa je igrala dokaj medlo in prepočasno. Tržačane pa opravičuje dejstvo, da se tretjeligaško prvenstvo še ni izteklo in je letos za Tržačane prej kot slej izredno pomembno ob skorajšnjem napredovanju v drugo ligo. Ko bi si ne stali nasproti ekipi različne ravni bi rekli, da je izid pravilen, saj bi nevtralni opazovalec menil, da je to srečanje dveh skromnih četrtoligaških ekip. Tako pa bi si Tržačani celo zaslužili zmago, da bi lahko vsaj zasmehovali najboljše igralce v Italiji. Mini, ki se je pri Milanu boril in izkazal je Novellino, še to pa verjetno zato, ker krožijo te dneve v Milanu govorice, da ga bodo v prestopnem roku zamenjali z reprezentantom Fiorentine Antognonijem! A. K. Brežanke so v Vidmu osvojile izredno pomembni točki - Deveta zaporedna zmaga borovk v 3. ŽD ITALIJANSKI POKAL Včerajšnji izidi četrtfinala Inter - Juventus 1:0 (v prvi tekmi 1:3). Kvalificiran: Juventus. Perugia - Napoli 0:0 (v prvi tekmi 1:2). Kvalificiran: Napoli. Lazio - Palermo 4:5 po streljanju enajstmetrovk- (v prvi tekmi 0:0). Kvalificiran: Palermo. KOLESARSTVO PO PREDVIDEVANJU Moser prvi «D!rka miru« PRAGA — Poljak Jan Jankiewicz je osvojil prvo mesto na mednarodni amaterski kolesarski «dirki miru*. Poljak je prevozil 6 km dolgo progo v 6*43”, na drugo mesto pa se je z zaostankom treh sekund u-vrstil Čehoslovak Klasa. GABICCE MARE (Pesaro) — F. Moser je kot po predvidevanju osvojil prvo mesto na prvi etapi dvodnevne kolesarske dirke Gabicce. Na tej dirki ne nastopata De Vlae-minck in niti Saronni, zato je bilo tudi vsem jasno, da bo svetovni prvak tudi tokrat odnesel prvo mesto brez večjih težav. Etapa se je zaključila le s končnim sprintom, pri čemer ni imel Moser enakovrednega nasprotnika. Vrstni red prve etape 1. Moser, ki je prevozil 195 km v 5.00’15”, s popr. hitr. 37,143 km/h 2. Martinelli 3. Beccia 4. Z.anoni 5.1 Algeri 6. Landoni 7. - Mantovani TENIS Turnir v Rimu RIM — V drugem kolu mednarodnega ženskega turnirja v Rimu so dosegli naslednje izide: Evert (ZDA) - Newberry (ZDA) 6:2, 6:1; Madruga (Argentina) -Maršikova (ČSSR) 6:1, 7:5; Ružiči (Romunija) - Stoli (ZDA) 6:3, 6:1; Austin (ZDA) - Vermaak (Južna A-frika) 7:5, 6:1. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Hrast 3:0 (15:6, 15:5, 16:14) KONTOVEL: Denis in Mariza Daneu, Rupel, Štoka, Černjava, Prašelj. HRAST: Daris, Franka in Suzana Jarc, Loredana in Lucia Marušič, Luisa in Radiča Gargolet, Lavrenčič. V slovenskem derbiju prve ženske divizije med Kontovelom in Hrastom so domačinke gladko odpravile že skoraj vdane predstavnice iz Doberdoba. Kontovelke pa so kljub zmagi s svojo igro precej razočarale. Igralke igrajo namreč čedalje slabše, kar je tudi razumljivo, saj je napredovanje praktično šlo po vodi. Obstanek pa so si naše igralke zagotovile že v prvem delu prvenstva. Manj jasna pa se nam je zdela precej mračna igra Doberdobk, predvsem v prvih dveh setih, saj bi morala ekipa, ki se bori za obstanek, le pokazati veliko več borbenosti in volje do zmage. Hrastovke so zaigrale nekoliko bolje v tretjem setu, v katerem so bile povsem enakovredne domači ekipi. Kljub temu pa jim ni u- spelo osvojiti častnega seta, kajti tudi to pot so bile Kontovelke spretnejše. H. L. Donatello — Breg 2:3 (15:12, 15:7, 12:15, 7:15, 10:15) BREG: Trenta, Slavec, Žerjal, Stepančič, Olenik, Kofol, Pavletič. SODNIK: Lamacchia in Eliera. V soboto so Brežanke igrale v gosteh pri Donatellu iz Vidma. Ta j tekma je bila izredne važnosti, kajti obe ekipi se borita za obstanek. V začetku je izgledalo, da bodo igralke Brega podlegle nasprotnicam brez odnora, saj so zgubile že dva seta. Slabo sojenje je preprečilo miren potek igre. V tretjem setu so se naša dekleta končno zbrala in začela igrati brez večjih napak. Napad je bil neustavljiv in tudi v obrambi so se borila za vsako žogo. In res, z borbenostjo in požrtvovalno igro, so Brežanke osvojile niz. Tedaj so nasprotnice izgubile svojo gotovost. To so izkoristile Dolinčanke in zaigrale intenzivnejše ter zasluženo zmagale. Takoj v začetku zadnjega in odločilnega seta so vodile z 8:3. Videmčanke so se le od časa iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiitiiiniiiiiiiiH Iz planinskega sveta Izlet za otroke na Ojstrnik j tržaško sodnijske palačo, z avtomo-Vse je pripravljeno za celodnev \ Mi m se bodo planinci peljali do ni izlet za osnovnošolske otroke ih i v™ Lipe. od koder je s aba ura ho-za zadnje razrede otroškega vrtca i da do vrha. Ob 11. uri bo slavnostna Ojstrnik nad Kanalsko dolino, ki | no razvitje prapora PD Nova Gori-b0 v nedeljo, 20. maja, in ga pri- j ca, ki srečanje tudi priredi. Po rejata športna šola in SPDT. Zbirališče otrok bo v nedeljo zjutraj ob 5.30 pred glavnim vhodom tržaške železniške postaje, odhod vlaka do Vkev pa bo ob 6.00. Od Ukev se bodo otroci s svojimi vodiči podali na Ukvansko planoto (do tu je hoje kako uro in pol) ter kosili v koči Nordio. Starejši otroci se bodo nato podali na vrh Ojstrnika, za ostale pa bodo preskrbljene razne igre in zabava. Povratek bo v popoldanskih urah z vlakom iz Ukev v Trst, kamor bo na železniško postajo prispel ob 19.38. Vpisovanje otrok je bilo po vseh mestnih in predmestnih osnovnih šolah, za otroke drugih šol pa je vpisovanje odprto na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20) od 11. do 12. ure samo še danes. S tem izletom se zaključuje sezona izletov za osnovnošolske oVFo!Če“~v okviru SPDT in športne šole. Ostalo delovanje SPDT Jutri, v petek, 11. maja, bo v okviru predavateljske sezone SPDT predavala dr. Majda Mazovec m temo »V deželi kondorjev». Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri, opremljeno pa bo z barvnimi diapozitivi. * » * SPDT prireja v nedeljo, 13. maja, izlet z osebnimi avtomobili na do časa skušale upirati. Toda na drugi strani mreže so naša dekleta ohranjevala razliko in tudi zasluženo slavile zmago. MRS OSTALI IZIDI 19. KOLA Julia - Pav Despar 1:3 Prala - Rivignano 3:0 S. Luigi - Virtus Vigonovo 3:1 Lib. Krmin - Gin. Spilimbergo 3:0 LESTVICA Libertas Krmin 36, Prato 34. Kontovel 28, Pav Despar 26, S. Luigi 24, Julia 20, Virtus Vigonovo 18, Breg 12, Rivignano 10, Hrast Doberdob in Donatello 8, Ginnastica Spilimbergo 2. 2. MOŠKA DIVIZIJA Inter 1904 - Dom 3:2(11:15, 15:12, 15:3, 12:15, 15:10) DOM (Gorica): Klanjšček, Jarc, Černič, Prinčič, Cotič, Devetak in Komel. Domovci so v soboto zvečer nerodno klonili v Trstu v srečanju s šesterko Inter 1904, veljavnem za 16. kolo odbojkarskega prvenstva 2. moške divizije. Domačini so zasluženo zmagali, saj so zaigrali vseskozi požrtvovalno. Dom se je dokončno rešil izpada že prejšnjo soboto, ko je nepričakovano premagal prvega na lestvici Vivil. To pa je negativno vplivalo na Domovo šesterko, saj je odpotovala v Trst brez vsake stimulacije. Tekma sama ni bila posebno zanimiva, saj ekipi nista pokazali vsega kar zmoreta. Do konca prvenstva 2. MD manjkata sedaj le še dve koli. Dom bo v zadnjih nastopih igral obakrat na domačih tleh in sicer proti Libertas iz Gorice in Krmina. V soboto, 12. maja se bo Dom slavnosti hi pozdravnih govorih bo še kulturni spored, na katerem bodo ! SD°Pn.'ri z ekipo Libertasa iz Go- nastopili nekateri pevski zbori folklorne skupine. D. J. NA EVFBESTU Vrh se še vedno upira niilltlllllliiiiiiitmiiiiiiMiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||iiiiiiiiii|l||||||||||||||||||||||l|||||||,l|||l|tl|,||til||||||||l||||||||lt||l|i||||||||||,||||„,|la|,ll,ll,„l|l,ll|||||||||||||||||||||| Kljub velikemu pričakovanju . v domovini jugoslovanska alpinistična odprava tudi v sredo ni dosegla vrha sveta. Kaže, da na gori; ne vlada takšno navijaško vzdušje, kot v domovini, da previdno, preudarno in načrtno pripravljajo zadnji naskok. Zadnje sporočilo pravi naslednje: dosegli so točkp kakšpih 550 metrov pod vrhom sveta in kaže da so tam odložili vso potrebno opremo in se jtotem razporedili po’ poti. Ekipe so se v taborih povsem zamenjale: in zdaj sta v zadnjem, najvišjem taboru Manfreda in Grošelj. Že v četrtem in tretjem pa so po trije alpinisti, ki so po mnenju strokovnjakov v ljubljanskem himalajskem centru potencialni osvajalci Everesta. Vsekakor je v zadnjem, to je petem taboru vsa oprema, potrebna za odločilni naskok. Na vrhu je še vedno razmeroma nizka temperatura. Veter je srednje moči. Kot kaže zadnje poročilo pa je prvič, odkar so Jugoslovanski alpinisti pod goro sve-Trstelj. Zbirališče je ob 8.30 pred j la, začelo tudi snežiti. Ne močno. Vendar sneži. Tudi v baznem tabo- NOGOMET, V TRETJI AMATERSKI LIGI KRIŽANI PRED KONČNIM SLAVJEM Vesna bo v nedeljo igrala derbi s Krasom, ki je v minulem kolu odpovedal ■ Sovodeajci zmagali v gosteh, Doberdobci izgubili doma «Azzurre» le zmagale SEUL — V 4. kolu finalne skupine ženskega svetovnega prvenstva v košarki je Italija osvojila svojo prvo zmago. »Azzurre* so namreč v Tudi nogometno prvenstvo 3. a-materske lige na Tržaškem se bliža koncu. V nedeljo so namreč odigrali pare osmega povratnega kola, kar pomeni da do konca prvenstva manjkajo še tri zavrtljaji. Čeprav je v skupini N kriška Vesna gostovala pri solidni ekipi Op. Supercaffe, so Križani iztržili dragoceno točko in s tem, poleg tega da so ohranili vodstvo na lestvici in nepremagljivost (17 pozitiv nih nastopov brez poraza), so verjetno premostili zadnjo težjo oviro v tem prvenstvu in s tem imajo praktično končno zmago v žepu. Drugouvrščena ekipa Čampi Elisi, ki je po porazu s Krasom zamenjala treneja, kljub nedeljski zmagi nad Unionom, zaostaja za Vesno za dve točki. Pomisliti pa moramo, da imajo Tržačani tekmo več, kar pomeni, da je Vesni v nedeljo dovolj zmagati v derbiju proti Krasu in bo tako teoretično že prvak skupine N. Enajsterica Krasa pa je v nedeljo razočarala, saj je z visokim 3:0 izgubila z enajsterico CGS. S tem porazom (desetim v tem prvenstvu) je Kras ponovno na predzadnjem mestu razpredelnice in prav v nedeljo čaka Kras naporna naloga, saj bo igral derbi s kriško Vesno. V skupini O sta Baxter in Domio zmagala in s tem ohranila prvo, oziroma drugo mesto na lestvici. SKUPINA N IZIDI 19. KOLA Op. Supercaffe - Vesna 3:3 Inter SS - Esperia SL 1:2 Esp. S. Giovanni - Roianese 3:2 Kras - CGS 0:3 Union - Čampi Elisi 0 3 LESTVICA Vesna 26, Čampi Elisi 24, Edera, CGS in Esperia SL 21, Op. Supercaffe 20, Roianese 15, Esp. S Gio-vanni 14, Inter SS 13, Kras 12, Union 2. PRIHODNJE KOLO (13.5.) Edera - Esp. S. Giovanni: Roianese - Od. Supercaffe: Vesna -Kras; CGS - Union; Čampi Elisi -Inter SS. SKUPINA O IZIDI 19. KOLA Chiarbola - Baxter 0:1, S. Andrea - S. Sergio 5:0, Ca ve - Artigiani 0:0, Domio - Rabuiese 2:0, Flami-nio - S. Anna 1:5, S. Vito - Dui-no 5:0. LESTVICA Baxter 30, Domio 28, S. Andrea 25, Chiarbola 24, Artigiani 23, Cave 22, S. Anna 20. S. Vito 15, S. Sergio 14, Rabuiese 12, Duino 9, Flami-nio 5. B. R. NA GORIŠKEM Nedeljsko, 29. kolo v M skupini prvenstva 3. AL je bilo odločilno za napredovanje. Sagrado si je praktično že 90-odstotno zagotovil napredovanje z zmago nad Mladostjo, saj sta Pro Farra in Isonzo remizirala v medsebojnem spopadu ter sta se tako sama izločila. V zadnjem kolu se bo namreč Sagrado pomeril pred domačim občinstvom z Marianom, ki je sicer solidno moštvo, nima pa v tem prvenstvu več nobenih ciljev in bo tako predvidoma lahek plen za vodečo enajsterico. Tokrat so za prijetno preseneče- nje poskrbeli Sovodenjci, ki so se v Villanovi oddolžili za poraz ga dela prvenstva. IZIDI 29. KOLA iz prve- Panzano - Vermegliano 1:1 Poggio - Brazzanese 0:0 L. Capriva - Piedimonte 0:3 Pro Farra - Isonzo 1:1 Azzurra - San Lorenzo 1:1 Villanova - Sovodnje 1:2 Fogliano - Mariano 1:2 Mladost - Sagrado 0:3 LESTVICA Sagrado 46, Isonzo 45, Pro Farra 44, Mariano 39, Azzurra 34, Villano-va 33, Mladost 31, Sovodnje 28, Braz-zanese 26, Piedimonte 25, Poggio, L. Capriva 19, San Lorenzo 16, Ver-megliano 14, Panzano 13. PRIHODNJE KOLO (13. 5.) Panzano - Poggio, Brazzanese -Vermegliano, L. Capriva - Pro Farra, Isonzo - Piedimonte, Azzurra - Villanova, Sovodnje - San Lorenzo, Fogliano - Mladost (v soboto), Sagrado - Mariano. MINIBASKET «PRVENSTVO COCA-COLA* Derbi Poletu Polet — Breg 50:22 (23:16) POLET: Feri 12, Granier 4, Košuta 12, Verša 6, Persi 6, Perosa, I-pavec 2, Zajec 2, Kerpan 6, Bella-fontana in Škerlavaj. ‘ BREG: Salvi 2, Furlan, Kofol 1, Jerman, Prašelj, Korošec 15, Vodopivec 4, Kocijan. PM: Polet 4:10, Breg 2:6. SODNIK: Sergij Tavčar. V slovenskem derbiju med Poletom in Bregom so tokrat na domačih tleh slavili Openci. Zmaga pole-tovcev je bila povsem zaslužena, saj so pokazali predvsem boljšo skupinsko igro od gostov. Pri tem je treba poudariti, da so pri Brežanih manjkali nekateri standardni igralci, kar se je seveda krepko poznalo v njihovi igri, saj je praktično slonelo vse na Korošcu. Pri poletov-cih je bil tokrat najboljši Košuta, ki je v letošnji sezoni pokazal lep napredek. Dobro pa so igrali tudi Verša, Persi in Feri, ki je vseh 12 točk dal v zadnji četrtini tekme. Glede Brežanov je bil daleč najuspešnejši Korošec, ki je sam zbral skoraj vse točke za svojo ekipo. Lota CAMB B — Bor 49:65 BOR: Brandolin 21, Tavčar 16, Krapež 12, Cej 6, Gruden 4, Smotlak 4, Košuta 2, Kovačič, Žerjal, Zeriul. V zadnji tekmi tega prvenstva se je Borova ekipa zelo dobro odrezala. Zasluga za to gre predvsem »postu* Brandolinu, ki je v obrambi in napadu polovil skoraj vse odbite žoge. Pohvala pa gre tudi Tavčarju in Krapežu, ki sta z agresivno o-brambo prestregla veliko število žog in sta tako omogočila izvajanje hitrih protinapadov. Max rišču. JURE PENGOV jn | rice ob 20. uri v občinski telovadnici v Ločniku pri Gorici. I. K. 3. ŽENSKA DIVIZIJA La Previdente — Bor B 0:3 BOR: Furlanič. Župančič, Tomšič, Klemse, Maver, Montanari, Marži in Prašelj. Odbojkarice Bora B so pospravile deveti zaporedni par točk. Kljub temu, da je to kombinirana ekipa »plavih* (saj igrajo mlade in nekatere starejše ter izkušene odbojkarice) zmagala tudi to pot že po treh setih igre, je naletela pri šesterki La Previdente na najtrši oreh. To pa gre predvsem pripisati slabi razsvetljavi v telovadnici šole Visintini in tudi podcenjevanju nasprotnic. V prvem nizu so borovke prepustile domačinkam kar trinajst Jočk, v drugem pa je bilo potrebno igrati na razliko. Vsekakor pa so prav ti odločilni posegi še enkrat potrdili pravo moč Bora, ki je znal preprečiti najhujše tudi tokrat, ko je izgledalo, da bodo nasprotnice kot prve imele veliko zadoščenje z osvojitvijo niza. v’ tretjem setu je bila igra Bora veliko bolj zanesljiva in prisebna že na samem začetku, kar je, seveda, botrovalo prepričljivi zmagi. Po tej zmagi je Bor B še bolj trdno na prvem mestu lestvice in še edini nepremagan. G. F. Smrt na HimalajT Avstrijski alpinist Obernosterer, star 25 let, ja med vzponom na 7.674 m visoki himalajski vrh Fang, na katerega doslej še ni stopila človeška noga, omahnil v dva tisoč metrov globok prepad in se ubil. Po vesteh iz Katmanduja se je nesreča zgodila, ko je Obernosterer zapustil bivak v višini 6.500 m. Njegovega trupla doslej še niso našli. KOLESARSTVO Van Impeju 15. etapa LEON (Španija) — Belgijec Lu-cien Van Impe je osvojil 15. etapo kolesarske dirke po Španiji, Gijon — Leon (161 km). Zmagovalec, ki je prevozil progo v 3.50*01” s poprečno hitrostjo 42,069 km na uro, je prevozil na cilj s 6” prednosti pred skupino najboljših, med katerimi je bil tudi Nizozemec Jop Zoetemelk, ki je tako ohranil prvo mesto na skupni lestvici. KOŠARKA 1. DIVIZIJA Bor A - Bor B 77:73 (32:36) Solaris — Breg B 3:0 (15:10, 15:12, 15:3) BREG B: Pečenik, Salvi, Zeria-li, Kerin, Zobec, Martinelli, Ota. Maver. SODNIK: Millotti iz Trsta. V nedeljo zjutraj so mlade Brežanke odigrale v gosteh tekmo proti Solarisu iz Trsta. Zmagale so domačinke s čistim 3:0. Moramo reči, da so se Brežanke dobro odrezale v prvih dveh setih, četudi so domačinke vseskozi vodile. Igralke Solarisa so gradile vsako žogo in lepo zaključile, toda tudi Brežanke so lepo branile. Na žalost se je Kerinova poškodovala in to se je precej poznalo, predvsem v tretjem setu. Precej točk so Dolinčanke osvojile z močnimi servisi, medtem ko so jih v zadnjem setu precej zgrešile. MRS TENIS DOSSELDORF — V tekmovanju za evropski pokal narodov je Avstralija s 3:0 premagala ZDA. Zadnjo točko sta v dvojicah priborila Alexander in Dent, ki sta odslovila ameriški par Ashe - Smith s 4:6. 7:6, 7:6. * m m mil % .........,j Naraščajnika košarkarska ekipa Poleta • trenerjem S. Tavčarjem Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnoprel plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,0Q din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mrn| 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. Stran 6 10. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska 1 iTJT I Trst Član italijanske Zveze časopisnih založnikov FiEG POL LETA PRED IZTEKOM MANDATA SEDANJEGA SVETA V začetku oktobra volitve koroškega deželnega zbora Novi volilni sistem omogoča osrednjim avstrijskim strankam, da ohranijo monopol nad političnim življenjem - Slovenska koroška enotna lista znatno oškodovana CELOVEC - Med dolgo vrsto letošnjih avstrijskih volilnih obračunov — na političnem koledarju je zanje rezerviranih še 7 datumov — so tudi koroške deželne volitve, ki bodo, kot je že sporočilo vodstvo koroške frakcije avstrijske socialistične stranke, 7. oktobra, oziroma pol leta pred iztekom mandata sedanjega deželnega zbora. O tem datumu in pa o noveli k sedanjemu deželnemu volilnemu redu, naj bi deželni zbor Koroške glasoval na seji 18. maja, pri čemer pa so si socialisti v dogovoru s svobodnjaško stranko že zagotovili potrebno večino, ne le za datum volitev, marveč tudi za spremembo volilnega reda, se pravi za novo razdelitev volilnih okrajev. Volilni o-kraji bodo poslej štirje in ne le e-den kot doslej, pri čemer pa se bosta — v skladu z močno zapletenim načinom razdeljevanja poslanskih bandatov v Avstriji — pri delitvi preostanka mandatov in glasov po dve volilni okrožji združili v enega. Ta rešitev volilnega problema, ki je nastal potem, ko je avstrijsko ustavno sodišče ugotovilo, da nalaga volilni zakon razdelitev deželnega ozemlja v več kot en volilni o-koliš, ima seveda tudi politični smisel: ker v drugem izračunu združuje po dve volilni okrožji v en rezervoar glasov, daje svobodnjaški stranki, ki je najmanjša od treh v Koroškem deželnem zboru zastopanih strank, možnost, da ne izpade iz deželnega zbora. Hkrati pa takšna razdelitev zapira vrata drugim političnim skupinam, ki bi hotele na volitvah nastopiti kot stranke. Gre pri tem za povsem pričakovano prizadevanje avstrijskih političnih strank, da ohranijo monopol nad političnim življenjem in ne dopustijo cepljenja političnih sil na nove enote, oziroma nastanek novih političnih strank. Med tistimi, ki jih takšna razdelitev prizadene, je tudi Koroška e-notna lista, ki jo je klub slovenskih občinskih odbornikov začel obnavljati jeseni leta 1977, potem, ko sta tako Klub kot tudi Narodni svet koroških Slovencev ugotovila, da nobena od avstrijskih strank za manjšino ni naredila ničesar takšnega, da bi ji pripadniki manjšine lahko zaupali svoje glasove. V nasprotju s tem pa se je Zveza slovenskih organizacij, kot druga od obeh o-srednjih organizacij Slovencev v Avstriji od oblikovanja samostojne slovenske stranke distancirala. Prvič zato, ker je računala na blokado s strani tradicionalnih avstrijskih strank, kar se očitno te dni tudi dogaja, drugič pa zato, ker na nacionalni osnovi zgrajena stranka fronto boja za demokracijo in Šestnajst domnevnih «napistqv» pred sodiscem Začetek in odložitev razprave TRŽAŠKI DNEVNIK sproti samim pripadnikom manjšine, ki se na volitvah ne odločajo samo po nacionalnem kriteriju, marveč tudi po socialnem ali pa glede na svoje politično izročilo. Da je temu tako, so pokazale tudi zadnje občinske volitve, saj le polovica od 80 izvoljenih slovenskih občinskih odbornikov, sodi v krog enotne liste. V zvezi s sporočilom koroških socialistov sta Klub slovenskih občinskih odbornikov in Narodni svet koroških Slovencev objavila izjavo, v kateri ugotavljata, da je samostojen nastop slovenske liste na volitvah slej kot prej edina pot za enakopravno udeležbo Slovencev v politiki dežele. Hkrati pa v izjavi o-stro protestirata zoper takšno delitev koroškega ozemlja, ki cepi e-notno naselitveno ozemlje Slovencev na več volilnih okrožij. MARJAN SEDMAK NiiiiiiiiiiiiiiniHiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiuiiimfiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiittiimiMMiiniiiiiHKitiiHniiiiiiniiiiimiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA BLEDU 12. TRADICIONALNO SREČANJE PISATELJEV Blokovska politika, samovšečnost, nasilje in rasizem hromijo sožitje med narodi 60 udeležencev iz 23 držav bo med drugim razpravljalo tudi o temi «Literatura - most med narodi» POROČILO 0 SESTANKU DEŽELNEGA TAJNIŠTVA V JAMLJAH_ Slovenska skupnost o umestnosti svojih povezav za bližnje volitve Ker so KD, PSDI in PRI vključile v svoje liste vidne predstavnike, ki se izjavljajo proti globalni zaščiti Slovencev, bo SSk preučila oportunost svojega sodelovanja z večino v deželnem svetu V ponedeljek, 7. maja, se je v Jamljah sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, da pregleda doslej opravljeno delo v zvezi s pripravami za državnozborske in evropske volitve, ki bodo 3. oziroma 10. junija. Ugotovilo je, — tako se glasi sporočilo SSk za tisk — da so bile skupne liste s Furlanskim gibanjem oziroma z Union Valdota-ine pravočasno vložene in potrjene po pristojnih pravosodnih organih. S tem v zvezi čuti za svojo moralno dolžnost, da se zahvali preko štiristo podpisnikom, ki so se tako solidarno odzvali vabilu, potem ko je notranje ministrstvo zavrnilo sku-i pen volilni znak, s katerim sta se SSk in FG nameravala predstaviti na parlamentarnih volitvah. Zato ni BLED — Včeraj se je na Bledu začelo tradicionalno dvanajsto mednarodno srečanje, ki ga prirejata skupaj Društvo slovenskih pisateljev in slovenski PEN center. Kakih šestdeset udeležencev iz triindvajsetih dežel sveta, sta najprej pozdravila generalni sekretar mednarodnega PEN kluba Peter Elstob iz Velike Britanije in predstavnik UNESCO iz Pariza L. Izpd. Za njim je v imenu gostiteljev pozdravil udeležence predsednik slovenskega centra PEN kluba Filip Kalan Kumbatovič, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal: «Letošnji vodilni temi se vsebinsko in smiselno prepletata med seboj v organski nerazdružnosti: lite: a tura — posredovalka novega univerzalizma in literatura — most med narodi. Ti sta na videz malone konvencionalni, če ju presojamo le po naslovu, prilagojenim humanističnim geslom iz ustavne listine mednarodne narodnostne pravice le oži, namesto ! ga PEN, ki obnavljata le stike v da bi jo oširila. Po ocenah Zveze stanovski zavesti, te edine svetov- slovenskih organizacij se tako zasnovana stranka zapira pred avstrijskimi demokrati, ker počiva pač predvsem na nacionalnem načelu opredeljevanja, hkrati pa tudi na- ne zveze, ki naj bi zajela brez družbenopolitičnih predsodkov pisatelje iz vseh celin tega našega neurejenega planeta, Ta zavest priznava zgodovinsko in aktualno S 5 milijoni lir pokojnine Eno milijardo v žepu in 5 milijonov lir na mesec: vse to b > vnovčil načelnik kolavdatorjev Aeritalie v Rimu Pier Paolo Trevisan, ki je stopil v pokoj. Vest je dvignila precej prahu, vendar, kot pravijo, je vse zakonito. Posegli so tudi sindikati, .J sicer ne morejo osporavati Trevlsanu pridobljenih pravic, pač pa zahtevajo od vlade korenito pokojninsko reformo dejstvo, da obstajajo narodi z neo-cenljivo pravico do avtohtone govorice, ne priznava pa meja, ki bi razdruževale mednarodno skupnost umetniške stvarilnosti, tako da zagovarja svobodno menjavo idej med vsemi deželami brez ozira na narodnostno ali plemensko ali konce-sionalno pripadnost, vendar z obvezno intervencijo zoper namerne dezinformacije, tako pogoste v ideo- lina loški napetosti današnjega sveta. -Vse to je znano, saj gre za načela razumne strpnosti v kulturni dejavnosti in ta načela, sodijo navsezadnje v moralni kodeks slehernega pisatelja, ki se zaveda individualne in družbene odgovornosti, ne glede na to ali sam javno priznava listino mednarodnega PEN. Univerzalizem je tedaj utemeljen že dovolj razločno v tej listini, ki s statutom vzpostavlja mednarodno skupnost avtonomnih centrov PEN, saj gre za humanistično vizijo enakopravnem pluralizmu avtohtonih kultur v miroljubnem sožitju med narodi. Žal se sleherna vizija poraja z usodno rojstno napako, saj sta si ideal in resničnost vselej vsak sebi v dokajšnji razdalji. Ta razdalja se še veča z družbeno dinamiko našega časa, tako nasičeno z ideološkimi in političnimi, z ekonomskimi in vojaškimi nasprotji. Vse to je očitno, in sleherna nadrobna razčlemba teli nasprotij bi bila odveč. Saj vsi vemo in pisatelji se zavedamo tega bolj, kot drugi občani, da pojavi prikritega in oboroženega nasilja, kakršni so neofašizem in neonacizem, rasistični teror, blokovska prostost in hierarhična samovšečnost tako imenovanih supersil, nikakor ne spodbujata sožitja med narodi. Očitno je tudi dejstvo, ki se zrcali čedalje bolj v besedni umetnosti: tp, da občutijo med idealom in resničnostjo bolj kakor pisatelji, ki pišejo v • tako imenovanih stvarnih jezikov, tisti ustvarjalci, ki jih je usoda naselila v geopolitičnem območju manj znanih literatur. To zgodovinsko dejstvo spreminja znani in na videz že po vsefn konvencionalni temi o .literaturi kot mostu med narodi in posvetovalci praktičnega univezalizma v živo aktualnost. Vse kaže, da prodira v svetovno javhost polagoma vendarle to preprosto spoznanje, da ostaja univerzalizem zgolj politično načelo brez pravega učinka vse dotlej; dokler ne bodo presežene razlike med tako imenovanimi znanimi in neznanimi, a vsaj malo znanimi literaturami*. Po uvodnih nagovorih se je začelo prvo zasedanje na temo «Litera-tura - posredovalka univerzalizma*. RIM — Proces proti 16 «napi-stom», med katerimi je 9 zgodovinskih voditeljev*, se je včeraj začel v strogo zastraženi telovadnic; Fora Italica. Začel se je z zamudo, a proces se ne bo nadaljeval jutri, kot bi bilo pričakovati, pač pa so ga odložili na 18. maj. Predvsem so nekateri «napisti», ki so obtoženi pripadništva oboroženi skupini, umorov in poskusov umorov ter posesti strelnega orožja, zavrnili zagovornike, zaradi česar je moralo sodišče imenovati uradne in jim dati možnost, kot sicer predvideva zakon, proučitve sodnih aktov. V strogo zastraženo kletko so najprej stopili obtoženci, nato pa obtoženke, ki so objele pod fleši fofco-grafov svoje moške somišljenike. Ta-Prvi je o tem obširno spregovoril ko so se znašli na zatožni klopi Ma-afriški pisatelj 01ympe Bhely Zely - ria Pia Vianale, Franca Salerno. Quenom iz Benina, sledil pa mu je Giovanpi Gentile Schiavone, Nicola beograjski kritik Predrag Palave- Abatangelo, Domenico Delli Vene-stra s prispevkom pod naslovom ri, Rossana Tidei, Alessio Corbolet-»Politika upanja*. Sledila sta še dva ti, Raffaele Piccinino in Giuseppe prispevka na isto temo in sicer Pampalone. Manjkal je Adolfo Cec-hrvaškega književnika Predraga carelli, ki je naslovil predsedniku ., .. . . . Matvejeviča in znanega vzhodno- Santhiapichiju pismo, v katerem je (80 'iaei 1 KI so nemškega pisatelja Stephana Herm- rečeno, da ne priznava sodnega po-! zato pa dragocene. Ogledali so si 'ria. ; stopka, ker je sodišče izraz repre- j še predhodnika našega Primorske- Poooldne le bila ršznrava nji hr sijske države. Od obtožencev na za-1 ga dnevnika in sicer Partizanski vo temo, nato pa je predsednik ob- «sni svobodi so bili prisotni Sandra dnevnik, ter vrsto drugih časnikov, činske skupščine Radovljica inž. Vittona Papale in Sergio koledarjev, letopisov, ki so izha- -- - J Bartolim, manjkala pa sta Franco *-'• — 1........... —J preostajalo drugega, kot nastopiti skupno pod edinim možnim znakom Furlanskega gibanja, ki nudi konkretne možnosti doseči postavljeni cilj: izvolitev lastnega parlamentarca. SSk z zadovoljstvom ugotavlja, da ne samo njeni tradicionalni volivci, temveč tudi drugi manjšinski krogi pozitivno ocenjujejo volilno zavezništvo tako s Furlanskim gibanjem kot z Union Valdotaine, ker gre za naravno povezavo na ravni narodnih in jezikovnih manjšin, ki se borijo za svoje osnovne pravice, med temi za lastno zastopstvo v državnem in evropskem parlamentu. V tem pogledu je potrebno poudariti, da je mladinsko gibanje na iiiiniiiiiiiiufiiiiiiiifiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiMtiimimniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiimniiiu V SPREMSTVU UČITELJIC UČENCI IZ R0JANSKE SOLE SO SI VČERAJ OGLEDALI NŠK Ob povratku so se ustavili tudi v Tržaški knjigarni Včeraj so učenci 4. in 5. razreda osnovne šole ^Bazoviški junaki* iz Rojana v spremstvu učiteljic obiskali Narodno in študijsko knjižnico. Sprejela jih je uslužbenka knjižnice, ki je učencem na kratko pojasnila naloge in sistem knjižnice ter njen nastanek v Trstu. Nato so si ogledali čitalnico ter skladišče, kjer je spravljenih okrog 60 tisoč knjižnih del. Z zanimanjem so otroci gledali knjige, posebno tiste, ki jih še ni-• j.,. izredno stare, JieSP12r.edmXiXga ^101’in Pada VanVatoggi. pisateljskega srečanja na Bledu. D. Ž. Domnevna sabotaža v jedrski centrali v ZDA RICHMOND - V jede s’ centrali Surry v Virginiji že nekaj časa ne poteka vse ket bi moralo. Tehniki namreč so v nek .j dneh i motovili hude okvare v enem izmed reaktorjev, ki so po vsej verjetnosti posledica sabotaže. Na pomoč so poklicali FBI in včeraj je preiskava o domnevnih sabotažah stekla s polno paro. FTisoten je bil tudi odvetnik Sa-verio Senese, ki ga obtožujejo pripadnosti oboroženi skupini. Senese se je predstavil v odvetniški togi kot zagovornik in ne obtoženec, zaradi česar bi mu morali, če strogo upoštevajo zakon, soditi v odsotnosti. Že v začetku razprave je Abatangelo, na vprašanje predsednika kdo ga brani, prebral »poročilo št. 1» z dolgimi teoretičnimi in vojaškimi frazami o posebnih sodiščih in imperialistični protofenzivi in napovedal novo spomladansko ofenzivo gverilskih sil. Na sliki (telefoto ANSA) «napisti» med razpravo. aiiiiiiiiiimititHiiimiiiMiiniitmiiiiMiiiiiiMiiiMtiitiiiitMuiiiiaiiiiiHitiiiiftMiiiiiitimiiiiMiiiimiiiiuiMiiiiii NADALJEVANJE KONFERENCE UNCTAD V MANILI Države v razvoju zaman iščejo pomoč pri razvitih Dialog med enimi in drugimi bo sila težak - Srečanje med jugoslovanskim in romunskim predstavnikom jali v predvojnem času in med drugo vojno. Spoznali ?.o pri tem pomen knjižnice, posebno naše. ki hrani in stalno nabavlja knjige o Slovencih v zamejstvu in na o drugih jezikovnih manjšinah. Učenci so bili tega obiska zelo zadovoljni in navdušeni, ker so poleg tiskanih knjig prvič videli tudi ro kopise. To je bilo zanje pravo doživetje, obenem pa spodbuda, da vzljubijo knjigo in razumejo pomen in važiost, ki jo ima Narodna in študijska knjižnica v Trstu, kjer živimo Slovenci. Pred odhodom sta učiteljici prejeli v dar letopis ter bibliografijo zgodovinske razstave «London 1915 — Osimo 1975*, ki jo je Narodna inr študijska knjižnica izdala ob 30-letnici ustanovitve. Ti dve knjižni deli bosta spravljeni v šolski knjižnici rojanske šole. Po ogledu knjižnice so si učenci ogle- ! dali še Tržaško knjigarno. V spomin na ta obisk je vsak dobil knjiž-1 no darilo, kar je učence razveselilo. Ob povratku v šolo so bili vsi zadovoljni, da so lahko obiskali naše zamejske ustanove in spoznali, da so ti izleti še posebno poučni. MIM svojem nedeljskem taboru v Gorici označilo volilno izbiro Slovenske skupnosti za pogumno in perspektivno obetajočo in jo zato v celoti odobrava. Pri pregledu političnega položaja v naši deželi, je deželno tajništvo ponovno obsodilo vse oblike gonje proti globalni zaščiti Slovencev * Italiji, ki jo vodijo znani nam nasprotujoči krogi. Ugotavlja, da se nekateri visoki vidni predstavniki nekaterih strank ustavnega loka " kot so KD, PSDI in PRI - odkrito izjavljajo proti zaščiti Slovencev, Takšne izjave sta dala poslanca KD in PSDI Toros in Scovacricchi. stranka PRI pa je na svojo listo za rimski parlament v goriško-ri-demskem okrožju sprejela znanega nasprotnika zaščite beneških Slovencev dr. Cicerija, ki je zadnje mesece vodil pravo križarsko vojno v zbiranju podpisov med beneškimi Slovenci proti priznanju njihove narodnostne identitete in * tem povezanih pravic. Te izjave in tudi kandidatura dr-Cicerija jasno pričajo o tem, katere stranke so se skrivale za akcijo zbiranja podpisov proti globalni zaščiti Slovencev in kako neutemeljene so trditve, da se je protislovenska gonja rodila v vrstah Furlanskega gibanja, ki je podprlo zahteve Slovenske skupnosti, soglaša z njenim osnutkom zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji in je vkliuj čilo zaščito Slovencev v svoj volilni program. Vsekakor pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so stranke, ki sestavljajo večino v deželnem svetu, vključil® na svoje liste predstavnike, ki se odkrito izražajo proti globalni zaščiti Slovenske manjšine v Italij1* Slovenska skupnost ugotavlja, d® je to v nasprotju s programskim1 dogovori za sestavo deželnega odbora, kjer so se vse stranke, sopodpisnice obvezale, da bodo prek deželnega odbora zahtevale od vlade, naj čimprej predloži v parlamentu zakon za popolno zaščito Slovencev v Italiji. Volilna kampanja ne opra; vičuje takih izjav in stališč, kajti politična volja katerekoli stranke za rešitev perečih manjšinskih vprašanj ne more izhajati iz trenutnega razpoloženja, ampak mora biti sad globalnega prepričanja in pok?® zavzetosti za izvajanje ustavnih načel. Zato Slovenska skupnost smatra, da so tri omenjene stranke z zadnjimi stališči spremenile politično osnovo deželnega sporazuma, ki Je jasno govorila o pravicah Slovencev ter si pridržuje pravico, da po P0" globljeni proučitvi sedanjega stanja in posledic, ki bi jih to stanje lahko imelo, preveri oportunost svojega sodelovanja z večino v deželnem svetu, obenem pa poziva ostal* stranke, ki se zavzemajo za g'°' balno zaščito Slovencev in se n* strinjajo z zadržanjem predstava*' dobiti zaupanje državljanov in po- kov KD, PSDI in PRI, naj ustrezno kazati, da ščiti najnižje sloje. Le proučijo skladnost zadnjih protislOj V BOJU PROTI TERORIZMU Potrebna preureditev sodnega sistema Pojav terorizma in političnega nasilja je v Italiji vsak dan na dnevnem redu, ljudje so se nanj sko-ro navadili, tako da preti nevarnost, da bi na problem začeli gledati kot na nekaj vsakdanjega. V resnici je pojav terorizma huda nevarnost za obstoj demokracije. 6 teh problemih je včeraj na pravni fakulteti govoril beneški sodnik Paolo Duši, ki je predaval na temo »Boj proti terorizmu in svoboda misli*. Zborovanje, ki ga je pripravil kolektiv študentov pravne fakultete, .je potekalo v obliki razprave: uvodno besedo je imel sodnik Duši, ki je tajnik organizacije «Magistratura democratica* (Demokratično sodstvo), to je struje, v kateri nastopajo demokratični sodniki, ki se zavzemajo za naprednejše oblike sodstva. Duši je najprej analiziral različ ne oblike nasilja, ki ga delimo v politično in socialno, ideologijo terorističnih skupin ter njihove oblike nastopanja. Poudaril je, da mora biti odgovor demokratične dr zave na nasilje, predvsem preureditev sodnega sistema, večja skrb za najnižje sloje in za podprole-tariat. Skratka, država si mora Dri- na ta način si bo zagotovila podporo celotnega prebivalstva in prevladala nad terorizmom, ki bo ostal osamljen, (sp) venskih stališč z obstojem pogoje* za nadaljnje sodelovanje na dežela* ravni in podpiranje enobarvne deželne vlade MANILA — Razvoj razprave na peti konferenci 0131 za trgovino in razvoj (UNCTAD) postaja čedalje bolj »zanimiv* Predstavniki razvitih držav so včeraj nastopili s stališči, po katerih se da sklepati, da te države ne nameravajo, popušča-' ti. v dialogu sever-jug, tako da je uresničenje novega mednarodnega gospodarskega reda v svdtu sila problematično. Zahodnonemški minister za trgovino Otto Graf Lamb-sdorf je bil celo do take mere radikalen, da je ocenil sedanjo ekonomsko situacijo v svetu »za bolj pozitivno, kot jo ocenjuje dokument iz Aruše* in da zato »gleda na bodočnost z veliko več optimizma, ...«liiiiMtllllilimilluiium...............................................»»»»».... SPLOŠEN ODPOR PROTI SIROMAŠTVU IN TERORJU Salvador nova Nikaragua Srednje Amerike SAN SALVADOR - V Salvadorju, najmanjši srednjeameriški republiki, kjer socialne razlike niso manjše kot v Nikaragui, a je nasilje desničarskega vojaškega režima celo hujše kot teror generala Somo-ze v Managui, je gnev množic pre-rastel iz osamljene nasilne akcije majhnih gverilskih skupin v splošni odpor proti siromaštvu in terorju gen. Rotnera. Meščani glavnega mesta so predvčerajšnjim stopili na ulice, da bi izrazili solidarnost pripadnikom levičarske organizacije ljudske revolucionarne armade, ki so žc od petka zabarikadirani v veleposlaništvih Francije in Kostarike, ter v katedrali v središču San Salvadorja. Prav pred zasedeno stolno cerkvijo so se zbrali manifestanti ob skandiranju gesla »svoboda, svoboda!* Kot poročajo tuji dopisniki, je vojska odprla ogenj iz avtomatskega o-rožja, da je bilo pred cerkvijo ubitih 15 oseb, 25 pa jih je bilo ganjenih. Po pokolu se je položaj v glavnem mestu bliskovito poslabšal. V mestu so se pojavile barikade, sliši se tudi občasno streljanje. Kot rečeno je salvadorska opozicija, združena v narodnem revolucionarnem bloku storila kakovostni skok, ko je zavrnila ponudbo Kosta- rike, da v zameno za taice veleposlaništva nudi gverilcem politično zatočišče, češ da se bodo odslej borili v Salvadorju in ne bodo več pristajali na politično begunstvo. Zahtevali so izpustitev vseh političnih zapornikov, a kot je že običaj za večino srednjeameriških držav, salvadorski režim zatrjuje, da nima političnih jetnikov, ljudje namreč izginjajo brez sojenja). Položaj se je torej bistveno spremenil za štirinajst oligarhičnih družin, ki s pomočjo vojaškega režima in terorja vladajo v državi. Njim pripadata več kot dve tretjini vse zemlje, na njej pa pridelujejo le ka- vo in bombaž, ki sta namenjena izključno izvozu. Istočasno pa je v državi 40 odstotkov nezaposlenih in to v obdobju nabiranja kave in o-biranja bombaža, ko je stopnja zaposlenosti na j viš ja. Da bi bil položaj še težavnejši, ima Salvador najvišji naravni prirastek prebivalstva, maloštevilna industrija pa je v rokah tujega kapitala. Zahodne države so takoj izpolnile vrzel zmanjšane ameriške »pomoči* Salvadorju zaradi Carterjeve politike v obrambo človeških pravic. Francija in L zrael sta glavna dobavitelja vojaške pomoči generalu Romerus (voc) kot nanjo gledajo države v razvoju*. Podobne so bile ocene ostalih predstavnikov razvitih držav, predvsem vodje francoske delegacije in gospodarskega ministra Renejo Mo-norva, ki je še enkrat odločno zanikal, da bi EGS izvajala protekcionistično politiko To je v očitnem nasprotju z izjavami drugih delegatov in generalnega tajnika OZN Kurta Wald-heima. ki so poudarili, da se je položaj držav v razvoju od prejšnjega zasedanja v Najrobiju do danes poslabšal. Skratka, včerajšnja debata je v celoti pokazala, da so svetovni gospodarski problemi vsem zelo jasni, vendar razvite države nočejo za sedaj v ničemer popustiti, tako da bo dialog med enimi in drugimi zelo težak in dolg. Medtem se je vodja jugoslovanske delegacije na petem UNCTAD Branislav Ikcnič včeraj sestal z romunskim predstavnikom Komelom Burtikom. V daljšem razgovoru sta si fkonič in Burtik izmenjala mnenja o dosedanjem poteku konference ter razpravljala o vprašanjih, ki zadevajo medsebojno kmetijsko sodelovanje, kooperacijo in specializacijo v industriji med obema državama. V filipinsko glavno mesto Mani-1 lo je dospel tudi japonski premier Obira. To je prvič, da se neki japonski predstavnik udeležuje konfe renc UNCTAD, čemur so opazoval ci dali izreden pomen. Smatra se da bo Ohira na zasedanju v Ms nili izrazil željo Japonske, da svojim doprinosom omogoči ustva janje novega mednarodnega gosp darskega reda in da bo Jaoonsk »most med razvitimi in državami. v razvoju*, (nič) 1 V TOREK ZVEČER V DOLINI Zaključek majence in ocenjevanje vin na XXIII. občinski razstavi Prvo nagrado za bela vina prejel K. Slavec iz Doline, za črna pa R. Olenik iz Prebeneg* S slovesnim podiranjem «maja» ob zvokih godbe na pihala »Breg* in pesmijo petere, parterjev in ostalih fantov, ki so prikorakali iz «Šije» »na Gorico*, se je zaključila uspela tradicionalna dolinska »majenca* in vse ostale vzporedne prireditve, med katerimi spada tu svojo občutljivo pozornost ne samo do vinogradništva, pač pa do kmetijstva nasploh in obenem nuditi priložnost širši javni oblasti in kmetijskim strokovnjakom, da se neposredno seznanijo s krajevno stvarnostjo in njeno problematiko. Ta priložnost pa ni bila samo na ___.. „1. __X di občinska razstava domačih vin. I otvoritvi v soboto, pač pa tudi v S prireditvijo želi uprava izkazati I ponedeljek zvečer, ko so kmetijski Ob podrtem maju so imeli največ veselja otroci izvedenci izbirali najboljša vina a občinskem sedežu ob prisotnosti bornika za kmetijstvo Draga Ote* zainteresiramo vinogradnikov. Oc® njevalna komisija, ki so jo sest® ljali dr. Baša, dr. Zudenigo, “i Gregorič, dr. Kralj in dr. Vrem , je imela pri svojem delu p*-®*; težavno vlogo zaradi izredne ®v litete belih in črnih vin. Prvo mesto za bela vina Je .. svojil Karlo Slavec iz Doline, go Zoran Parovel iz Mačkolj, tje pa Sergij Kocjan iz Doline. u črna vina pa se je uvrstil na Pr mesto Renato Olenik iz Preben®®' na drugo Josip Pangerc iz D®" 191 in na tretje Mario Smotla** Mačkolj. Na razstavi so s odelo'e li še vinogradniki, katerih vx0*\. je izbrala občinska kmetijska ^ misija na pokušnji dne 7. maj8- ^ sicer za bela vina. Angel Pe^.vLj - Boljunec, Josip Pangerc - D° j. 191, Mario Smotlak - Mačkolj®- . gnacij Ota - Dolina, Mario O' Boljunec, Josip Zerial - Dolina, ,j. di Kocjan - Dolina, Josip -na 187, Maks Ota - Kroglje in 1 -rio Kosmač • Zabrežec. Za črn® 1 Josip Vodopivec - Dolina, b® , Slavec . Dolina, Zoran Par0*.*«, Mačkolje in Josip Lovriha - D°l' Ob zaključku dela se je dr. ,nj ša, ki je predsedoval ocenje*®^ komisiji, zahvalil vinograda:® za sodelovanje, pohvalil njihove I delke in organizatorja za dobe1 * tek prireditve, (ek)