Telefon št 74. Posamna številka 10 li. „• Miti prejeman: x& *elo leto naprej 26 K — h pol leta » 18 » — » Četrt rt > 6 » 50 > ■esec » 2 > 20 > V spravnlitvu prejeman: za ••lo leto naprej 20 K - h pol leta » 10 » — » ietrt » » 6 „ — » mesec ► 1»70» Z» pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In insarate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- DiSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 102. V Ljubljani, v sredo, 6. maja 190B. Letnik XXXI. Viljem II. v Vatikanu. Zopet je šel mogočen vladar v Vatikan ter ae je podvrgel vsem predpisom onih določb, katere so se zdele papeštvu potrebne, da varujejo njegove zgodovinske pravice do večnega Rima. Če je liberalno in protestantovsko no-vinstvo že z jezo gledalo, da je angleški kralj Edvard VII. šel v Vatikan, mu je pa še mnogo neljubše, da gre nemški cesar z vsem pompom Bvojega cesarstva demonstrativno k papežu, in sicer v času, ko se nemški centrum s sigurno nado na zmago pripravlja k volitvam. Nemški cesar je šel k papežu z obema svojima sinovoma. Ob 9. uri 50 min. ie zapustil Kvirinal in se peljal v palačo Calfa-relli, ker je bila služba božja. Zajutrek je bil pri pruskem poslancu pri Vatikanu baronu Rotenhanu. Ob cesarjevi desnici je sedel kardinal Rampola, ob levici kardinal Agli-ardi, nasproti cesarju baron Rotenhan; dalje prestolonaslednik in kardinal Gotti na desni, na levi pa princ Eitel in papežev major domus. Ob 2. uri 50 min. popoldan je zapustil cesar Viljem poslaništvo in se peljal v V a-t i k a n. Pred poslaništvom je bila zbrana ogromna množica ljudstva, da bi videla nemškega cesarja, odpravljajočega se v Vatikan. Vsa pot je bila polna ljudstva, ki je glasno pozdravljala vladarjB. Od poslaništva pa do Vatikana je bil postavljen vojaški špalir in godba, ki je igrala nemško himno. Na trgu sv. Marte je stalo okoli 800 nemških romarjev iz Kolina z zastavo, ki so priredili cesarju prisrčno ovacijo. V Vatikanu so cesarja pozdravili najprej nemški škofje, in na to je bil sprejet od papeža. V sprednji sobi sta čakala princa, ko je bil cesar skoro pol ure pri sv. Očetu. Sprejem je bil izredno prisrčen. Papež je šel cesarju nasproti in ga prav po očetovsko pozdravljal. O razgovoru se je čulo le to, da je papež omenil tudi zadevo »Babel und Bibel«. Ča je to poročilo iatinito, potem je papež jako fino izbral ravno ono tvarino, iz katere se najlepše vidi razlika med nezmotljivim papeštvom in med versko propadajočim protestantovstvom. Kajti nemški cesar kot protestantovski cerkveni poglavar — epi-scopuB episcopotum — je nedavno demonstrativno poslušal in odlikoval učenjaka, ka teri je očitno tajil vse temelje krščanstva in božje razodetje. Viljem, kateri si daje kot cerkveni poglavar protestantovski svoje pridige v domačem krogu sestavljati od dvornih pastorjev, da jih bere, je pač mogel tu pri svetem Očetu spoznati, kje da je ne omahljivi steber resnice in nerazrušna skala, okoli katere se naj zbero vsi narodi v edi nosti. Za cesarjem je sprejel sveti Oče oba princa in potem predstavil vladarju vse člane svoje družine. Papež jo cesarju in princema podaril za spomin krasne mozaike. Potem je šel cesar s princema obiskat kardinala Rampollo, pri katerem se je mudil deset minut. Sicer se niso mogle v tem kratkem času obravnavati nikake politične zadeve, a vendar je ta obisk velikega političnega pomena. Cesar Viljem je prišel v Vatikan ravno tako, kakor kak katoliški vladar. Kakor njegovi predniki, ki so nosili rimsko cesarsko krono, je pozdravljan tudi on v Rimu od svojih katoliških podanikov. Tu vidi, da »ultramontanstvo" ne škoduje domoljubju. Tudi cesar je šel „ultra montes" . . . Dalje je znamenito, da se je ta obisk vršil z vso slovesnostjo. Cesar je v vsem svojem obnašanju priznal veljavo papeštva. A ne kot ceBar, Viljem II. je šel v Rini tudi kot oče: predstavil je papežu tudi svoje otroke. Ne smemo sicer precenjevati zunanjosti; saj je gotovo, da je cesarja Viljema k tej prijaznosti do papeštva nagnila pred vsem moč katoliškega centra. V tej vzorni politični organizaciji, katera je danes najvplivnejša na Nemškem, in kateri je moral vladar sam že priznati velike zasluge, je mogel pač videti, kolika kulturna sila je v katolicizmu. A vendar nas navdaja z veseljem, da danes, ko so se po Nemškem toliko trudili, da ločijo narode od Rima, vladarja iste Nemčije vidimo na poti v Rim. Državni zbor. Dunaj, 5. maja. Čehi in vlada. Dne 26. aprila bo zaupniki mladočeške stranke v Pragi soglasno sprejeli resolucijo, v kateri poslancem priporočajo, naj ostanejo v odločni opoziciji proti vladi, obstrukcijo pa uporabijo le v skrajni sili. Zjato je včeraj iznenadilo parlamentarne kroge poročilo iz Prage, da radikalni »Narodni List/« in konservativni »Illas Naroda« poslancem priporočata obstrukcijo proti vladi. »Narodni Listy« so itak vedno zagovarjali obstrukcijo, torej ta bojni glas ni nikogar iznenadil, pač pa »Hlas Naroda«, ki je glasilo staročeške stranke, oziroma zeta pokojnega dr. Riegra. »Illas Naroda« trdi, da parlamentarne razmere češkim poslancem vsiljujejo orožje obstrukoije proti vladi, ki baje po svojih organih zatira češki narod. Tako nekda predsednik višjega deželnega BodiSča v Pragi povsod pospešuje nemštvo. Te pritožbe pa niso nove, zato tudi ne morejo biti povod nenadni razburjenosti v češkem taboru. Vero-jetneje je, da hočejo mladočeški poslanci priti iz zagate, v kateri so. Poleg naše »Slovanske zveze«, ki s češkimi poslanci vspo-redno postopa, danes češki klub nima v zbornici nobene zaslombe, oziroma ožje zveze. To bo neprijetne razmere za veliko Btranko, ki je pred kratkimi leti šo odločevala v parlamentu. S tem nočem grajati, marveč le konstatovati dejstvo. In to dejstvo je ravno, ki sili češke poslance, da store od ločen korak na levo ali desno. Danes pa so razmere še tako nejasne, da morajo češki poslanoi dobro premisliti, predno se odločijo za obstrukcijo. Gotovo pa je, da so razmere mej vlado in češkimi poslanci skrajno napete. Dokaz temu je, da z vlado ne občujejo in da se češki minister dr. Rezek že dolgo časa ni prikazal v zbornici. Damoklejev meč obstrukoije visi zopet nad zbornico in nevarnost obstrukcijske točke ni izključena. Vladna glasila se pesmehujejo mogoči češki obstrukciji ter prete z biči. Ta način vladnega pritiska more doseči ravno nasprotno, česar vlada želi. Poraženemu nasprotniku je treba zidati zlate mostove, ne pa mu strgati koren. To more vsako stranko, ki ni naredila politične oporoke in ima še trdno zaslombo v narodu, prisiliti do obupnega boja, ki more več škoditi skupnosti, nego stranki sami. Le pomislimo, da koncem tekočega leta poteko najvažnejše trgovinske pogodbe z vnanjimi državami, v prvi vrsti z Nemčijo in Italijo. Če hočo naša država — in to mora že iz gospodarskih razlogov — obno« viti trgovinske in carinske pogodbe, mora najpreje imeti za podlago avstro-ogrsko trgovinsko in carinsko zvezo. Ravno to zad nje vprašanje pa ni še rešeno v odsekih, in vlada bo morala govoriti o veliki sreči, ako pride avstro ogrska nagodba začetkom junija v drugem branju v zbornici na vrsto. In ni je tvarine, pri kateri bi bila večja prilika za večmesečno mehanično obstrukcijo, kakor je ravno to obširno in zapleteno vprašanje. Da, vladni krogi odgovarjajo, da more vlada tudi s § 14. uveljaviti nagodbo. Dobro, to bi bilo sicer na videz ustavno, ker je § 14. v državnem temeljnem zakonu, toda tega paragrafa »ratio legis« je povsem druga. VpraSamo pa: Ali ne visi v zraku taka zveza med državnima polovicama, ako se opira le na podpise gospodov ministrov brez ustavnega odobrenja v obeh parlamentih ? To bi bila »de facto« le personalna unija. Pa recimo, da bi pozneje oba parlamenta odobrila nagodbo, ostane Se nerešano glavno vprašanje, ali hočejo in morejo vnanje države z našo državo skleniti trgovinske in carinske pogodbe, ki nimajo parlamentarnega odobrenja, ustavnega znaka? Po naši sodbi ne, in že to je vzrok, da mori vlada imoti parlament pri rokeh. Ako pa to hoče in mora, potem pa v istini ne razumemo posmeha, ki šušti v gozdu vladnega časopisja. Že z ozirom na skupne gospodarske koristi želimo, da parlamentarni stroj zopet ne obstoji, ker te koristi so ve čjega pomena, nego katerasibodi vlada ali stranka. Zbornica nesklepčna. V današnji seji je bil kot prva točka dnevnega reda na vrsti znani nujni predlog dr. Stranskega. Kot generalni govornik za nujnost je moravski poslanec Reichstiidter pre-čital dolg govor, ki morda ni potekel iz njegovega peresa. Napadal je nadškofa dr. Kohna in katoliško narodno stranko z očitanji, ki niso v nobeni zvezi s Stranskega predlogom. Sicer pa so ga poslušali le češki radikalci. Po kratkih besedah predlagatelja dr. Stranskega je zbornica s 70 proti 35 glasovom sprejela nujnost predloga, torej ravno s potrebno dvotretjinsko večino. Nad polovico poslancev se je odtegnilo glasovanju. Predlog sam po sebi je po ustavi opravičen, toda v teku razprave je dobil tako politično in proticerkveno lice, da so se glasovanju odtegnili mnogi, ki bi sicer glasovali za predlog. V meritorni razpravi sta vsenemška poslanca d r. E i s e n k o 1 b in M a 1 i k surovo napadla naprave katoliške cerkve. Češki radikalec C h o c je svojim ožjim tovarišem v češkem jeziku ponavljal že znane zabav-Ijice iz raznih listov. Dr. H r u b a n , član »Slovan, zveze«, je odločno zavrnil vsenemške napade na katoliško cerkev. Ako je dotični postni uradnik zlorabil svojo uradno dolžnost, dobro, naj Be stvar preiskuje ter krivec kaznuje, a iz tega slučaja ni treba orožja kovati proti katoliški cerkvi. Mej govorom so mu vsenemci glasno ugovarjali Dr. Hruban pa je zavrnil tudi svojega sorojaka ReichsUidterja, češ, da je katoliško-narodna stranka na Moravskem popolnoma neodvisna od nadškofa dr. Kohna, ki iz svojih bogatih dehodkov še nikdar ni dal vinarja za stranko. Ko pa so jo vršilo glasovanje o predlogu samem, je bilo v zbornici le 96 poslancev. Ker zbornica ni bila sklepčna, je podpredsednik dr. Žaček ob pol 2. uri zaključil sejo. Prihodnja seja je danes teden. Pripomnim še, da je poslanec opat Baumgartner v imenu nekaterih stanovskih tovarišev prečital izjavo, v kateri ugovarja, da bi zbornica sklepala o stvareh, ki so popolnoma notranja cerkvena stvar. O tem ima pravico Boditi cerkev sama, oziroma rimska kunja. Ogrska — tuja država. Začetkom današnje seje je g. minister-ski predsednik takoj odgovoril na dve interpelaciji. Poslan. Schonererjuje rekel, da avstrijska vlada nima nobene zakonite pravice, vtikati se v ogrske parlamentarne razmere. Ogrska vlada sama naj skrbi, kako pomiri obstrukcijo. Zato tudi ni povoda, da bi nagodbeni odsek pretrgal svoje delo. Dogodki na Hrvatskem »Slovanska zveza« pa je, kakor sem že poročal, vložila interpelacijo glede dogodkov na Hrvatskem. Ministerski predsednik je odklonil odgovor, češ »da ne vidi temnih senc« in da ta stvar ne spada v avstrijski državni zbor. Dogodki na Hrvaškem. V Zagrebu se je za zdaj prebivalstvo pomirilo ter po ulicah ne stražijo nič več orožniki, nego samo domače redarstvo; le po noči se pomnože straže tudi po dolnjem mestu, dočim je gornje mesto vedno zastraženo radi banove osebe. Sinoči so še v Primorski ulici vjeli in zaprli deset demonstrantov. Orožnikov pa zdaj tako nimajo dosti v Zagrebu, ker so bo morali razliti na r. zne krajo po deželi, posebno v Karlovac in zdaj tudi v Križevce, kjerje nastal pravi upor proti javnim oblastim. V križevskem kotaru pašuje že daljo časa kotarski predstojnik T r n s k i na veliko nezadovoljstvo tamošnjega dobrega naroda. Vse tožbe proti temu samovoljnemu in nasilnemu poglavarju niso nič izdale; vlada ga je trpela na istem mestu ter bila ž njim seveda zadovoljna. Narodu pa je bilo tega tiranstva preveč. V vasi Opatovcu se je narod vzdignil ter zahteval, da se puste neki po nedolžnem zaprti možje na svobodo. V ta kraj je zdaj prihitel sam predstojnik ter mislil z občinskimi redarji narod prisiliti na pokornost. Toda prevaril se je. Narod ga je obdal od vseh strani, vjel in zaprl in zdaj zahteval od njega, da izda pismeno zapoved, da se izpuste zaprti kmetje. Toda to ni bilo še doeti. Narod se je lotil tudi občinskih biležnikov. Čudno to sicer ni, kajti ti bilež-niki so za hrvatskega kmeta zares pravi oderuhi in samosilniki. Zdaj se je narod hotel osvetiti, pa je v dveh občinah napadel svoje biležnike, jih pretepel in izmrcvaril ter vsa njihova posestva pokončal. Narod je moral biti silno razjarjen, da so se mogle dogoditi take grozovitosti. To so žalostni nasledki današnje uprave na Hrvatskem, ki ni nikjer za nič druzega skrbela, nego da se preskrbi povaodi večina sedanji vladi. Vse politične oblasti so delale in delajo še zdaj le za ma-žaronsko večino; za gmotni napredek naroda pa ti ljudje niso imeli nikdar smisla. Celo protivijo se vsakemu delovanju na tem polju ter ne dopuščajo, da se snujejo gospodarske zadruge, podpirane od poljedelske banke v Zigrebu. Ta slaba uprava pa rodi take prikazni, kakoršna je omenjena. Pa tudi v samih Križevoih se je narod razjaril ter je tamošnjemu vlastelinu in zdaj mažaronskemu poslancu na njegovem dvorcu naredil mnogo škode. Drugi vlastelin Fodroci pa bi bil skoraj zaglavil, da ga ni rešila njegova hči. Narod se je zbral namreč pred njegovim dvorcem ter zahteval od njega, da mu izroči bana. češ da ga je prišel obiskat. \\a8telin je hotel narod pomiriti, da pri njem ni bana, toda hišnih vrat ni hotel odpreti; celo zagrozil je narodu z orožjem. Tedaj je narod planil na dvorec, vdrl vanj in slaba bi se bila godila vlastelinu, da ni njegova hči prihitela pred razjarjene kmete ter jih pomirila, češ da jim hoče vse odpreti in pokazati vse prostore, kar jih jo pod streho da se sami prepričajo, da ni bana v njihovem dvorcu. Narod je vse preiskal in pregledal, a bo ni našel bana, se je mirno vrnil, odkoder je prišel. Toda nemiri trajajo še dalje, in kotar-aki predstojnik Trnski je ostal interniran od kmetov, dokler ni menda rešan od vojaštva, ki je odšlo včeraj s posebnim vlakom v Križevce. Kotarski predstojnik Trnski je baje suspendiran, ker je bržkone on največ kriv vse te nesreče. Že včeraj je bila oglašena nagla sodba zaceli kotar križevski. Naglo sodbo je oglasil veliki župan belovarsko križevski v sporazumu s tamošnjim predstojnikom sodnega stola. Stvar je bila »nujna«, ker sicer oglaša naglo sodbo le ban s predsednikom stola sedmorice. Zdaj se pa ni dalo čakati, da se izda naredba iz Zagreba, nego so jo izdali v Balovaru, samo da se more prej postopati proti upornikom (!). Zdaj se bode vladalo v tem kotaru z naglo sodbo — potem mora biti mir in red. Ča bo ! Demonstracije, ki so se godile zadnje dni v Zagrebu, so dale povod opozicional-nim mestnim zastopnikom, da spregovcre nekoliko besed o tem dogodku, premda je po sedanjem občinskem redu na Hrvatskem izključena vsaka politična razprava iz občinskih scdnic ter more biti zastopnik, ki se upa o političnih zadevah govoriti, celo ka znovan z občutljivo denarno kaznijo. Vendar pa v včerajšnji sednici zagrebškega mestnega zastopstva opozicija ni mogla molčati ter je zastopnik Timet vprašal župana, kaj bo s stroški za vojsko, ki so jo rabili proti demonstrantom, kar ni bilo potrebno, kajti le nasilna vlada hoče precej s silo zadušiti vsako demonstrfcjo. Župan je seveda za-branil govorniku dalje govoriti na ta način, pa izjavil, da se zdaj še za stroške ne ve, vsekakor pa bode občina plačala stroške za nastanjeno voisko, o drugih stroških pa bodo odločile politične oblasti. Opozicija ni sprejela odgovora na znanje, na kar je župan porogljivo odgovoril, da je to njemu vse eno, če opozicija sprejme odgovor na znanje, ali ne. Vidi se, da hočejo mažaroni v mestnem zastopstvu posnemati v vsakem pogledu mažarone v saboru, kar jim pa ne služi na čast. Prav ošabno je odgovarjal župan tudi zastopniku Gasparovičj, ko ga je le ta vprašal, kdaj bodo vendar prenehale straže pohajati mestne ulice. v ker se je narod zdaj vendar ža pomiril. Župan je odgovoril, da ni še čas, da se straže umaknejo; vsega tega ne bi bilo, ko bi meščani njega poslušali, ko jih je opominjal na mir, a takrat niso hoteli, naj pa zdaj trpe. Kaj ne da, da se tak župan ne najde tako hitro, ki bi tako po očetovsko skrbel za svoje meščane, kakor zagrebški ? Je pač oduševljen mažaron. Vihar pa je nastal v sednici, ko je zastopnik Gašparovic predlagal, da se trgu Khuen - Hedervaryjevemu da kakšno drugo ime, ker so do zdaj že trikrat potrgane ploče z napisi, pa ima občina radi tega nepotrebnih stroškov. Kot sršeni so skočili na te besede mažaroni na noge in podžupan je tako nedostojno zavrnil predlog Gašparo-vičav, da je bila vsa opozicija razžaljena, pa je za to tudi zapustila dvorano. Razumi se, da se bode za ploče Khuen Hedervary-jevega trga našlo vedno dosta denarja v mestnej blagajni, dokler bodo tukaj mažaroni gospodarili. 45 * * Včerajšnji »Agramer Tagblatt« je bil zopet v naglosti konfisciran in sicer radi kratkega posnetka iz članka dr. Mazure glede mažarske zastave proti dr. Tomažiču. Ves članek je prinesel »Obzor«. Dokazano je v tem članku, da ni dr. Tomažic resnice pisal, nego vse samo po svoje zavijal in dokazoval, da sme mažarska zastava viseti tudi na Hrvatskem. Danes pa je dobila uprava »Agramer Tagblatta« naznanilo, da se je konfiskacija izvrčila nepcstavno. List pa je izšel že v drugi izdaji. Kdo bo plačal stroške? Mažaronske oblasti so že tako zmešane, da ne vedo, kaj smejo in kaj ne smejo konfiscirati. So zares že čudni odno- šaji na Hrvatskem! * * O nemirih vGIogovnici se poroča, da so bili tudi v sosednjih krajih veliki nemiri. V nekem sosednjem kraju se je moral občinski predstojnik skriti v neki sod, kjer so ga pa kmetje skoro zasledili. Kmetje so nalili v sod vodo in predstojnik je moral vstrajati dalje časa v tej situaciji. Prelepljeni paragraf. Malo-kateremu bo znano, da ima hrvatsko ogrska nagodba tudi paragral, ki je prelepljen z drugim za Mažare ugodnejšim besedilom. Ko je cesar podpisal 1. 1868 sklenjeno nagodbo, so Mažari paragraf, tičoč se Reke, prelepili z drugim sabi ugodnim in za Hrvate neugodnim besedilom. Ta kričeči slučaj 86 je mogel izvršiti, ker ban ne pusti navadnim umrljivim osebam pogledati v nagodbo. Neki nadvojvoda ni verjel, da bi bilo to mogoče, in je zahteval od bana, naj mu pokaže nagodbo. Ban ni mogel odreči nadvojvodi in mu pokazal nagodbo. Nadvojvoda je s svojimi očmi videl, da je dotični paragraf res prelepljen in da je napisano preko tega drugo besedilo. Sarkastično je dejal nadvojvoda: „Mažari so povsod mojstri, še pri iepu in škarjah!" Radi tega ao pričeli Mažari tako gonjo proti nadvojvodi, du je bil končno prestavljen iz Zagreba. Ali je čudno, da narod takih prot zakonitosti ne more več mirno prenašati ? Zavod sv. Hlcronima v Klinu. Sedaj je konečno vendar definitivno rešeno preporno vprašanje glede lastninske pravice do tega slovanskega zavoda v Rimu, ki so je spravili na dnevni ml nekateri Psevdo Dalmatinci. Rimsko sodišče je namreč dotično tožbo zavrnilo z motivacijo, da v tej zadevi ni kompetentno. Tožitelji so obsojeni na plačilo vseh naraslih stroškov. S to razsodbo je slovanski zavod zopet vrnjen svojemu namenu, ki mu je služil v letih 1453 do 1870 in postal zopet zavetišče za ilirske oziroma .hrvatske romarje. Do ustanovitve avtonomne uprave se je za vodstvo zavoda določil sekvester. Iz ogrske zbornice. Mej novimi interpelacijami, ki so jih vložili v včerajšnji seji ogrske zbornice opo-zicionalni poslanci, je najpomenljiveja ona posl. Lovaszy v zadevi avstro-ogrskega brodovja pred Solunom. Interpelant je prašal min. predsednika, če so resnična poročila o odhodu avstr. vojnih ladij in če jim res slede še druge, ter kakošen namen ima tako velika (!) demonstracija. Konečno je zahteval pojasnila, se li ne namerava stalno zasesti mesta Soluna in ondotne luke in če to vmešavanje v balkanske zadeve naše monarhije ne zavede v zapletajo. — Razprava o tx lex stanju je bila zelo kratka, ker so govorili le trije opozicionalci. Polony je zahteval, naj se poročilo vrne vladi. Splošno veselost je vzbujal poslanec E n d r e y, ki je Szella opetovano nazval »gospoda poslanca-tovariša in bivšega ministerskega predsednika«. Ko je baron Fejervary konečno hotel odgovoriti na neko interpelacijo, je posl. Barabas opozoril, da je ura že 2 in podpredsednik je moral sejo zaključiti. Italija in trozveza. Pove dom zadnjega dvornega obeda ob obisku nemškega cesaria je padlo več besed, ki jih evropsko časopisje najrazličneje komentira. Napitnici italijanskega kralja in nemškega cesarja sta pokazali, da so razmere mej obema državama kar najprisrč-nejše, da, mnogi mislijo, da so se v zadnjem Času in ravno vsled obiska zdatno zboljšale Italijanski listi pišejo o tej zadevi: Tekom zadnjih let so se razni poklicani in nepoklicani krogi mnogo trudili, da bi ločili Italijo od obeh centralnih velesil. Tla za tako agitacijo so bila silno ugodna: slavo-filna (') tendenca kraljeva, ni»govo sorodstvo z dvoroma v Rusiji in Črnigori, ire-dentistiška nuansa Zanardellijevega ministerstva, zbližanje Italije k Franciji, posebno pa nespretna politika grofa G oluhovskega, vse to je prav prišlo nasprotnikom trozveze. Spretnost nemškega cesaria, njegov vpliv in simpatije, ki jih uživa v Rimu, posebno pa izredna delavnost nemškega državnega kanclerja, so pa premagali vse ovire. Viljemov obisk je utrdil trozvezne vezi, kar moramo v interesu miru toplo pozdravljati. — Tako piše neki italijanski diplomat, ki glede tre-tjega člana v trozvezi, Avstrije, o kateri se pa te dni v javnosti sploh ni govorilo, nadaljuje takole : »Marki Visconti Venosta je več nego enkrat naglašal: Zveza z Avstrijo je Italiji potrebna, kajti brez zveze bi ti državi niti dve leti ne mogli v miru živeti. — To mnenje, ki je splošno v Italiji, je napotilo Zinardellija, da je tako hitel z obnovitvijo aliance. Ko bi se zveza ne bila obnovila pred odpovedjo trgovinske pogodbe, bi imeli danes državi z ozirom na nemire na Balkanu mnogo povodov za vojsko. K temu pride v poštev posebno to, d a b i bila v Italiji v o j b k a proti Avstriji zelo popularna«. Z navedenimi vrsticami hoče torej ital. politik dokazati, da je obisk nemškega cesarja v Rimu tudi za našo monarhijo velike važnosti ter da se sedaj ni bati za evropski mir. — Poučeni krogi seve trdijo, da je iskala Nemčija v prvi vrsti svojih koristi. Po čem še hrepene francoski framasoni ? Prvi in zadnji cilj framasonstva je smrt katoliški cerkvi in njeni duhovščini. Ker v Franciji v tem oziru še niso toliko .napredovali", je vložil posl. Pressense liberalni skupini načrt zakona o razmerju cerkve do države, ki ga je poleg te soglasno sprejela tudi socialistiška skupina in ki določa: »Duhovščini se ustavi vsaka plača. Duhovniki, ki so nad 45 let stari in nad 20 let v službi, naj dobe k večjemu 600 frankov pokojnine. Občine naj nalože doklade vsem cerkvenim posestvom, če se ne dokaže, da jih ne podpira ne občina ne država. Vsa poslopja, cerkve in župnišča, se morajo dati v najem meščanskim družbam v kulturne in izobra ževalne namene. Nove cerkve se ne smejo graditi. Kaznovati se mora vsak duhovnik s kaznijo od 500 do 5000 frankov, če zabavlja vladi, branje vsakega »hujskajočega« spisa (pastirski listi itd) se kaznuje z globo od 1000 do 10 000 frankov. Cerkvena opravila se smejo ravnotako nadzirati, kakor drugi shodi.« — Tako umevajo »svobodo«. Pri sedanjih razmerah v Franciji se svet ne bo posebno čudil, če obvelja ta zakon. Iz brzojavk. Avstrijska kvotna deputacija je včeraj popoldne izvolila za načelnika grofa Schonborna, za namestnika viteza Jaworskega, za poročevalca pa, kot smo že omenili, barona Schvvegla. — Shod katoliških učiteljev se vrši v dneh od 20. do 22. julija v Lincu. Za govornike so doslej določeni deželna glavarja dr. Ebenhoch in grof Rhomberg. dr. K r a 1 i k, pro lesor dr. Schoimpflug, dež. odbornik dr. G e s s m. a n n in p. F r e u n d. Shod bo impozantna manifestacija katol. učiteljstva. — Hrvatska regnikolarna deputacija je imela včeraj svojo prvo sejo. Poročevalec Eggersdorfer je podal poročilo in odgovor na ogrski renuncij. Dr. V r b a n i c je predlagal nekatere premembe, ki so bile sprejete. Danes se razprava nadaljuje. — Nadomestne volitve v Bolgariji. Dne 3. t. m. vršilo se je v Bolgarski 11 nadomestnih volitev v sobranje. Volitve so se vršile v popolnem redu. Izvoljenih je bilo 8 vladnih in 3 opozioionalni kandidatje. Vladna stranka je izgubila dva in pridobila 6 mandatov, opozicija pa je iz gubila šest in pridobila dva mandata. — Kulturni boj v Franciji. Sedem premonstratenzov v Nantesu je bilo obsojenih na globo po 50 frankov, ker se niso hoteli raziti. — Frančiškani in kapuoini so prosili za državno avtorizacijo kot misijonska družba za inoz&nlje. Računski zaključki v Poljanah. Poljane nad Skofjoloko. »Slovenskemu Narodu« in njegovemu tovarišu »Gorenjcu«, oziroma njegovemu poročevalcu iz Zabjevasi, kateri se tako vestno in vstrajno trudi, da bi oč stil račune naše posojilnice, dajemo sledeče v odgovor. Ta vrli mož je celo okoli dr. Tavčarja brusil svoje pete z računskimi zaključki za leto 1900 in 1901 s trditvijo, da je sedanje po-eojilnično načelništvo Ulzificiralo bilanco za leto 1901, ker se v nekaterih postavkah ne vjema b prejšnim računom za leto 1900. Ali kakor kaže pri c. kr. deželnem so dišču v Ljubljani vršeča sa kazenska preiskava, je ravno nasprotno. Prejšnji računski zaključki, med njimi ravno oni za 1. 1900 , pri katerega seBtavi je ravno »Narodov« dopisnik sodeloval, niso bili pra-viln;, zato pa tudi ta zaključek ni mogel služiti za podlago ob sestavi računskega sklepa za I. 1901 Da se torej nekatere postavke računskih sklepov ne vjemajo, je potem takem naravno in ni nikaka sleparija. Sedanje na čelstvo je storilo le svojo d o 1 ž n o b t, da je b pomočjo »Gosp. zveze« sestavilo pravilen računski sklep za 1. 19 0 1. Kdo pa je ta Šiškar, kateri se tako mojstrskega izkazuje po »Slovenskem Narodu« in po »Gorenjcu« ? To je tisti Francek iz Zabjevasi, kateri je bil pred par leti najbolj vneti konsumar, kateri je prvi vpeljal v naši dolini kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi, kateremu je bil tudi načelnik, in liberalcem najhujši strah ob vo litvah. Ko je pa enkrat svoje društvo zavozil v dolgove in nered, je takoj odstopil od društva in je postal liberalce. Tako v svoji liberalni gorečnosti svojo krivdo obrača na sedanje vodstvo naših društev, kajti deloval je Franc Sifikar tudi pri letnih računih pri Poljanskem kmetijskem društvu. Ravno tako je bil prejšnemu načelniku naše posojilnice v računsko pomoč. Vsi računi in letni zaključki, pri katerih je Siškar deloval, so nepravilni, kakor pri posojilnici, tako pri kmetijskem društvu. Tako je torej Franc Siškar Ako bote še kaj poročali v »slovenskem Narodu« ali »Gorenjcu«, sporočite tudi kaj o Vašem no vem poslu, kateremu je prisodilo dež. sodišče 80 K nagrade. To je tudi bil — ra čunski zaključek — zaradi ženskih. Dnevne novice. V Ljubljani, 6 maja. O deželni bolnici v Ljubljani ne bodemo za sedaj toliko časa nič pisali, da poteče rok enega tedna, katerega smo sta vili vladi in deželnemu odboru, da objavi nepristranski izid preiskave v zadevi grdih in pobalinskih napadov »Slov. Naroda« na ta izborni deželni zavod. Vsakdo umeje, da sloni bolnica na javnem zaupanju, in zato morajo merodajni laktorji gledati na to, da se vsakemu obrekovanju in diskreditiranju dež. zavoda energično naredi konec. Upravičeni so to zahtevati zdravniki, o katerih Be trdi, da tako zdravijo, da umre v bolnici ena tretjina sprejetih bolnikov. Umreti bi jih moralo na ta način 2600 na leto, dočim jih umrje okolu 300 do 400 mej 8000 bolniki. Vodstvo bolnioe ni te gorostasne neresnice do sedaj popravilo. Kar se tiče režije in postrežbe v bolnici, pa bodemo, kakor rečeno, brezobzirno govorili o teh »Narodovih« lažeh, kadar se objavi izid preiskave, katerega še enkrat najodločnejše zahtevamo 1 Župnijski izpit delajo te dni naBled-nii gospodje: Frančišek B 1 e i w e i s, žup. upravitelj v Lešah; Ivan Dolinar, lapelan v Logatcu ; A d o 1 f K n o 1, žup. upravitelj na Babncm polju; Val. Marčič, iurat na Slapu ; Jos. Novak, žup. upravitelj v Dragatušu ; V a 1. O b 1 a k , kape-an v Borovnici; J o s. P e r z , kapelan v Črmošnjicah; Anton Poljšak, kape-an v Naklem ; Gašpar Porenta, ka-oelan v Stopičah; Frančišek Sturm, žup. upravitelj v Poljanici; Andrej Širaj, lapelan v Vodicah ; Jos. Šolar, kapelan v Starem trgu pri Ložu; Jos. Vrankar, iurat na Ustji. Nova kanonika. Cesar je imenoval župnika v Medulinu Andreja B y 1 i z a in profesorja veronauka na državnem gim-naziju v Pulju, Severja, častnima kanonikoma konkatedralnega kapitelja v Pulju. Odvetnik gospod dr FrančlSek Pavletič v Gorici je odprl te dni svojo odvetniško pisarno v ulici sv. Klare št. 8 v . nadstropju. — Poročila se je danes komtasa F 1 o-rentina M a r g h e r i z zasebnikom g. vanom Jordanom. Novoporočenoa bodeta prebivala na posestvu pri Št. Jerneju. — Tržaiki občinski svet ni nobenega slovenskega obč. svetnika volil v kak odsoki — Sin zaklal očeta. V Trstu je 63 letni fakin Engelbert Kariš v pijanosti hotel pretepavati svojo ženo in hčer. Maj tem je prišel domov njegov 18 letni sin, ki se je postavil v obrambo matere in sestre. O Je ga e hotel radi tega klofutati, sin pa je potegnil nož in očeta petkrat zabodel Težko ranjenega oje^ so prepeljali v bolnico. — Ie Šmartna pri Litiji se nam piše: Kakor je že poročal »Slovenec«, sta bila v gradu „Vagenšperk" knez;i Ernst in Robert "\V i n d i s c h g r a e t z. Prišla sta na lov divjih petelinov. Knezu Ernstu ee je posrečilo ustreliti dva petelina, knezu R bertu je bila sreča manj mila, ustrelil je do sedaj samo enega. Knez Ernst se je že odpeljal, dočim knez Robert še vedno zahaja na lov. — Ponesrečil se je v ponedeljek 4. t. m. Janez Kastelic iz Cerovce. Padel je v gradiških Lazih pri postavljanju novega podstrešja in se težko poškodoval. — Tukajšne pevsko društvo »Zora« je priredilo v nedeljo veselico. Igrali so dve igri »Sam ne ve, kaj hoče" in „Dva gospoda, pa jeden sluga". Veselica je bila slabo obiskana. — Podružnica 1 v. Cirila in Metoda za L;tijo in Šmartno ima v Litiji v nedeljo 1 0. t. m. o b č n i z b o r in tombolo v prostorih gosp. Oblaka v Litiji. Sodeluje litijska godba. Začetek ob treh popoludne. Izvolil se bo pripravljalni odbor, čegar naloga bode poskrbeti, da se glavna skupščina, ki bo letos v Litiji, dostojno in Častno izvrši. — V Litiji bodo zgradili novo sod-n i j b k o p o s 1 o p j e. — V tako imenovano saksonsko-čeiko Švico se bo letos lahko in po ceni prišlo, kajti v Ustji nad Labo bo obrtna razstava, kamor bodo vozili posebni vlaki z znižano ceno. Ustje pa je znano po svoji krasni legi in po svoji industriji. Zlasti je ondi največja evropejska tovarna za milo in sveče, laBt tvrdke Jurij S c h i c h t. Schichtovo milo vsakdo pozna. Iz Ustja pa so bl'vzo vse druge znamenitosti češko-sakson-ske Švice. — Semenj za volno. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da se bo letošnji semenj za volno v M i b k o 1 c z u vršil dne 17. junija t. 1. v skladiščih tamošnjega kreditnega zavoda. — Podsuti delavec. Dne 4. t. mes. kopal je delavec Jože Počkar pri Postojni in se je pri tej priliki odtrgala stena kamenja in ga podsula. Počkar je na glavi in na levi nogi težko poškodovan. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Velika ljudska veselica dne 7. junija v Mariboru. Za veliko ljudsko veselico, katera se priredi le v prid Priloga štev. »Slovenca" dn6 6. maja 1903. družbe sv. Cirila in Metoda, se pripravljajo že tudi pevski zbori. Da bi bilo petje tem veličastneje, prosi odbor zunanje pevce, da bi se po možnosti pridružili pev skemu zboru, ki se vadi v to svrho v Ma riboru. Zunanji pevci so naj urijo v nave donih komadih že prej, da je mogoča skupna pevska vaja na dan pred veselico. Pelo se bode: 1. »Naše gore«, A Foerster, Pes marica I del, str. 142. 2 »Triglav«, J. Aljaž, II del stran 35. 3. »Bratci veseli vai«, »Ljubica povej, povej« itd., narodne pesme, hurm. Hubad. 4 »V črnem g r a b n u« (iz • Rokoviij;\čev») z orkestrom. Številki 3. in 4 so bodet« po množili in razposlali vsem znanim povoem in pevkinjam. Ce hočejo nastopiti šo lokalni posamezni pevski zbori, naj blagovolijo to naznaniti odboru moške podružnice. — V obrambo Danes sem na ljubljanskem kolodvoru iz ust prijatelja slučajno izvedel, kako mo je neki Rbničan, bi pa ne more pravi RibniCan biti, v »Slov. Narodu« zaradi bratove oporoke povaljal. Odločno oporekam proti temu, da se kdo vtiče v naše ožje rodbinske cdnošaje Tudi so mi ne zdi potrebno, da se javno branim o takih stvareh, za katero sem odgovoren le Bogu in svoji ve6ti. Dopisnik naj le toliko ve, da je nam duhovnikom od višje strani pač naročeno, da pravočasno sestavimo lastno opo roko, odsvetovano pa posredovati kot priče pri tujih oporokah. Izjemo som naredil le pri bratu, ki je pome pisal, in na njegovo željo dal nekaj svetov zastran pobožnih volil. O kakem vplivanju ali celo pritisku ni govora. Pokojni brat je v prepričanju, da za svoje dušno zveličanje najizdatnejšo poskrbi s pobožnimi volili, sam rekel: »Več, to je premalo«. Obžaloval bodem, ako oporoka, ki jo je pri popolnoma jasnem umu naredil, ne bode obveljala, lstotako ni res da Bem jaz kriv, ako katera bratova določba ni temu ali onemu po godu. Svojega nečaka nisem nagovarjal, pač pa mu odsvetoval, izvoliti si duhovski stan, za kar sem imel veljavne vzroke. Ker dotične številke „Slov. Naroda" nisem imel pred očmi, ne morem na druga izvajanja odgovarjati. — Iv. Podboj, župnik. — Liberalna revfičina okoli »Gorenjca*. Iz Šenčurja 3 maja 1903. Na Cvetno nedeljo so bili naši liberalci v velikem strahu. Mi tega nismo vedeli, sicer bi jih bili gotovo pomirili. Šele aed*j čez štiri tedne so ram v svojem ljubeznivem »Gorenjcu« povedali, kaj jih jo tako pre-strašilo: pravijo, da so mislili, daje hodil rjoveč lev po Šenčurju. Zato so se tudi vsi p skrili, med tem ko so iz hiše, kjer smo mi ustanavljali izobraže valno društvo, vihrale do'ge zastavo in smo med burnim odobravanjem sledili izbornemu govoru g. dr. Lampota S e 1 e po preteku štirih tednov, ko so spoznali, da ona prikazen ni bil rjoveč lev. ampak le kretki kranjski dekan g. Koblar, šele sedaj so prišli k sapi. Precej na to so pa s pomočjo glavnega "Gorenjčevega" urednika sestavili v obliki mozaika dopis, ki jc dosegel izvanredno čast »Gorenjčevega« uvodnika, »V obliki mozaika« pišemo zato, ker pri nas liberalnih dopisov nikoli no dela en sam dopisnik, ampak se jih, če potreba, spravi kar sedem skupaj, kar stori dopis pikantneji. Da je naši trditev resnična, za to imamo dokaze v rokah Mi smo se prav od srca smejali, ko smo brali to kolobocijo. Da je bila zabela o kranjskem g. dekanu polita čelo v Kranju, ni treba dokazov&ti. Ker ie pa v njem nakopičenih tudi več lokalnih čenč, nam pa spriču e, da so ga v Lamprttevo tiskarno peljali možje, ki so slučajno ravno tisti dan po Kranju posojila iskali. Tudi »Galgenhumor« so pokazali. Mimogrede povedo v dopisu da obstoji pri nas že 20 let »Bralno dtuitvo«, seveda libe raino. Prav da bo je oteli pozabljivost«. Le še to naj pristivimo, da ima to društvo, ki životari že dvajset let. če gre verjeti opravljivim jezikom, toliko udov, da mora imeti vsak po dve imeni, da jim je mogoče izvoliti ob novem letu potrebni odbor. Ker pa ima naše društvo, katero je šele štiri todno star«, gotovo ž e sedemkrat toliko članov, kakor njih dvajsetletni mladenič, potem se ni čuditi, da je tudi črna zavist nekoliko kriva »Gorenj čevega« »grobega besedičenja«. Dopis govori tudi o nekitj skrivalnici v ledenici. Ruli ali neradi moramo zopet dostaviti, da se zlasti v jedni naših ledenic človek prav težko skrije in sicer z*to, ker je vedno prazna. Dotični krčmar je namreč prišel do prepričanja, da več profitira, če gre v skrajni sili iskit k sosednemu gostilničarju par steklenic piva, kakor če bi staral nepotrebno zalogo v svojej ledenici. Tudi z ledenico torej nimate sreč,?. Nadalje lažejo tudi, da smo izvolili v odbor nekega sedemnajstletnga fanta, čegar ime pa »zavoljo zaslug« njegov ga očeta za enkrat še zamolče. Ker pa ne maramo od njih nikakih uslug, ga pa mi ob javimo: ta sedemnajstletni fant je dvajset let stari Jos. Golob ; ker pa ima njegov oče zasluge za njihovo stranko, smo bo pa z njegovo izvolitvijo hoteli odškodovati na ta način, da bo sin z zaslugami za našo stranko paraliziral očetove zasluge. Tudi nam ntkaj privoščite iz »Ježove« hiše. „Gorenjčovo« lajanje pa nas bolj in bolj potrjuje, da je prav, da smo si ustanovili iz-obražovalno društvo, le škoda, da tega nismo učitiili že par let prejo. — I* Postojne se nam piše še dodatno k zadnjemu poročilu o slovesnosti bar. R. chbachu na Čast: Zadnji četrtek zvečer je tukajšnji salonski orkester priredil pri »Ogrski kroni« zabavni večer na čast novoimenovanemu glavarju gosp. baronu Rechbachu. Vdoležba p o v a b 1 j e n e g a uradn štva in tržanov je bila polnoštevilna, tako da s j bili spcd.iji pro stori hotela do zadnjega kotiča zasedeni. Orkester je pod spretnim vodstvom gosp. Kubista pokazal svojo skoro nevrjetno iz urjenost; pevski zbor ad hoc sestavljen pa je tudi s Bvojimi solisti n-navadno dobro rešil svojo nalogo. Pomen večera so nam prav dobro razložili različni govorniki, od katerih omenjam gosp. komisarja dr. Pils-hoferja, ki je nazdravil g. glavarju v imenu uradništva. g. Antona Ditricha, ki je napil v imenu tržanov in občine, g. dekana Fr. Gornika, ki je izrazil v svoji napitnici v imenu celega dekanata največjo zadovoljnost, dalje g. c. kr. okr. šolskega nadzornika Fr. Thuma, ki je prosil slavljenca nadaljne na klonjenoati šoli itd. Nazadnje se je gospod glavar zahvalil vsem za izražena voščila omenjajoč, da je delo pri takem aparatu le mogoče, če delajo vai udje. »In prav to«, tako približno je dejal, »ker imam dobre sodelavce, mi je prineslo priznanje na Naj višjem mestu « Splošno rečeno: Prav je bilo, da je salonski orkester priredi! la večer, a obžalovati bi morali, če bi so uresničila bojazen, ki jo je izrekel v svoji napitnici g. dr. Pilshofer, da nas utegne gosp. glavar zapustiti. Upajmo, da se ne uresniči! — Slovenska delavska organizacija v Trstu Piše se nam iz Trsta: Pri hodnjo nedeljo dne 10 maja bo imelo »Delavsko podporno društvo« v Trstu svoj občni ■zbor. Koncem poslovnega leta je štelo dru štv j 2 častna uda, 9 ustanovnikov, 21 podpornikov, 1109 rednih m o š k i h i n 214 rednih ženskih. Skupaj torej 1355 udov. Bolnikov je bilo 538 (39 več nego lansko leto) in 706 hIu-čajuv bolezni (54 več nego lansko leto) v bolnišnici 32. Izplavalo se je podpore kron 19 125-20, za zdravila in k.pelji K 238147, bolnišnici K 852 in pogrebšMna K 1300. — Bolniški zaklad se jej pomnožil za 4851 K 97 k; ves bolniški zaklad znaša sedaj 39 931 K 18 h; upravni zaklad so je povišal za 704 K 62 h ter šteje sedaj 36.535 K 5 h. Skupri. promet je bil v upravnem 'etu 77.513 K 6 h. iskupno premoženje koncem upravnega leti 1902 je znašalo 76.466 K 23 h. — V bralni sobi je bilo 14 časopisov. — Potres v Celovcu Sinoči nekaj minut po 9. uri se je pojavil precej močan potresni Bunek s podzemskim bobnenjem. Tresenje je bilo toliko, da so se krepko zamajali predmeti po sobi. Na poslopjih potres ni napravil škode. — Ltodnbno so imeli p otres tudi v B ne /entu, kjer jo poškodovanih ve^ hiš. — Na Sveto goro ! I f. Gorice se riam poroča, da pride 11. t. m. vos cerkveni pevski zbor z Brezij na oveto Goro. Ob 6. uri zvečer bodo na Sveti Gori peto litanije, v torek dne 12. t. m. pa bo ob 9 uri dopoldne v romarski cerkvi slovesna peta msSa. Ob tej priliki se bo vršila tudi poroka g. orga^ista Janka Bo leta z Brezij Z Brezij ae odpelje pevski zbor v ponedeljek 11. t. m. ob 5. uri zjutraj. Upati je da se vrlemu pevskemu zboru pridruži še kaj drugih Slovencev in Slovenk in da so 12. t. m. na Sveti G ri na grobu nepo zabnega kardinala Missia vrši ob veliki udeležb: lepa cerkvena slavnost, in da sa ob lepem vremenu tudi radujemo naravnih krasot. ki natn jih v tako obili meri nudi pr.e krasna Sveta G ;r». — K gradnji železnice Vrhnika-Idrija sa n«m poroča iz Rovt: K-r sedaj merijo železnico z Vrhnike proti Idriji, si usoja tudi občina Rovta preellagati. da bi bilo veliko boljše, ako bi se železnična proga merila in delala z Vrhniko proti Pod-lipi, St. Joštu. Smrečju in Rovtah skozi Soro, Osredek in Trato na Htadrsico, Go dovič in Idrijo. Založit ca v tej smeri le'; oča bi bila veliko večje koristi, nego bo tam, kjer jo sedaj merijo. Dalje bi proga bila tudi krajša, bi se z manjšimi stroški dala napraviti ter promet bi bil veliko večji. Postaja bi bila lahko v Osredku, ki je oddaljen komaj pet minut od rovtarske cerkve, in s tem bi bilo tudi občinam Vrb, Žiri in Zavratcc bolj ustreženo. Po tem načrtu, kakor jo sedaj merijo, bi poataja bila več kot tri četrt ure oddaljena od Rovt v grapi ter bi omenjene obžine malo ali nič koristi ne imele od nje. — Profesor in dijaki pri prooe-siji. Lansko leto je v Pazinu pri procesiji sv. Rešnjega Telesa mlad profesor hrvatske gimnazije (suplent) rodom iz Barbana zapalil cigareto pred vsem ljudstvom, pred svojimi dijaki pred svetim Rešnjim Teleaom. Dijaki, otroci vernih katoliških starišev, bankadirali bo vrata in niso pustili dan za tem prof. Brgiči v šolo, tako jih je razburilo obnašanje po-hujšljivca suplenta Brgiča. Proti dijakom bila je takoj uvedena disciplinarna preisnava. Proti Brg ca ni se napravilo niti koraka in Brgic je še na c. kr. gimnaziji. Proti takim razmeram mora nastopiti pač tudi cerkvena oblast. — Obvestitev oddajnika, da poštni nalog ni rešen v tuzemskem prometu. C. kr. trgovinsko ministerstvo )e poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na slednji izpisek iz poštnega in brzojavnega ukaznika šf. 26 1903 (odredba trgovinskega miniaterstva z dne 4. maroa 1903, št. 7397): 1. Oddajnik poštnega naloga sme zahtevati, da sa ga posebej obvesti o tem, če se je zavezanec pri vročitvi terjatvene listine branil plačati, ali če je obljubil pozneje plačati, ali če so je vročitvi sploh skušal odtegniti. Taka zahteva se mora s pripombo : »če ni takoj plačila, obvestiti«, ali z drugo pripombo enakega pomena, staviti na poštnem nalogu Zihteva se mora nanašati tudi samo na posamezne nalogu pripadajoče listine, katere pa je v pripombi označiti s številko, pod katero so v pefitnem nalogu navedene. 2. Oddajnika obvesti oddajni poštni urad na podlagi naznanila o nevročitvi namembnega poštnega urada, z obveBtilnim listom. — Za napravo in pošiljatev naznanila in lista ima oddajnik plačati pristojbino v znesku 25 h; brez plačila le pristojbine ne dobi oddajnik obvestila. Z vročitvijo obvestila oddajniku je poštna obveznost končana. Tudi v primeru, da gre za več obvestilnih listin enega oddajnika, se izda le eno naznanilo in eno ob vestilo, le takrat, kadar se posamezne listine pošljejo v drugi kraj ali drugemu oddajnemu poštnemu uradu istega kraja, se obvesti oddajnik s posebnimi obvestilnimi listi na podlagi ločenih naznanil, katere pošiljajo namembni poštni uradi neposredno prvot necnu oddajnemu poštnemu uradu. 3. Listino, glede katerih se je izvršil obvestilni postopek in katere se v skladovni dobi niso rešile, se, predno se vrnojo, še enkrat v re šitev predlože. 4. Jamstvo poštne uprave v poštnem naročilnem postopku se iz tega povoda nič ne izpremeni. — Štajerske novioe. Umrl je v frančiškanskem samostanu Marija Trost pri Gradcu gvardijan P. Q u i r i n Fabian. — Pobegel gostilničar. Iz Maribora je pobegnil restavrater Jurij G i 11 y, »apustivši 6000 gld. dolga. — Konkurz je napovedal trgovec z delikatesami Oskar Erblich. — Pogorela bo v Podgorju Jakobu Predovniku vsa poslopja. Siode ima 3000 kron. Jakobu Justineku v Slov. Bistrici je ogenj i apravil 1400 K škode. — Pred g r a š k i m i p o r o t n i k i jo bil obsojen neki Jožef Haring, ki je dobrodelnemu društvu »Altgraz« poneveril 4811 K 60 vin, na pet let težke ječe. — Varnostno kijučavnioo, katero pri spremembi stanovanja stranka lahko vzame seboj, ne da bi vrat poškodovala, je izumil ključavničarski mojster V r a č k o v Gradcu. — Poseben vzrok požigom. V Troifachu na Gorenjem Štajerskem so se zadnji čaa pripetili opetovano požari Sedaj so prijeli požigalc3, ki jo izjavil, da je po-žigai z&to, da je mogel — pridno gasiti, kar mu je napravljslo posebno veselje. — V Postojini nameravata 14 junija t. 1. skupno razviti zastavi ondotna čitalnica in »Sokol«. Ljubljamske novice. Ljubljanski občinski svet je včeraj imel sejo, ki se nadaljuje danes zvečer ob 6. uri. Zupan je naznanil, da je kranjska hranilnica darovala 2400 kron za mestni ubožni zaklad in 2400 I< za tukajšnje reveže, ki nimajo v Ljubljani domovinske pravice. Z nekaterimi besedami se je župan opominjal smrti gospoda profesorja S i m on a R u t a r j 8. Občinski svetniki so vstali r&z sedežev. Nato jo občinski svet izvolil podžupanom gospoda dr. KarolaBleiweisa z 22 glasovi, dr. Bieiweis je glasoval za dr. Tav čarje. Sledile so volitve v razne odBeke. Ugodilo se je trgGvski in obrtni zbornice, ki je prosila za razširjenje svojih uradnih prostorov, in se je sklonilo, najeti še eno sobo, ob enem pa opozorilo magistrat, naj zasleduje akcijo mest, ki delajo na to, naj tudi te atroSke prevzame država Djželni odbor je poročal, da se je obrnil do železniške uprave za uvedbo avtomobilne vožnje na gorenjski in dolenjski železnici, izrekel pa je železniški upravi tudi željo, naj se uvede taka vožnja tudi na kamniški progi. Nadalje je deželni cdbor naznanil, da je priziv go- spoda dr. P o č k a glede odkupa sveta pri njegovi hiši v Streliških ulicah odbil, da pa je njegov priziv glede popravljanja hiše ugodil, pristavil pa, da s tem še ni rečeno, da bi gospod dr. Poček mogel imeti v tako popravljenih prostorih gostilniško obrt. Na dalje je župan izjavil, da je znana pritožba gospoda Dzimskega in tovar. proti občinskim volitvam, ki so sa vršile pred leti, odbita od najvišjega sodišča. Občinski svet je ugodil prošnji mestna hranilnice ljubljanske glede odobritve nekaterih večjih posojil po 4odstotka občinam Tržič, Trnovo, Artiče, Raka, Črni vrh itd. Dalje je ugodil prošnji posestnice Josipine Ronner za opustitev zastavne pravice glede 3odstotnega posojila 2000 kron, prošnji Iv. Hibscherja za zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo mestne občine in ugodil je tudi prošnji Lovro Kržeta za zemljeknjižni izbris služnosti glede kopanja ilovice. V zadevi odkupa sveta Por danovih dedičev ob Domobranski cesti sta gg. brata P e r d a n naznanila občini, da Bta do konca junija pri pravljena dati občini ondotni svet po 12 K štirjaški suženj, ako se jima da pred kupna pravica za svet, kar ga ostane na prostoru mestne tržnice. Ker je občinski svet odobril samo odkup, zahtevo glede predkupne pravico za svet pri tržnici pa odklonil, je vprašanje, ako bodeta sedi j gg. brata Perdan hotela občini prodati svet ob Domobranski cesti. Podpora »Društveni godbi« je bila včeraj od občinskega sveta odklo njena z jako kilavimi izgovori. Zupan je pisal finančnemu odseku, da prošnje ne more priporočati, ker je občina imela že velike brezvspešne stroške z »Meščansko godbo«. (Kaj ima »Društvena godba« in marljivi odbor »Društvene godbe« skupnega z »Meščansko godbo ?<■) Zupan pravi v svojem pismu, da odboru ni treba vzbujati misli, da ima računati na podporo mestne občine. Posebno nerodno pa je branil županovo stališče obč. svetnik g. Stare. Dočim vsak Ljubljančan ve, da je »Društvena godba« prav dobro nastopala in svirala, dasi ni imela veliko sredstev, bi g Staretu impo-nirala še le godba, za katero bi se dalo od občine 20.000 gld. na leto. Ker se pa toliko ne more dati, je po dr. Staretovem mnenju, vsaka drugi godba, ki toliko ne »košta«, za nič. Predlagal je torej odklonitev prošnje, kar je bilo seve tuli soglasno vsprejeto, ker doslej se v občinskem svetu še nihče ne upa postaviti se na opozicijsko stališče. Ljubljana je torej oropana samostojne civilne godbe, dasi bi jo bilo mogoče vzdtžati z majhno podporo od Btrani mestne občine, ker je odbor potreboval samo te podpore, da godbo vzdrži. Deželnemu pred sedniku samostojna slovenska godba v Lju bljani ni bila ljuba, zato ae nam prav nič ne zdi čuden včerajšnji sklep obč. sveta, ne vemo pa, ako se ne bo zdel čuden občinstvu, ki ve, kako velike podpore da občinski svet drugam. Nakup dekana Vesela knjižnice, katero je predlagala družba sv. Cirila in Metoda za svoto 1200 K. je bil odklonjen z motivacijo, da ni v knjižnici dovolj knjig, ki bi bile sposobne za »Ljudsko knjižnico" in ker sa ,Ljudska knjižnica« itak ne bo tako kmalu ustanovila. (!) Tudi predlog, da bi sa knjižnica nakupila za 600 kron, ja bil odklonjun. Prošnja, naj dd občina prostor v »Mestnem Domu«, da družba sv. Cirila in Metoda shrani ondi svojo knjižnico, so ja odkazal v rešitev magistratu. Poročilo o škontraciji mestne blagajne, ki se je našla v redu, se je odobrilo. Občinskemu BvetnikuMa-1 y j u j e dolgčas. V splošno začudenje ae je včeraj vzdignil s svojega prostora občinski svetnik Maly Vse je obrnilo v njega svoje oči, kajti pričakovalo se je, da izlije vendar enkrat že svojo zgovornost, in celo bali so so nekateri, da bi kaka opozicijska beseda ne izšla iz njegovih ust. Pa občin, svetniku Ma!yu so šle po glavi druge muhe. Mož je namreč predlagal konec seje, češ, da že seja itak dolgo traja. Župan pa je vstal in dejal, naj se občinski svetniki le pripravijo na daljše t r i urne seje in naj le šo nekaj časa počakajo. In občinskemu svetniku Malyju je zopet pošla sapa in ponižni kekor je navajen, je dalje sedel na svojem prostoru. Na galeriji pa ao ljudje kihali. V zadevi parcelacije onega sveta, ki ostane oblini od Del Cottovega sveta v obsežnosti 9334 kvadratnih metrov, se je sklenilo, prostor razširiti na 14 stavbišč in jih prodajati po 8, 9 in 10 kron za kvadratni meter. Nameravani cesti na tem prostoru so bodete podaljšali in so se odobrili dotični pogoji Elizabetišča in otroške bolnice, kar bo veljalo okolu 29.000 kron. Obč. svetnik Grošelj je predlagal, naj Ciril-Metodove ulico bodo, kakor ostale ceste ondi. široke samo 12 metrov in ne 14 metrov. Tudi ob činski svetnik Stare je bil za to, čoš, »čo je širšs cesta, več prahu je na njej«, s ko je iupan Hribar rekel, da je že z vlado do govorjeno, da bo ta cesta 14 metrov široka (zakaj tako široka, sove ni povedal), so bili vsi predlogi stavbinskega odseka sprejeti, predlog občinskega svetnika Grošlja pa od klonjen. Pogreb prof. Simona Rutarja sa jo včeraj vršil iz tukajšnje mrtvašnioe pri svetem Krištofu ob veliki udeležbi občinstva in di jakov. Dijaki so napravili ob potu iz mrtvašnice špalir in mu zapeli dve pesaii v slovo. Pogreba, katerega je vodil č. gosp. P. S a 11 n o r , sta so vdeležili tudi društvi »Sokol« in »Ljubljana" z zastavanis. Na krsto je bilo položenih več krasnih vencev raznih društev. Mej pcgrebci smo opazili številno deputscijo »Slovenske Matice" in drugih društev ter mnogo odličnjakov. Ob rakvi slovenskega pisateljskega društva, v kitero so položili pokojnika, ni nihče govoril zaslužnemu možu v slovo. Poročil se je danes tukajšnji trgovec g. Edmund Kavčič z gdč. Franko V e r b i č iz Bistre pri Borovnici. Prememba v posestvu. Ronnerjevo hišo št. 8 na emonski cesti kupila sta g. Alojzij in Alb na Ravnikar, c. kr. poštar in veleposestnik v Cirknem za 42 000 K. Po sredoval je gosp Ivan Nep. Plautz, konc. posredovalnica za prodajo posestev, Rimska cesta št. 24. Nezgoda pri ognju. Pereča se nam, da je pri gasilnih delih v Pollakovi tovarni padel v veliko kad čreslu ognjegasec gosp. W i d e r. Godila bi se mu huda, da ni njegovo nezgodo pravočasno opazil g. načelnik Strioelj, kateremu sa je s pomočjo svo jega sina posrečilo potegniti ognjegasca iz kadi. Pobegnil je Franc K u n s t e 1 j, ki je bil zaprt v tukajšnjem iustičnem poslopju. Te dni so ga peljali na delo izven iuatič-nega poslopja in to priliko je porabil, da je pobegnil. Tatvine. Prodajalki dalikatea Mar. Avanzo v Wolfovih ulicah št. 8 je neznan uzmovič vkradel iz kuhinje celo gnj&t. — Frančiški Zaje v bv. Florijana ulicah štev. 10 je bila ukradena rjuha. Policiji izročena. Zlat prstan z diaman tom je našla 24 aprila na Frančiškanskem mostu služkinja M. P. stanujoča na Tržaški cesti št. 5. Včeraj je hotela prstan prodati zlatarju Francu Košaku v Prešernovih ulicah, a ta jo je vstavil in izročil policiji. Prihodnja javna vinska pokušnja v deželni preskušalni kleti v Ljubljani bo vsiei splošne želje v soboto, dne 9. t m. od pol 8. do pol 10 ure zvečer, da se tako enkrat omogoči vdeležba tudi onim, ki svojo službo pozno končajo. Nekaj denarja je bilo d&nas zjutraj najdenega na p< tu od šempeterskeRa mostu do nekdanjo tovarne za sladkor. Oglasiti se je pri lv. Kunstelj, Pot na Kodeljevo št. 3. Klasifikacija konj se je vršila danes za IV. okraj. Pripeljanih je bilo 324 konj, od teh je bilo potrjenih 211, za ježo, tren in topničarstvo. Kočinkina v Ljubljani. Mejnarcdna pa norama nas vodi teaoči teden zopet v tuj svet na dal]nem vzhodu, v francosko Kočin-kino v zadnji Indiji. Ta serija nas seznanja z večjima mestoma Saigunom in Bien Hoa. Katoliška cerkev, guvernerska in justična palača v prvem mestu so naravnost krasna poslopja. Sicer se pa vidi nebro) vrlo zanimivih prizorov iz življenja ondotnih doma činov ter pokrajinskih slik, ki jih obče hvalijo in so res izborno pogojene. — V ne deljo se prične potovanje po Londonu. Poleg drugih posebnih zanimivosti bomo vi deli parlament, Westminbtersko opatijo, naj večjo koncertno dvorano R< yal-Albert-Hail, državne ječe Tcwr, razne muzeje in zveri v zookškem vrtu. — Za naslednji teden se pripravlja Indija. Izgubljeno in najdeno. Na peti od šen-klavške cerkve po Mestnem in Starem trgu je izgubila neka dama molitvenik, — Urad nikova soproga F. K. je izgubila danes zjutraj na poti od Ambroževega trga po Poljanskem nasipu in po Kopitarjevih u icah do Cesarja Jožefa trga bankovec za 20 K — Kramariea L ana Klemene n?. Starem trgu št. 28 je našla včeraj p: poldne na btare m tvgu zlat ščipalnik. Za kruhom Danes po noči se je odpe lialo z južnega kolodvora 226 oseb in a cer 52 s Kranjskega in 174 s Hrvaškega. Zblaznela. Helena Celinš k iz Smarjete pri Laškem trgu, služkinja pri Szentnerju v Selenburgovih ulicah je danes na umu obolela in so jo pripeljali v bolnic.) na Studencu. Iz bolnice. Ivana Požar, 6 let stara hči zemljaka v Sajovici, občina Dane, v političnem okraju kočevskem, je p^.dla pred 8 dnevi s poda in si zlomila nosno kost. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — Mizarskemu vajencu Janezu Novaku v Hrenovih ulicah št. 8 je včeraj popoludne v Petrinovi delavnici odtrgalo palic na levi roki. Ogenj v sobi. Včeraj popoldne kmalu po odhodu tovar. delav so opazili sosedje, da se kadi iz stanovanja Marije Pogačnik, delavke v tobačni tovarni v »Ameriki« na Tržaški cesti. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno, so naglo p islali po njo v tovarno. Z njo je prišlo na lice mesta tudi več delavcev. Ko pa je odprla sobo in prestrašena planila vanjo, se je hipoma zgrudila nezavestna. Do večera je vkljub vsej pripomoči niso mogli dovesti k zavesti. O^enj je uničil popolno vso opravo v sobi in je nastal tako, da so ae vneli okraski pri „šmarniosih" Strah in pa silen dim sta povzročila Mariji Pogačnik, katere mož je v službi pri To:micsu, popolno, nezavest. Književnost in umetnost. * Člani ljubljanskega slovenskega gledališča na štajerskem bodo vendar imeli predstave na že označenih krajih, dasi g. Danilo vsled »skrbi« ces. namestništva v Gradcu ni dobil koncesije. Predative se bodo vršile na ime d :tičnih čitalnic. * Dramatično društvo v Trstu se bori z velikimi zaprekami. Že zdavnaj je bila napovedana igra »Pojdimo na Dun»j« »li prirediti se ni mogla, ker Slovenci niso mogli dobiti gledališča v najem. Običajno so bile slovenske predstavo v gledališču »Ar-monia", ali uprava jo javila društvu, da ne d£ gledališka Slovencem za nikakršne prireditve. Sadaj ae je pa odboru posrečilo dobiti gledališče »Fenics« in igra se priredi v nedeiljo dne 10. maja. * Prvi majnik Spominska izdaja o priliki 1. maja 1903. Izdal in založil izvrše-vaini odbor jugoslovanske Bocijalno - demo kratične stranke v Trstu, odgovoren Josip Kopač. Mi se navadno na taka dela, ka kor je ravno ta zvezek, ne oziramo, toda tudi toliko neumnosti in prismodarij, kakor jih je ravno v tem zvezku, še sploh nismo brali. Brez namena, brez smatra t;e v en dan je pisan ta zvezek, zanašajoč se na za slepljenost svojih pristašev, beveda niso vo ditelji pozabili spraviti v zvezek tudi nekaj podlih pamflatov o »katolikih«, o »M ralni pridigi«, ki pač dokazujejo, da so ti aooiji popolnoma vredni vrstniki slov. liberalcev. Treba je v takih zvezkih podati nekaj vzvi šenega, nekaj lepega, na pa izrekov, kakor »Uživanje je čednost, čednost uživanje«. Tudi še pov larjamo, da ima ta zvezek mnogo slovničnih napak in naravnost gorostasno pači izraze ter je povso nepriljudno pisan. Jezik je za delavce ali sploh nižje sloje ne-umljiv; to je »kranjska špraha«. pokvarjena z vsemi mogočimi tujimi primesmi. „Novi akordi". Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Goj-mir Krek. Vsebina 6 številke: 1. Dr Benjamin Ipavec (Gradec): „Dve fugeti" za k!a vir. 2. Karol H. ffmeister (Praga): »Ko zaspal bom v smrti ..." za mešan zbor. 3. Josip Proch&ska (Ljubljana): „0 ljubica . .", za en glas io klavir. 4. Dr. Gujtav Ipavec (St. Jurij ob južni žel.): „Kadrilja", Z3 kla vir. 5 Dr. Gojmir Krek (Lipsko): „Zsečer", za mešan zbor. 6. Risto Savin (Prsga): ,,Narodna", za klavir. 7 Dr. Gojmir Krek (Lip sko): „Na tvoje zdravje, B?rta . . za en glas in klavir. — I/.haja šestkrat na leto 1. vsakega drugega meseca. — (Jena za leto 8 K, za pol leta 4 K 50 h Posamezni zvezki po 2 K — Založništvo L. bchvvent-ner, Ljubljana. f J. Kerčon. »Danica« piša : »Zlato mašnik Josip Kerčon, duhovnik-vzornik naše dežele je 81kten, a še vedno v župnijski službi 27. t. m. v Predosljih nad Kranjem, za \edno zatisnil zimske < či. Src nja ga je imenovala častnim občanom, du hovska gosposka ga je odičiia naslovi m knezoškof. svetnika, svetna pa mu je pripela na nevine prsi zlati zaslužili kr ž 3 krono. Nam je bil sotrudaik koj 1899. leto našega vredništva v »Zgodnji Danici« pri občujoč spis: »Zivotopiane črtice o rajnem novomeškem proštu Simonu vitezu Vilfan«. (Gl. str. 362.) Pač izmed najzanimivejih zgodnjedaničinih životopiaov je bil ta. S^c^r je kakor nabožen pisatelj posebnim vest Ijem slavi! Marijo in njen mesec majnik. Lipa prikazen duhovnik-peresnik; a lepea. če osemdesetletnik tudi še peresom skrbi za oliko svojega rodu. Akopram starček in sploh šibkotelosen je vtnler zelo rad navzočega! vsaki rnerodajneji slovesnosti. Mi smo svi Bazar so Albanci zaprli vsemu prometu. Sakir paša je s 26 000 možmi, mej njimi 2000 mož konjiče, in 72 topovi cdšel v Prizrend. Te čete tabore pred mestom. V Burgaau so bili krvavi pocestni boji. Drušiva. (Hranilnica in posojilnica vSiHartnem pri Litiji) je imela v nedeljo svoj ebčni zbor. Posojilnica ob stoji dve lr.ti: Prejemkov jo imHa v drugem letu 64 048 K 84 v, izdatkov 58 678 K 70 v, torej denarnega prometa 122 727 K 54 vin. Odbor se je t*ko ses.avi!: načelnik g. Ivan Brez nikar, mesar in posestnik; odborniki gg dekan A 'L 1 o g a r , benešcijat J. P o t o k » r , župan Leopold II o s t n i k ter pon< Btniki J. Z g o r š e k , J. Č o p a r , A Strah, J Marn, J. Bric, A Lavni, A Zaman, A Tomažič.— Nadzorstvo je ostalo staro, le mesto posestnika M. Gorenca je bil izvoijen g. kajielan A. M e r h a r. (Slovensko katoliško a k a• demiško društvo »Zarja« v Gradcu) ima v s r e d o 6. t. m. zvečer ob 8. uri v društvenih prosto-r i h s/oj I. red. občni z b o r v letnem tečaju s sledečim vsporedom: 1 Č tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Gventuel, čitamo poročila bratskega društva »Danica" na Dunaju. 3. Por. čilo odborovo. 4 Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajna sti. (Slovensko katoliško aka-demično društvo »Danica«) priredi v četrtek dne 7. maja VIL redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Čita-nje zapisnika. 2 Citi-nje zapisnika bratskega društva »Znrje«. 3 Poročilo cdborovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega od bora. 6. Slučajnosti Podružnica »Slomškove zveze« v Idriji jte ob svojem zborovanju l.maj-nika nabrala za društvo „Pripravni- š k i dom" 19 K 80 vin. Prisrčna hvala! Naj bi ta blagi čin posnemala tudi še druga blagodejna društva! Družbi sv. Cirila in Metoda bo od 9. do 30. aprila poslali prispevke p. n gg in društva : Upravništvo „Mira" v Celovcu 717 14 K. upravništvo »Si. Naroda« 76 38 K, uredništvo -Slovenca« 6216 K, župnik Iv. Sakser v Hotedršici 10 K. prof. B Št ftar v Kalugi (Rusija) 5 K, arhivar A. Aškerc v Ljubljani 5 K, Iv. Zabrič v Trstu 3.20 K, Nasprotniki domačega prepira v X. 40 K, župnik A. Fišer v Ribnici (Štajersko) dar Mohorjanov 4 K, J. Menhart pri Veliki Nedelji za »Orm. spom « 1 K; posojilnice: v Črnomlju 40 K, v Ptuju 200 K, v Ribnici 50 K, v slov. Bistrici 40 K; podružnico: moška v Kamniku 287 80 K (po »SI. Nar.«), moška v Celju 13050 K, moška v Radovljici 56 K, ženska v Gorici še 20 K, moška šentpeterska v Ljubljani 169 34 K, za Polzelo 5080 K ; za družbo n « knjižico je 13 odjemnikov poslalo 35 60 K, in sicer : kapelan Fr. Vidmar v brniheiu 6 K, dekan A. Rogač v Hrušici 5 K opat Fr. Ogredi v Celju in župnik J. Brence v Preski po 4 K, kapelan St. Terškan v St. Petru pri Novem mestu in kurat Ivan Zupan v St. Petru (Notranjsko) po 3 K, itd. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Poslani našemu uredništvu: Za kn. škof. šolske zavode: Rodbina Z iz Britota mesto venca na grob župniku in prijatelju svojemu vlč. gesp. J. Kerčonu 20 K. Zadružbo sv. Cirila in Metod«: Rodbina Z. iz Britola mesto venca na grob vlč. g. J. Kerčona 5 K. Bog plačaj! Razne ntvarl. Najnovejše od raznih strani Velika stavka delavcev je v Glapgovu na Angleškem. — Dijaki na višji živinozdravniški šoli na Dunaju so rszbili predavanje. — Neprestano dežuje že več dni na Reki. Na morju so veliki viharji. — Do severnega tečaja namereva priti dr. Soil s podmorsko ladijo. — V Pariz je doflla kraljica portugalska, dalje je prišel v Pariz bolgarski knez Ferdinand s svojimi otroci in princezinjo Klementino. Jedilni vozovi in tretji razred. Kakor pruske, tako so tudi bavarske železniške uprave sklenile, da od 1. majnika nadalje smejo tudi potniki tretjega razreda med vožnjo uporabljati brez doplačila jedilni voz." Zdravje prezidenta Stejna. Na besedičenje grofa Sternberga v „Neue Freie Presse" odgovarja pastor Schowalter s pismom, kojega mu je pisala gospa preziden-tova: „Okrevanje mojega moža je tako dobro vspevalo, da si je nekoliko preveč domi-šljeval, in posledica tega je bila, da je tožil, da ga nekaj na glavi teži in da ni mogel spati. Zaukazan mu je bil mir, in skoraj se je počutil zopet boljšega. Ko se mu je bolezen hujšala, smo bili v velikem strahu, a zdaj gre hvala Bogu na boljše. Bolnik okreva kakor preje le počasi. Pa prezident prenaša vse potrpežljivo in z veselim srcem. Vsak dan je prezident kakih šest ur pokonci in v tem času tudi skuša hoditi, a vselej zamore narediti kakik 50 korakov. Tudi roke so mu močnejše, dasi jih ne more še posebno mnogo rabiti." Sredi maja se misli preziden-tova rodbina preseliti v Reichenhall, kakor jim svetujejo zdravniki. Ščuka morilka. Nemški listi poročajo. Neki mlad mož podal se je na zmrzneno reko, da bi lovil ribe, toda ni ga bilo nazaj. Ko so drugi dan iskali mladega moža, našli so ga mrtvega na ledu reke. Ko so poskušali mrtveca dvigniti, se je pokazalo, da je bila desna roka v ledu in je led od vseh stranil roko zajezil. Razbili so led okrog roke, da bi oprostili roko, toda ko so oprostili roko, so z roko tudi potegnili svitlo 36 funtov težko ščuko, ki se je zagrizla v roko. Videti je bilo, da je mož prebil v led luknjo, skozi katero jo vrgel vado, v katero se je zagrizla ščuka. Ker je bila pa riba prevelika in je ribič ni mogel skozi luknjo potegniti na dan hotel je ščuko z roko izvleči, toda zaradi premale luknje ni mogel izvleči ribe, in se je, ker se je riba zagrizla tako v njegovo roko, tudi ne oprostiti. Vsled bolečin je revež omedlel in na ledu zmrznil. Gnjezdo v snegu V »Wr AUg. Ztg.« poroča nekdo — nBBicdnje: Zadnji sneženi meteži so popolnoma zakrili naš vrt Drevesa in grmi pod snegom, grede pod snegom i a — sneg je ležal tudi ob kosovem gnjezdu. In ptički so se zbali snega in se skrili, še celo vrabci si niso upali na dan. Le kos ni zapustil svojega gojezda, ni mu bilo za svoje življenje, le skrbel je za svoj zarod. Za sredi aprila jo bilo v gnjezdu pet jajčkov in ko-sovka jih je pridno valila. A zdaj naenkrat sneg. Pa ona ni odšla iz gojezda, sedela je na jajčkih kot preje ter sa bojevala z mrazom na življenje in smrt. Kakor se zdi, celi dan ni zapustila gnjezda, le v jutru ali na večer je mogoče prav za mali čas odšla iz gnjezda, pa sa hitro spet vrnila, ker ktBine pomagajo valiti kakor n. pr. lastovke, ki se menjavajo. In dobili smo na vrtu zmrznjena mladiče, pa to je prišlo odtod, ker so — goli mladiči zmrznili pod starico — dva ali tri ste p nje mraza zamore ptič v gnjezdu še premagati. — In trpeli bo tekom tega meseca ptički mnogo mraza, pa drugje še več kot v naših krajih. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 6. maja. Včeraj je podod-sek tiskovnega odseka razpravljal o tem, ako se naj razžaljenje časti po časopisja izloči od porotnih sodišč. Soglasno se je sprejel predlog, da se razprave o razžaljenju privatnih oseb ne vrše pred porotniki, pač pa morajo priti pred porotnike vsa razžaljenja državnih javnih funkcijonsrjev. Sprejet je bil tudi predlog poslanca Ivčeva, naj ta odločba velja tudi za poslance, občinske odbornike, delegate itd. Tudi danes je imel pododsek sejo. Dunaj, 6. maja. Dr. Šusteršič in tovariši so včeraj interpelirali g. finanč. ministra, zakaj je finančno ravnateljstvo v Ljubljani odslovilo dva diurnista. Praga, t), maja. Iz Budjejevic se poroča, da je dekla Ana Doubek v Tremlesu svojega novorojenega otroka raztrgala na dva dela in ga vrgla psu, ki je otroka pojedel. Dunaj, 6. maja. Princezinja Lujiza Toskanska po najnovejših določilih ne bo smela prebivati ni v Avstriji ni na Saškem. Na leto bo dobila 30.000 mark. Meseca junija se bo morala ločiti od svoje novorojene hčerke; nekatere vesti pa trdijo, da bi draždanski dvor pač zahteval izročitev otroka, ako bi bil deček, ker je pa otrok ženskega spola, morebiti hčerko pusti materi. Zagreb, 6. maja. V uredništvu lista »Hrvatsko Pravo" se je vršila hišna preiskava. Policijski organi so posebno iskali konfisciranih številk. Nekdo je uredništvo denunciral. — Iz Zagorja se poroča o številnih demonstracijah. Lvov, 6. maja. Ogenj je uničil v Vel. Lu bi ju 200 hiš, v mestecu Rozdolu pa 100 hiš. Bruselj, 6. maja. Bolezen bivše meksikanske cesarice Karlote se vedno hujša. Cesarica nič več ne spozna svojih najbližnjih sorodnikov. Carigrad, 6. maja. V vodilnih turških krogih vlada splošno mnenje, da o izvedbi reform sedaj ne more biti več govora. Mej Turki in kristi-jani je z vsakim dnevom večja napetost in pričakuje se sedaj skupni nastop velevlasti. Zavarovalne vesti. C. kr. priv. zavarovalno društvo EiunioneAdriaticadiSicurta v Trstu. Iz računskega poročila in zaklepa za poslovno leto 1902, kateri se je predložil v občnem zboru tega društva dne 30 aprila t. 1. novzamemo sledeče važnejše točke: Pri sekciji za zavarovanje na življenje vložilo 86 je ponudb za 47,035 478 — kron zavarovane glavnic«, izgotovilo pa se je pogodb za K 41,269.204— zavarovane glavnice. Zavarovane gotovine bilo je koncem leta 1902 okrocrlo 255 milijonov kron glavnice in K 670.060 — rent; čisti oriraščaj proti preteklemu letu znaša tedaj 17,292 404'— kron. Premijskih dohodkov je bilo 10 mil. 957.477-— K, izplačanih je bilo pri zavaro vanji na smrt in na doživetje, vštevši rent K 5 096.070 —. Pomožni premijski rezervi za znižanje obrestne mere od-kazalo se je K 400.000 — in znaša ista sedaj K 1,500000 —. Premijske rezerve in prenosi pri oddelku za zavarovanje na živ-lieni« znafta'" koncem leta 1902 skupno K 69,639 167 —. PremiisKin dohodkov v oddelkih za zavarovanje proti elementarnim nezgodam (požarom in poikodbam pri prevožnji v^tevfti zavarovanja proti tatinskemu ulomu bilo je K 20 907 575 —, vzvratna zavarovanja so veljala 9,393 695'— kron, za škode izplačalo se je — ndštevši vzvratnega zavarovanja — K 7 073 901-—. Premiiske rp/erve v teh oddelkih znašajo K 12 265 978 — in odštavsi vzvratnega zavarovanja K 6 694.368—. Vrednost vrednostnih papirjev, kateri so v posesti družbe, se je vsled kur2nega zvi šania za K 2 072 042— povečala in se je ta ineBek odkazal kurzni rezervi. Po predlogu ravn»telistva določila so se sledeča odkazila: K 180.000'— ?a povišanje razpoložne rezerve oddelka za zavaro vanje na življ, aje (bilanca A) in 200.000 kron za povišanje raipoložne rezerve bi l*nce B in znaša prvonavedena rezerva sedaj K 900 000 —, druRonavedena pa 1 200000 kron. Kot dividenda se je določila svota K 180 — za delnico. Rezerve društva so se proti poteklemu letu, 7. o/.irom na gori navedena odkazila za K 8 697.057 — povišale in znašajo z 31. decembrom 1902 več nego 82 milijonov kron in sicer: Premiiske rezerve (za lastni račun, t. j. p" odbitku vzvratnega zavarovanja) K 69 755 750 —, nomožna r»»torva za znižanje obrt stne mere K 1 500 000 —, do-bitvena rezerva K 7,133 898 in kurzna rezerva K 3 700 580 Glavni zastop za Kranjsko Ima fvrdka Ivan perdan v Ljubljani, Cesarja Josipa trg it 13 Meteorologidno poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak V46-0 mm g Caa opa-a zovanja Stanje barometra, v mm. Temperatura i po , Vetrovi. Celsiju 1 Nebo Vi -P S! rt 9* * k 5 9. zvee. i81'O | 12-8 | sr. jzah. i pol obl. |2. popol.j 73o 6 I ly-4 |p. m. jzah.| sk. obl. | Srednja včerajšnja temperatura 12-3* normale, 12 7*. Tržne cene v Ljubljani dne 29 aprila. K h K |b Goveje meso I. v. kg 1 32 Pšenica . . 100 17 10 Telečje meso » 1 40 Rž . . . > » 14 60 Prašičje » sveže > 1 50 Ječmen . . > > 14 50 Koštrunovo meso > — H^ Oves . . . > » 14 80 Maslo . . . . 1 2 20 Ajda . . . > » 18 — Mast prašičja . . » 1 bO Progo, belo, > > 18 - Slap 1 7< Koruza . . » > 15 _ » prekajena » 1 80 Krompir » > b 60 Jaj-e, jedno . . Mleko, liter . . , — b Drva,, trda , m' 7 ■-0 — 18 » mehka, » 7 60 Piščanec . . . a 1 50 Seno, 100 kg # 7 30 Golob . , . . — 40 Slama, > > 6 >0 Fižol, liter. . . — 24 Pšenična moka št 1 11 70 Grah, > . . . , 36 Koruzna » 21 — Leča, > . . . . — 25 Ajdova » si. i" 36 - Dunajska borza dne 6. maja. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4% ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3l/a % ..... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4f0 ... • Ogrska inv. renta 3'/j*....... Avstroogrske bančne delnice..... Kreditne delnice.......... London vista........... Nemški drž. bankovci za ICO m. nem, drž v 20 mark ............ 20 frankov..... ..... Italijanski bankovci........ C. kr cekini........... 110-75 100-65 121-30 101-10 (370 12i:i0 »9-55 92 20 16 25 674 — 23975 i 17-— 23-43 190 / 95-20 1130 P/lM/lfl rkit/3s>7* /-".v ;W. !......Mt. ••••••■•••••••••••••••»I • ••••••••••••••••••••a*. > N •TJ 00 £ C/3 C/3 3 Eo 3 O »5 >-S »3 h-.. Cfl< 3. o< a> 3 N pr Sr tO EJ 3 1-1 C/3 O pr cr C/3 O) r-K ar 3 pr »3 0 O- r) O w O cn bs P 3 O <3 03 3 w &3 (/3 1/3 n < l-l cr 3 O S. C (Sl o in 3 ' T3 pr o 3 3 O »9 O. m r-t- O 2 c" cn K> £ ' ' J I • O p 0 72 3 * < 5' V 3 C/3 O K cr JU 1 o' rt) S" o< 3 C/3 SO 3 3 & P rt- n< C Cu 3 rt 0. rt> n t_>. O) E3 P 0 cn 3" h-> w.< N 3 -jir. »3 C/3 < ffi ?r i 5- B »3 m 0 Cu -Ti. 3* 3 B 1 1 f ••• ••• : ........ •*ii •••••••••••••• • •••••••••••••••t"! 1 • mmm • ••• • • • • :::: • ••• :::: p«.. »...........•.•taAtt«.....«!.!! ............................... .......... Angeljnovo milo lKlarzeljsko (belo) milo = Zajamčeno čisto jedrno (Kern-) milo! ===== z znamko 449 104-11 sta najbolj koristni u W za hišno rabo. 'M Dobivate jih po špecerijskih štacunah! Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno- voščenih sveč v Ljubljani. Sledilno U je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno --in zajamčeno čisto. 62 25—1*5 Paziti je na gorenjo varstveno znamko. Naprodaj je po vseh boljših prodajalnicah tacega blaga. prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. puch V Gradcu podelila je glavno zastopstvo za celo Konjsko • strokovnjaku gospodu Fran (llllllll v Ljubljani pri katerem so vsakemu na »pogled razpostavljeni razni modeli. C\ -S O Stavbeno podjetje Fr. Trumler m K. Lachnik, arhitekta in stavbenika. Jemljeta si čast naznaniti, da je njuni biro za razna stavbena in vodovodna dela od 4. maja t. 1. naprej v knezoškofijski palači pri tleh na desno. 589 3-2 Razglas. 062 3-3 Za zgradbo enoražredne ljudske šole na Vrhpolju pri Moravčah razpisu jejo ae naslednja dela: cenjena 7052 K 24 h 383 „ 80 „ 1137 „ - „ 745 „ 50 „ 363 „ 10 „ 6 pleskarska 7. slikarska 8. lončarska 9. steklarska cenjena 250 K 83 h 62 „ 58 „ 270 „ — » 161 „ 18 1. zidarska 2. kamnoseška 3. mizarska 4. ključavničarska 5. kleparska ki se bodo oddajala po manjšalni dražbi dne 14. maja ol) 11. uri dopoldne v župnisču na Vrlipolju; ali po pismeni ali ustaeni ponudb* proti 5% varani. Načrti s proračunom so na vpogled v župnišču na Vrhpolju. ^^ ^^ predsednik krajnega šolskega sveta. 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo, t Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po no 95-47 41!* odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. (P š) Darila za birmance. Največjo zalogo in najnižje cene švicarskih ur, zlatnine in srebrnine na drobno in debelo ima 603 8—1 v I^iil>ljMiii, Mestni trg, urar, trgovec, delničar prve švicarske zadruge tovarn ur „1 nion", zalagatelj c. kr. dolenjske železnice. Nekaj predmetov iz cenika, ki se na zahtevanje pošilja brezplačno Št. 472. Prstan, novo zlato gld 2 30 do 2 80 . št. 422. Zlati double-uhani Zlato, 14 kar gld 5 do 6.50 SL48J. ZfctMoub le-uhan, „g'd 1l:6°t ., „ R() Zlati, 14 kar gld. 2.61-3 40 Zlati, 14 kar. gld. 3 50. Št. 290. Srebrna cil.-rem. ura s 6 kamni gld. 4.75 do 5.50. Št. 302. Zlata cil.-rem. ura z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld 25 do 30 do 32 Št. 293. Srebrna cil.-rem. ura z 10 kamni gld. 9 do 11. Št. 437. Zlati double-uhani gld. 1 15 ^»"S^tfS: ^ev. 38, Srebrn obesek Zlati U kar., mo^ni gld. 3 lami gld. 4-6. 30 do 40 kr. do d.eu. jf Nakup in prodaja "Stt ' izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik Menjaricna delniška družba 91 G H C V I., miollzeile 10 in 13, Duna), I., StrabeiaassB 2. T>nin.«nlla "VB v vseh gospodarskih in finančnih S£rfh , potem o karanih vrednostih vseh ipekalaoljaklh Trdnostnih papirjev in vo.tni na.vetl m dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovan)* pn popoln, varnost. naloienUi 1 glavnlo. 134 193