Delo češkega učiteljstva in njegov položaj. Ko so pa češki politiki prišli do spoznanja. da je pasivni odpor proti novim šolskim zakonom zaman. da vlada torej ne odneha, in da zaradi pasivnega odpora trpi najbolj češko šolstvo, dočim se je nemško lepo razvijalo, je bila 1. 1875. dana parola. da se opusti pasivni odpor proti šolskim zakonom. Zdaj so nastali tudi za češko šolstvo normalne razraere. Število učiteljskih kandidatov in učiteljev je od 1. 1875 tako naraščalo, da je popolnoma zadostovalo za vse nove šole in vzporednice, in teh je bilo mnogo, ki so jih začeli v nenavadno hitrem tempy ustanavljati. Neizprašane pomožne učne osebe so v kratki dobi popolnoma izginile s čeških šol. Ko so 1. 1880. Čehi z veleposestniki dobili v deželnem zboru večino, se je izknšalo s češke strani v šolstvu popraviti to. kar se je v letih pasivnega odpora zamudilo. S tem pa so rasli od leta do leta tudi izdatki za šolstvo, zaradi česar niso hoteli več ustanavljati novih šol z isto blagohotnostjo kakor prva leta. Kmalu se je udomačila praksa, ki velja še dandanes. da je treba za ustanovljenje novih šol in vzporednic privoljenja' dotične občine in deželnega odbora. Ker se na tako privoljenje. ki ga pa je jako težko doseči. ozkosrčno ozirajo ravno na češki strani, zato češko šolstvo danes še ne doseza in še dolgo časa ne bo doseglo iste stopnje popolnosti, na kakršni se nahaja nemško šolstvo v deželi. Nepričakovana, ugodna izprememba socialnega in einotnega položaja češkega učiteljstva. kakor mu ga omogočajo šolski zakoni. je bila glavni vzrok, da naše učiteljstvo niti opazilo ni. kako se je med tem odmerjenje učiteljskih plač in njih ureditev po krajnem sistemu (t. j. občinah razdeljenih plačilnih razredih) izpremenila z deželnim zakonom z dne 19. dec. 1875. ki je v veljavi od 1. 1878. in glasom katerega dobe učitelji mešč. šol 800 gld. letne plače. učitelji ljudskih šol po 700, 600, 500 in 400 gld., proviz. učitelji pa 350 — 400 gld. To normiranje plač je pomanjkljivo in krivično. in vedar se češko učiteljstvo ni ganilo. Šele, ko so bila učiteljska mesta popolnoma zasedena z mladimi izprašanimi učnimi osebami in ko je s tem tudi avanzma učiteljstva postajal počasnejši, tako da so celo oženjeni učitelji z rodbinami bili odkazani na borno plačo 350 — 400 gld., se je začelo češko učiteljstvo zavedati svojega bednega gmotnega položaja in od te dobe je slišati med češkim učiteljstvom vedno glasnejši in resnejši klic po izboljšanju plač. Najprej se je pojavljalo to stremljenje v teni. da so zahtevali, naj se občine II.. III. in IV. plačilnega razreda (t. j. s 600, 500, 400 gld. letne plače) uvrste v I., II. in III. razred. ket ie bilo z zakonom z 1. 1875. število občin v posameznih plačilnih razredih natanko določeno (v I. razredu je bilo 100 občin, v 2. razredu 250. v 3. 1400, ostale so bile v 4. razredu), je bilo potrebno zahtevati izpremembo zakona. Izpremembe pa so se vršile sila počasi. zakaj češki deželni zbor je štedil. V najbednejšemu položaju se nahajajočim učiteljem 4. plačilnega razreda je dovolil deželni zbor 1889. leta 100 gld. doklade, dokler ni po dolgem obotavljanju 4. pl. razreda končno odpravil. Poleg tega pa je 1. 1892. učiteljem ljudskih šol v Pragi in štirih sosednjih predmestjih, kjer so imeli že prej osebno doklado, zvišal plačo na 800 gld., učiteljem meščanskih šol na 900. provizoričnim učiteljem pa na 500—550 gld. To pa nikakor ni moglo zadovoljiti učitcljstva, zakaj draginja je postajala od dne do dne večja;, boljša učiteljska mesta pa so bila zasedena skoro s samimi mladimi. zato je bil tudi avanzma jako slab. Tako se je zgodilo. da so morali izprašani ucitelji čakati po 10—15 let na podučiteljskih mestih. Ta neugodna situacija češkega učiteljstva je postala tem mučnejša. ker so deželni zbor in šolske oblasti šli tako daleč. da so odrekali 51etno doklado vsem podučiteljem, ki so služili že po 10 let, držeč se besedila zak. češ, da 51etna doklada pripada le učiteljem. ne pa podučiteljem. Takrat je že vstalo zlasti med učiteljstvom mnogo predlogov za izboljšanje učiteljskih plač, ki pa niso našli splošnega soglasja, ampak so provzročili le še večje nezadovoljstvo in pa odgodenje rešitve tega perečega vprašanja. Šele 1. 1894. se je deželni zbor začel iznova pečati z rggulacijo učiteljskih plač in uredil enakomerno 51etne doklade. Pa niti zdaj niso bile izpolnjene nade in upravičene zahteve češkega učiteljstva. Predlogi so bili zopet nesoglasni in neenotni tako med poslanci kakor med učiteljstvom samim. Začel se je nov boj za regulacijo učiteljskih plač. Ta boj je postal živahnejši. odkar se je reorganizovalo osrednje društvo učiteljskih enot na Češkem 1. 1907. in se ustanovilo glasilo »Českv Učitel«. Češko učiteljstvo si je postavilo enoten cilj in enotne zahteve. Vkljub vsem notranjim svojim sporom je češko učiteljstvo kakor en mož stalo pri svojih zahtevah in doseglo. da so se morali rnerodajni činitelji že 1. 1903. na nje ozirati: osnovna plača (na ljudskih šolah 1600 K. na meščanskih šolah pa 2000 kron) in doklade (na ljudskih šolah K 200, na meščanskih šolah 250 K) so postale povsod enake. draginjske doklade pa so bile izenačene dokladam (15—40% plače). Poleg tega se je določilo, da definitivne učitelje 2. razreda (s plačo 1200 K) imenuje dež. šolski svet po desetih službenih letih brez konkurza. le na osebno prošnjo na učitelje 1. razreda (t. j. učitelje »ad personam«). Vse te ugodnosti si je moralo češko učiteljstvo torej izvojevati od deželnega zbora. Toda te ugodnosti so izgubile kmalu svojo vrednost. ko so se živila nenavadno dražila. Deželni odbor pa je bil mnenja. da poslednje reguliranje plač učiteljstvo zadovolji dolga leta, med tem ko so se kazale vedno nove slabosti te regulacije. Velikomestni učitelji. zlasti Praški, so se začeli pritoževati, da se jim z novim zakonom ni zvišala osnovna plača, aktivne dokiade pa da se jim sploh ne vštevajo v pokojnino; učitelji v manjših mestih in po deželi so bili pa nezadovoljni v tem. da sploh nimajo aktivnih doklad čeprav ni v cenah živil skoro nobene razlike med mesti in manjšimi industrijalnimi kraji na Češkem. To je dalo povod tudi k razporom v učiteljskih vrstah' ki se je končal s tem. da je Praško učiteljstvo izstopilo iz osrednjega društva. Poslanci so nameravali reguliranje učitejskih plač. ki je bilo od dne do dne aktualnejše. narediti odvisno od novega davka na pivo, kar je v širših ljudskih vrstah zbudilo le še večji odpor proti šoli in učiteljtsvu. Taka je situacija. ki se že več let nahaja češko učiteljstvo v svojem boju za dostojno eksitenco. Vprašanje se da rešiti v češkem deželnem zboru; ta pa že od leta 1907. nič ne dela zaradi nemške obstrukcije. Vse peticije in resolucije so bile doslej zaman. Od leta 1910. se sploh niso več ustanavljale vzporednice. Da, mislilo se je celo na to. da odpravijo vse paralelke in odpuste provizorične učitelje. Položaj češkega učiteljstva 3e bil naravnost obupen in mislilo je že na skrajnosti. da si z represalijami izsili od deželnega zbora novo pravičnejšo uredbo plač. Vznikla pa mu je iskra upanja. ko je češki namestnik knez Thun pričel novo akcijo za češkonemško spravo. L. 1911. je bila namreč izvoljena poleg stalne spravne komisije tudi šolska kornisija, ki ima nalogo pripraviti novo uredbo učiteljskih plač. Način. kako o novi regulaciji učiteljskih plač doslej obravnavajo, pa jako slabo kaže za prihodnost, neglede na to. da spravna pogajanja. ki je od njih odvisna tudi rešitev učiteijskega vprašanja. doslej še ne morejo pokazati pravih uspehov. Upravičenim zahtevam učiteljstva se ne bo ugodilo v tej meri. kakor bi bilo želeti v prospeh češkega šolstva in učiteljstva. V tem težkem boju za eksistenco tvori češko in nemško učiteljstvo trdno falango. dočim spor med nemškimi češkimi politiki traja dalje. Pri tem trpi najbolj češko-nemško učiteljstvo in šolstvo. Šole so splošno prenapolnjene, tako v mestih. kakor na deželi. Vračajo se za češko šolo časi. kakršni so bili pred 30. in 40. leti. Slabi učni uspehi na ljudskih šolah morajo imeti svoje neugodne posledice tudi za ostalo šolstvo in za vso narodovo kulturo in napredek. Ali izprevidijo češki in nemški poslanci še v pravem času, da tirajo s svojo politiko šolstvo in njega reprezentante naravnost v pogubo in da uničujejo s tem svojemu narodu temeljno izobrazbo in kulturne osnove? To pokaže naj- bližja bodočnost. ki s strahom zre vanjo vse češko in nemško učiteljstvo. Ravnatelj Ant. Jirak v »Napredni Misli«.