PRH 8554 OSREDNJA KNJIŽNICA P.R.126 66001 KOPER 60100200 ..SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postaje'I grupa. Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 61 (9672) TRST, torek, 22. marca 1977 ““5 *fČelJ/^jaU V Tr.stu HI- maja 1945> njeg0V predhodnik; PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. pn Gorenji TrebuSl, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SIovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PREDSEDNIK VLADE SPREJEL TAJNIKE STRANK USTAVNEGA LOKA NAD RAZGOVORI 0 POSOJILU MEDNARODNEGA SKLADA LEBDI SENCA MOREBITNE KRIZE ANDREOTTIJEVE VLADE Danes se bo pogovarjal z odposlanstvom krščanske demokracije, ki ga vodi Moro Komunisti in socialisti zahtevajo spremembo vladnih ukrepov o ceni delovne sile RIM, 21. — »Potrebna nam je velika previdnost, ne smemo skakati v temo* in še «ne gre nam samo za posojilo mednarodnega denarnega sklada, pač pa za to, da se ohrani še tista tanka nit, ki veže stranke od julija lani. Če je ne ohranimo, bomo padli v zasedo.* S temi besedami je Andreotti ves dan sprejemal tajnike in predstavnike strank ustavnega loka. Najprej je Sprejel liberalce, nato pa, po vrsti, republikanec, aocialdemokrate, komuniste, sociali- ste in predstavnika neodvisne levice. Vsem je Andreotti pojasnil, da pogoji mednarodnega denarnega sklada trdno vežejo italijansko gospodarstvo tja do konca leta 1978. Pogoji. je poudaril, niso »ultimativni*, Vendar predpostavljajo preverjanje zaupanja v vlado. Tako je Andreotti orisal tudi poseben «pro memo ria», ki ga je v zvezi s posojilom 530 milijonov dolarjev izročil tajnikom strank: gre za znano skrčenje cene delovne sile, za skrčenje o- sebne potrošnje, naraščanje cen blaga in storitev bi morali omejili na 13 odstotkov, inflacija pa bi morala prihodnje leto doseči 8 odstotkov. V bistvu pa Andreotti s tajniki strank ustavnega loka ni pregledal samo «pismo z obvezami* do mednarodnega denarnega sklada, pač pa skuša s svojimi pogovori sam usmerjati vladno krizo, ki lebdi v zraku. Manevri se vsekakor prepletajo. KD, ki jo ves teden vodi Moro (Zac-cagnini je zbolel), računa na mož- 'lajnik KPI Berliiigucr zapušča vladno palačo Uelcfoto A,,čA) nost večine KD - PRI ali tudi «tro-varvne* vlade KD - PRI - PSDI. Pri tem bi žrtvovala Andreotiija. Republikanci so zaključili manever »odtujevanja* vladi in so že uradno sporočili, da bi — v primeru glasovanja — izrekli Andreottiju nezaupnico. Točneje povedano govorijo o «popolni nezaupnici*. KPI in PSI skušata premostiti sedanje rahlo ravnotežje med KD in »lokom vzdržanih* • strank, socialisti pa skušajo na vse pretege pred koncem tedna preveriti, kolikšne so možnosti oblikovanja »program ske večine*, v kateri naj bi bila prisotna levica v celoti. O tem sta se že pogovarjala član socialističnega tajništva Manca in Andreottijev najtesnejši sodelavec Evangelisti, ki je nato izjavil, da »smo za programsko večino*. Andreotti je skratka skušal prehi teti ostale in je z izgovorom posojila mednarodnega monetarnega sklada navezal stike s tajniki de mokratičnih strank, ker upa, da mu bo uspelo obiti vladno krizo z more bitno preosnovo ministrskega sveta ki bi mu še vedno predsedoval. Toda Andreotti mora voditi račune s KD, ki je združena okoli Mora, s katerim se bo srečal jutri in mu poročal o mnenjih ostalih strankarskih tajnikov. V tem okviru moramo tudi »brati* izjave tajnikov političnih strank, ki so zapuščali Andreottijev kabinet. Liberalec Zanone se ni izrekel o političnih perspektivah, medtem ko je tajnik PRI Biasini izrekel »za upanje v pogajanja med političnimi strankami ustavnega loka o programu*. Romita (PSDI) je tudi mnenja, da so «obveze gospodarskega značaja uresničljive samo s širokim dogovarjanjem med strankami in sindikati*. Vsekakor pa alternativa med krizo,, ki bi jo vodila Moro in La Mal fa ter preosnovo. ki jo predlaga Andreotti zaskrblja predvsem levičarske stranke. Socialist Signorile je že pred srečanjem z Andreottijem poudaril. da »v resnici vprašanje fiska lizacije in cene delovne sile ni povezano s posojilom, kakor trdijo nekateri*, -kajti jamstvo medna rodnemu denarnemu skladu lahko da Italija samo z resno gospodarsko politiko, slednja pa je mogoča samo, če se stranke dogovorijo o I »zasilnem programu* dela nove vlade. Problem je, skratka, političnega značaja, poudarja Signorile. Vsekakor bo o tem razpravljalo socialistično vodstvo, ki ga je Crajci sklical za jutri. Previdni so tudi komunisti. Po skoraj poldrugi uri razgovora jg Berlinguer izjavil časnikarjem, da nasprotuje ukrepom proti premič- ni lestvici. »Nismo načelno proti mednarodnim posojilom, če so zares potrebna,* je poudaril in takoj dodal da lahko »upnik zahteva jamstva*, vendar jih mora »dajati parlament, kateremu pritiče zadnja beseda*. Kaj bodo torej storili komunisti? »Mi se čutimo popolnoma svobodne in bomo v parlamentu predložili naše predloge, za katere se bomo 'borili, ker hočemo spremeniti tiste ukrepe.* Mislite, da bo zaradi tega vlada padla? «Tega ne vem. ker ni od nas odvisno,* je zaključil Berlinguer. Tudi socialistični tajnik Craxi ni skrival skeptične previdnosti, čeprav je mnenja, da so še možnosti za pogajanja in torej spremembo gospodarskih pogojev za posojilo (v resnici pa gre za nekaj več, kot za posojilo: gre za celotno gospodarsko politiko vlade) sporazumno s strankami in sindikati. Odprto ostaja namreč vprašanje sindikatov, ki so že postavili svoje pogoje in izjavili, da ne sprejmejo »diktata* o ceni delovne sile in zamrzovanju sindikalne dinamike. Časnikarji so vprašali Andreotti-jevega sodelavca Evangelistija, če se bo predsednik vlade srečal s sindikalisti. Odgovoril je. da še ne ve, čeprav srečanja ne izključuje. Andreotti očitno hoče najprej preveriti stanje in izmeriti temperaturo svojim sogovornikom. CANDIDA CURZI Desai novi indijski premier? V TEKU POGAJANJA 0 UDELEŽBI ŠTUDENTSKEGA GIBANJA Sindikalne priprave na jutrišnjo splošno stavko in shod v Rimu Federacija CGIL-CISL-UIL še čaka na vabilo vlade v zvezi s posojilom mednarodnega denarnega sklada - Lama (CGIL): «Vlada naj ne misli, da smo pripravljeni sprejeti karkolb Pogoj za sporazum je umik členov 3 in 4 dekreta o fiskalizaciji socialnih dajatev RIM, 21. — V predvidevanju napovedane manifestacije rimskih sindikatov je prefekt glavnega mesta Bo navodilih notranjega ministrstva Preklical za sredo izdano prepoved javnih shodov. S tem je bila odpravljena sicer zgolj birokratska ovira, kajti sindikati CGIL - CISL - UIL sklicali manifestacijo ob splošni stavki v Laciju neglede na to prepoved. Priprave na splošno stavko v La-j-iju, ki bo nekakšna- «krona» stavkovnega gibanja zadnjih dni, gredo vštric s pripravami na morebitno Srečanje z vlado v zvezi s pogoji *a posojilo mednarodnega denarnega sklada. Vlada sindikatov še ni Povabila na srečanje, vendar ni izključeno, da- bo to storila, če ji bo Pspelo najti obliko sporazuma s strankami ustavnega loka. V odsotnosti takega sporazuma bi tudi srebanje s sindikati bilo brez pravega srnisla, saj bi vladi ne, preostalo drugega, kot da odstopi ali umak-dc svoje predloge. .Osrednje tajništvo federacije CG *L - CISL - UIL je vsekakor skle-d'lo, da bo na temo srečanja z vlado sklicalo sejo vodstva. Seja bo ^ sredo, tik pred splošno stavko. Poročal bo sindikalist Marianetti, k* je že napovedal, da sindikati ne •Prejmejo pogajanj, če vlada ne u-djakne 3. in 4. člena dekreta o ‘lokalizaciji socialnih dajatev, ki •adevajo premično lestvico in prepoved razčlenjenih pogajanj v podrtjih. S tem v zvezi je osrednji tajnik TAJIL Lama pojasni), da so sindikati vedno bili pripravljeni na poganja z vlado, vendar »naj vla- da ve, da pripravljenost na razgovore ne pomeni brezpogojne pripravljenosti sprejeti karkoli*. Sindikati, je poudaril Lama, šo pripravljeni na pogajanja o »košarici* dobrin, ki vplivajo nr premično lestvico in v tem okviru predvsem o vplivu, ki ga imajo na to prevozne tarife in cena časopisov. V Rimu so meatem v polnem teku priprave na splošno stavko, ki bo zajela vse proizvodne stroke glavnega mesta (od industrije do javnih storitev in služb), trgovski sektor in šole. Osrednje vprašanje je še vedno problem sodelovanja študentskega gibanja rimske univerze na manifestaciji, Federacija CGIL - CISL -UIL je izrazila pripravljenost, da povabi na manifestacijo tudi študentsko gibanje. Še več: ! imenovala je odposlanstvo treh sindikalistov, ki se na sedežu rimske delavske zbornice pogaja s posameznimi komponentami studenskega gibanja o njihovem morebitnem sodelovanju. Sindikalisti so študentom pojasnili, da bodo sprejeli na tribuni njihovega govornika, vendar pod dvema pogojema. Govornik mora biti tak, da bo sprejemljiv za vse komponente študentskega gibanja (da bi se študentje ne začeli prepirati na trgu, ali jih govornik predstavlja, ali ne) in drugič, govornik mora v svojem posegu obsoditi brezciljno nasilje. Zaenkrat so pogajanja še vedno v slepi ulici. Pi*votno so predstav niki rimskega, študentskega gibanja (rrled' njimi tudi samozvani »avtonomni*) predlagali imenh študentov, ki so zaprti ali jih policija išče zaradi nasilj zadnjih dni. Razumljivo ,,e, da teh imen sindikalisti niso sprejeli. Vsekakor se pogajanja nadaljujejo. Pač pa so «kolektivi» rimskih dijakinj povabili vse ženske, predvsem dekleta, naj se udeležijo skupne sindikalne manifestacije in naj povabijo nanje tudi ostale dijake. Pozno zvečer so rimski študentje v bistvu zavrnili pogovore s sindikalisti in napovedali svoje zborovanje na drugem trgu. (st.s.) \ odja stranke džanata Morardžl Desai, ki so ga spustili iz zapora le nekaj ur pred objavo pryih volilnih izidov bo najbrž dobil nalogo, da sestavi novo indijsko vlado po odstopu Indire Gandi. 81-letnega De-saia je množica nevdušeno sprejela, ko so ga po 21 mesecih spustili iz zapora. (Telefoto ANSA) ........iiimmiiiimii.m..............................................................iiiuilHlimiiiiimitmniHiiimmimimimiinmil.. PO TRIDESETIH LETIH SE BO MORALA KONGRESNA STRANKA UMAKNITI Z OBLASTI Poraz Indire Gandi na indijskih volitvah Opozicija si je zagotovila absolutno večino Kar sedem dosedanjih ministrov ni bilo izvoljenih - Indira Gandi najprej napovedala, potem pa umaknila odstop - Vlado bo sestavil vodja stranke «džanata», ki napoveduje nadaljevanje politike neuvrščenosti NOVI DELHI, 21. - Čeprav še ni uradrtih dokončriih izidov je že povsem jasno, da se bo kongresna stranka, ki je bila v Indiji na o-blastj kar trideset let, morala umakniti v opozicijo. Po zadnjih vesteh iz Indije si je stranka džanata, ki je v bistvu koalicija štirih manjših strankarskih grupacij, zagotovila več kot 272 sedežev v parlamentu, ki šteje skupno 542 poslancev. S (tu paj s stranko »kongresa za demokracijo*, ki je njena zaveznica imata že absolutno večino. O porazu kongresne stranke zgovorno priča dejstvo, da nista bila izvoljena niti dosedanja predsednica vlade Indira Gandi, niti njen sin Sandžaj. Lsta usoda je doletela še sedem ministrov v dosedanji Indiri-ni vladi. Kongresna stranka je doživela strahoten poraz v vsej de želi. V zvezni državi Utar Pradeš je Raj Narajan prejel kar 55 tisoč glasov več od predsednice vlade. Narajana so spustili iz zapora po dvajsetih mesecih, potem ko je obtožil predsednico vlade, da je na prejšnjih volitvah ponaredila izide v svojem okrožju. Gandijeva se je takrat morala zagovarjati pred vrhovnim sodiščem, nakar je sprožila ostro kampanjo proti opoziciji, v okviru katere so aretirali mnoge njene nasprotnike, proglasili izredno stanje ter uvedli cenzuro nad tiskom. Danes ugotavljajo politični opazovalci. da je prav ta gonja proti o-poziciji povzročila poraz kongresne stranke in Indire Gandi. Pri tem naj bi imel še dokajšen delež njen sin Sandžaj, ki je v nekaj letih s pod poro matere postal v Indiji zelo vpliven. Bil je med drugim vodja mladinskega gibanja kongresne stranke ter predsednik tovarne avtomobilov, ki se je izkazala za enega največjih gospodarskih spodrsljajev. Tovarna bi morala izdelovati nekaj tisoč vozil na leto, izdelala pa jih je baje samo 65. Mladi Sandžaj, ki mu očitajo, da je ravno ta ko avtoritaren kot mati, ne da bi imel njenih državniških in političnih sposobnosti, ja bil tudi eden glavnih V.agovhrnikov kampanje za sterilizacijo moških, v okviru katere so doslej sterilizirali približno 7 milijonov oseb. Kongresni stranki in torej vladi očitajo,, da se je v tej kampanji večkrat poslužila nasilnih metod in da se je mnogo moških moralo podvrči operaciji proti svoji volji. Na tem področji) je imela lahko igro stranka džanata, ki se je pravzaprav pojavila komaj pred nekaj meseci, ko je Indira Gandi nepričakovano razpisala volitve. Njeni predstavniki zagovarjajo demografsko kampanjo, vendar na podlagi družinskega načrtovanja, Izobraževalnih akcij ter zvišanja življenjske ravni. Stranka džanata se sklicuje rta načela, ki jih je zagovarjal Ma-‘ hatma Gandi ter ie za decentralizacijo oblasti tako na političnem kot na gospodarskem področju. V zunanji politiki se je stranka džanata izrekla za nadaljevanje dosedanje neuvrščene politike, katere je Indija ena najvidnejših predstavnikov. Predsednik nove večinske stranke kaže. bo Gandijeva odstopila potem ko bodo objavili vse rezultate. V koaliciji džanata so tudi sicialisti, kr jib vodi Narajan, ki pa zaradi svojega zdravstvenega stanja najbrž ne bo stopil v vlado. Omenimo naj tudi uspeh vodje »kongresa za demokracijo* Djugdjivana Rama, predstavnika »nedotakljivih*, najnižje indijske kaste, ki je pred kratkim izstopil iz stranke kongresa, potem ko je dolga leta sodeloval s poraženo predsednico vlade. Ram je v svojem okrožju zbral kar 130 tisoč glasov več od svojega neposrednega tekmeca. Socialistični predstavnik Fer-nandes pa si je zagotovil 300 tisoč glasov naskoka, čeprav je bil ves čas kampanje v zairoru pod obtožbo zarote protr vladi. Na seji vlade, ki so jo z vso naglico nje, ki je bilo v veljavi že 21 mesecev. (if) je 81-letni Morardži Desai. bivši I sklicali po objavi delnih izidov volitev podpredsednik vlade, ki so ga spustili ! so sklenili, da prekličejo izredno sta-iz zapora le nekaj ur preden so objavili prve rezultate volitev. Najbrž bo on dobil nalogo, da sestavi novo vlado. S tem v zvezi naj povemo, da je Indira Gandi najprej napovedala odstop, nato pa je glasnik predsedstva vlade te vesti zanikal. Kot VAOUNDE, 21. — Vojaški odbor kougoške delavske stranke je — kot poroča kongoški radio — napovedal revolucionarno nasilje v odgovor reak- cionarnemu nasilju in obljubil strogo kazen za morilce predsednika Mariena Nguabija. Po prvih izsledkih preiskave naj bi Nguabija umoril bivši stotnik Marthelemi Ikadi po nalogu bivše-gu predsednika Massarnbc Debata. Napetost v Pakistanu ne. popušča KARAČI, 21. — Po hudih izgredih zadnjih dni, v katerih je izgubilo življenje od 60 do 70 ljudi, je položaj v Pakistanu še vedno izredno napet. Prestolnica Karači in druga večjo mesta so paralizirana zaradi splošne stavke, ki so jo napovedale opozicijske stranke. Kaže. da so se v tem okviru tudi danes vneli ostri spopadi med policijo in demonstranti v Hyde-rabadu. Spričo vala protestov je pakistanski premier Ali Butto odredil izpustitev na prostost štirih voditeljev opozicije, ki so bili zaprti takoj po volitvah. Omenjeni politiki so obtožili Buta volilne goljufije in so zahtevali razpis novih volitev. Od omenjenih štirih opozicijskih voditeljev so bili osvobojeni le trije. Četrti, Asgliar Khan je sporočil da ne bo zapustil svoje celice, dokler' Bulo ne bo ugodil zahteve o-pozicije. MOSKVA. 21. — Predsednik predse-stva vrhovnega sovjeta Nikolaj Pod- S.n-ni je davi odpotoval na nekajdnevni uradni obisk v Tanzanijo. Po Tanzaniji bo Podgomi obiskal še Zambije m Mozambik. (astro na obisku v Mozambiku MAPUTO. 21. — Kubanski državnik Krdel Castro je danes prispel na nenapovedan obisk v Mozanbik. V Maputu so uglednega gosta sprejeli mozambi-;ki predsednik Mache), zunanji minister Joaquim Chissano in drugi državni funkcionarji. Castro je prispel v Maputo po obisku v Zambiji, kjer je imel vrsto pogovorov s predsednikom Kaundo. ......m............................................ram,,,,.„„„„............... SKORAJ PODVOJENO ŠTEVILO VELIKIH MEST Z LEVIČARSKO UPRAVO Nezadržno napredovanje združene levice na nedeljskih upravnih volitvah v Franciji Zmaga degolista Chiraca v Parizu pekoč poraz za predsednika Giscarda DTstainga - Večinski volilni sistem prvič v korist levice - Berlinguerjeve čestitke Mitterrandu in Marchaisu * * 1 • *» *4i |» ; PARIZ, 21. — Izidi francoskih občinskih volitev so potrdili pred videvanja na predvečer, po katerih naj bi združena levica zadala krepak udarec dosedanji vladni koalioiji. Uradni padski, ki jih je francosko notranje ministrstvo o-bjavilo danes popoldne govorijo dokaj jasno: v mestih z več kot sto tisoč prebivalcev (v Fraticiji jih je 39) si je združena levica zagotovila večino v kar 22, medtem ko j^ vladna večina ohranila u-pravo v 17. Če pogledamo nadrobneje bodo imeli"V teh mestih socialisti 15 županov (prej 8), komu nisti 7, (prej 4), neodvisni republn kanci predsednika Gicarda 5 (prej 6), centristi in zmerni levičarji, ki podpirajo vladno večino 5 (prej 8), degolisti (4 (prej 5) in social demokrati 3 (prej 5). V Parizu, kjer so volili župana prvič po sto letih (doslej je tam NAD 5 TISOČ DELEGATOV ZASTOPA 113 MILIJONOV SOVJETSKIH DELAVCEV Govor Brežnjeva na kongresu sindikatov Očitki Carterju, da mu ni mar za dobre odnose s SZ - Ostro proti «disidentom» Novi sovjetski predlogi za rešitev krize na Bližnjem vzhodu MOSKVA, 21. - Tajnik KP SZ Leonid Brežnjcv je odprl IG. kongres sovjetskih sindikatov in posvetil dober del svojega govora vprašanjem mednarodnega sodelovanja ter prvič javno kritiziral novega ameriškega predsednika Carterja, kateremu očita, da se ne briga za razvoj sodelovanja med ZDA in SZ. Brežnjev je govoril poldrugo uro. tik pred predsednikom sindikatov Aleksejem šibajevorn, vpričo 5.082 delegatov, ki zastopajo 113 milijonov sovjetskih delavcev in delavk. Glede odnosov z ZDA je Brežnjev bil mnenja, da »stagnirajo*, in da je temu krivo tudi Carterjevo javno vmešal anje v »sovjetske notranje zadeve*. Tu se je Brežnjev obširno spoprijel z vprašanjem »disidentov*. Dejal je. da ločuje med »dobronamerno kritiko* in tpdi »zgrešeno kritiko ljudi, ki so v dobri veri* in pa ljudmi (»o-samljena skupina*, jih je označil), ki nasprotujejo socialističnemu, sistemu in se proti njemu borijo na mednarodni ravni s pomočjo imperialističnih služb. Take, je dejal, bomo imeli za sovražnike in z njimi ravnali ustrezno z zakoni SZ. Tuje velesile pa je pozval, naj se v te zadeve ne vmešavajo. . . .. Brežnjev je nato omenil bližnje-vzhodno vprašanje. Zahteval je umik Izraela z zasedenih ozemelj, ki pa bi lahko bil »postopen*. Ženevska konferenca naj bi nato določila pravico Palestincev do lastne državne tvorbe, Izraela pa do »mednarodno zajamčenih. meja* in svobodne plovbe skozi Sueški prekop. Za jamstvo izraelskih meja je Brežnjev predlagal »demilitarizirane cone*, v katerih naj bi bile čete OZN in v njih sklopu tudi »opazovalci* SZ. ZDA, Francije in Velike Britanije. Na koncu je Brežnjev govoril tudi o tekočih problemih ZSSR in kongresa ,sindikatov, ki bo moral odobriti novo petletko in dmge gosirodarske načrte. Med drugim je pozval sovjetske delavce k večji produktivnosti (»odsotnost z dela vpliva za več milijonov delavnih ur letno*), sindikate pa. naj bodo strožji pri izvajanju kolektivnih pogodb. Močno ploskanje se je oglasilo v dvorani, ko je Brežnjev dejal, da bi sovjetski tpoški -,morali razumeti potrebe sovjetskih delavk, da jim . kdo olajša njihov trud v tovarni in na domu. Kongres sovjetskih sindikatov bo trajal še štiri dni. (st.s.)* imela upravo v rokah v bistvu vlada, ki, je imenovala svoje prefekte), je zmagal degolist in biv-,ši predsednik vlade Chirac, ki že dalj čaša vodi odločno kampanjo proti predsedniku Giscardu DEsta-ingu. Politični opazovalci ugotavljajo. da bo predsednik sedaj moral končno nekaj reči. Po izidu prvega kola volitev do danes Gi-scard D'Estaing namreč ni še da! svoje ocene stanju. Politični opazovalci so mnenja, da bo še bolj kot doslej podprl sedanjega pred sednika vlade Barrea in njegov načrt za izhod iz gospodarske krize. Zmaga bivšega predsednika vlade Chiraca na občinskih volitvah v Parizu je izzvenela kol poraz Giscarda D'Estainga, saj je slednji uradno podprl ministra za industrijo Michcla D'Ornanoja. ki pa je v drugem krogu volitev doživel pekoč poraz. Zmaga združene levice je vladno večino zbodla v živo. Predsednik vlade Barre je takoj opozoril na nevarnost, ki grozi sedanji vrlini na političnih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Francoski volilni zakon, ki temelji na večinskem sistemu in ki je doslej omogočeval degolistom in njihovim zaveznikom, da so redno izigrali levico, igra sedaj v korist združene levice. Dejanska večina sedaj ustreza tudi zakoniti več ni, je zapisal dnevnik »Le Matin de Pariš*. Vodja francoskih socialistov Francois Mitterrand. pod čigar vodstvom je francoska socialistič na stranka doživela uajvečje u- spehe, je opozoril Barrea. predsednika vlade, da bo imel čeoglje večje težave pri vodenju države. Omenil je tudi možnost, da bi predsednik Giscard D’Estaing bil prisiljen razpisati predčasne vo-' litve. Generalni tajnik francoske parti- ‘ je Georges Marchais je dejal, da je »kolektivizem* eno od strašil, bi se ga poslužuje vladna večina.' ko opisuje, kaj se bo pripetijo, v Franciji v primeru zmage združene levice. Očitno je, prgvj Marchais, da je. sedaj mnogo težje, prestrašiti francosko ljudstvo s temi parolami, kot je bilo še pred. kratkim. Chirac, ki ga bodo v prihodnjih dneh določili za pariškega župana in je neoporečni voditelj degoli-stov, bi lahko brez težav sprožil vladno krizo. Njegova stranka ima kar osem ministrov v Barrejevem kabinetu. Vendar je Chirac odkrito izjavil, da nc bo storil nič takega, očitno pričakuje, da mu bo predsednik Giscard D‘Estaing šel na roko v dnlgi priložnosti. Zmaga združene levice je močno odjeknila tudi v Italiji. Tajnik KPI Berlinguer je poslal socialistu Mitterrandu in komunistu Marchiasu brzojavko, v kateri jima izreka čestitke ob veliki zmagi francoskega delavskega gibanja, ki so jo italijanski komunisti sprejeli z veseljem. Zmaga združene levice pomeni obenem tudi spodbudo za delavska gibanja v vsej zahodni E-vropi v njihovih prizadevanjih m spremembo družbe (if) TRŽAŠKI DNEVNIK NADALJUJE SE ZASEDBA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOL V TRSTU Dosledno izvajanje začrtanega programa krepi zavest o pravilnosti izbrane poti V nedeljo so starši izrazili dijakom svojo solidarnost - Danes srečanje s profesorji in dijaki ostalih tržaških višjih šol Zasedba slovenskih višjih srednjih šol v Trstu se nadaljuje v največ -jem redu in v znamenju resnosti in velikega čuta odgovornosti vseh dijakov. Dijaki so tudi v nedeljo prišli redno v šolo, da bi izvedli svoj vsakodnevni program in tako na najboljši način odgovorili tistim, ki so trdili, da dijaki niso resni in da bodo ob prvem lepem vremenu ali prazniku opustili svoje »revolucionarne* namene. V nedeljo zjutraj so se dijaki sestali po skupinah ter neformalno razpravljali o važnosti zasedbe in nove refomvrane šole, v popoldanskih urah pa je bil v telovadnici liceja «F. Prešeren* važen sesta- Dijaki zasedenih slovenskih višjih šol v Trstu vabijo vse člane profesorskega zbora, da se udeležijo sestanka z dijaki, ki bo danes na liceju. »Prešeren* ob 16. uri. Razpravljali bodo o Svojih zahtevah in problemih ter o možnosti njihove rešitve. nek dijakov vseh zasedenih šol s starši. Dijaki so staršem razložili pomen in cilje zasedbe, starši pa so pohvalili njihovo rednost in notranjo organizacijo ter izjavili, da je ta sistem dela popolnoma pravilen. Zanimali so se za dijaški list, ki bi moral -kmalu iziti, o njihovih vsestranskih stikih, predvsem z dijaki italijanskih srednjih šol in s tržaško delavsko stvatnost. Starši so naposled zasedbo podprli kot važen moment boja dijakov za boja dijakov za dosego svojih pravic. Včeraj zjutraj sta bili v telovadnici zasedene šole v okviru samoupravnih ur predavanji novinarjev Primorskega dnevnika Tavčarja in Brezigarja. Vojmir Tavčar je predaval na temo: »Korupcija demo-krščanskega vladnega sistema in škandal Lockheed*. Bojan Brezigar pa je v svojem izvajanju sprego-rabe slovenščine v javnosti sploh, uporabe slovenščine v jasnosti sploh, s posebnim poudarkom na zadnje dogodke, v katere je vpleten ukvan-ski župnik Mario Gariup. V dopoldanskih urah so se še sestale študijske skupine, ki so razpravljale oN pookupacijskem dijaškem programu. Popoldan so se predstavniki slovenskih zasedenih šol srečali s predstavniki dijakov liceja »Galilei*, kateriin.so orisali programske točke in -aggloge zasedbe, s posebnim poudarkom na specifičnost slovenske šole. Dijaki so ugotovili, da i-majo v svojih zahtevah mnogo stičnih točk ter se obvezali za plodno medsebojno sodelovanje. Med drugim je tudi padel predlog, da bi v tistih šolah, torej v «Da Vinci*. »Oberdan* in «Galilei», kjer so si že izbojevali pravico do samoupravnih ur in uporabe omejenega števila šolskih ur za svoje probleme, v okviru le teh razpravljali o problemih slovenske šole. Zvečer je bilo srečanje slovenskih dijakov z odborom Mladinskega krožka iz Trsta. Problemi enih in drugih so si zelo podobni, saj zajema ta zamejska mladnska organizacija v glavnem dijake naših šol. To srečanje pa je pomenilo nadaljnji korak k odprtju šole . iz-venšolski družbenopolitični stvarnosti. Danes dopoldne, kot piše na programu, ki je vsako jutro razobešen na vhodnih vratih šole poleg transparentov ter dnevnih vesti notra- nje ureditve, so na sporedu študijske skupine. Dijaki bodo razpravljali o možnih stikih s predstavniki drugih italijanskih višjih šol ter komponentami krajevne politične stvarnosti. Ob 16. uri bo v telovadnici zasedenega liceja srečanje dijakov s profesorji zasedenih šol, ob 18. uri pa srečanje s predstavniki dijakov vseh italijanskih višjih šol. Stanje na ostalih tržaških višj!h šolah se ie medtem v glavnem normaliziralo: danes bo pouk ponovno redno stekel tudi na šoli »Galilei*. (d.j.) Važno sporočijo deželnega SSŠ V nedeljo, 27. marca, bodo volitve v vsedržavni svet za javno vzgojo. Sindikat je sicer obsodil predpise, zaradi katerih bodo prizadete ob volitvah kar štiri kategorije slovenskega šolskega osebja. Vendar, spričo pomena volitev, saj bo v vsedržavnem svetu za javno vzgojo vsaj en zastopnik slovenskega šolskega osebja, vabi profesorje na višjih srednjih šolah na Goriškem in na Tržaškem, naj oddajo svoj glas profesorju Samu Pahorju na Usti «Dom» št. 13. Učiteljstvo na osnovnih šolah in profesorje na nižjih srednjih šolah, pa vabi, naj se volitev ne udeležijo v znak protesta, ali pa naj oddajo bele glasovnice. Sindikat slovenske šole Comclli in Pittoni v Rim n pooblastila deželam Predsednik deželnega odbora Co-melli in deželnega sveta Pittoni se bosta udeležila danes v Rimu srečanja s parlamentarno komisijo za deželna vprašanja, kateri bosta tolmačila stališča Furlanije - Julijske, krajine glede pravilnega izvajanja pooblastil, ki jih predvideva zakon št. 382. Ob tem je< Pittoni dal izjavo, v kateri poudarja, da so predstavniki vseh dežel izrazili enotno nasprotovanje ustreznemu vladnemu odloku, ki ne upošteva niti njihovih predlogov niti zaključkov same ministrske komisije. , Redni občni zbor Konzorcija za jamstvo nad posojili Jutri ob 18. uri bo v prostorih trgovinske zbornice v Trstu redni občni zbor krajevnega »konzorcija za jamstvo nad posojili za manjša trgovska podjetja, zadruge in grupe za skupen nakup*. Po vsakoletnem poročilu vodstvenega odbora, ki ga bo prebral predsednik Giuseppe Dei Rossi, bodo predložiU zboru obračun za leto 1976. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Razvejana razprava o problematiki Stalnega slovenskega gledališča V ospredju pravni položaj s finančnimi težavami in repertoarna politika I - 1 Med razpravo o problemih SSG Gledališča KOSSETTI Danes, ob 20.30 — Teatro di Roma: »Misura per misura* Shakespeara. Režija Luigi Squarzina, V. abonmajski odrezek. Rezervacije za vse predstave pri Osrednji blagajni. AVDITORIJ Od 24. marca dalje Relda Ridoni v, igri »GIORNI FELICI*, Samuela Becketta. Režija Beppe Menegatti. Veljavni so odrezki Auditorium. Rezervacije pri Osrednji blagajni. VERDI Od 29. marca dalje »Luisa* G. Charpentiera. Režija Giulio Chazalet-tes, V glavnih vlogah bodo nastopili pevci A. Maliponte, G. Merighi, R. Laghezza in P. Washington. Slovenskemu stalnemu gledališču, eni najvažnejših kulturnih ustanov v Italiji, je Društvo slovenskih i-zobražencev včeraj posvetilo diskusijski večer. Ob okrogli mizi so sodelovali ravnatelj SSG prof. Josip Tavčar, dramaturg Jože Babič, člani upravnega sveta Miro 0-pelt, Edvin Švab in Jurij Slama ter član gledališkega ansambla Mario Uršič. Predsednik društva Sergij Pahor je takoj načel dva najbolj pereča problema slovenske Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA GRADBENIKOV V zadnjih letih je na Tržaškem gradbena dejavnost znatno upadla Predsednik združenja Paolo Tassi naglasil nove perspektive, ki jih odpira industrijska prosta cona na Krasu Včeraj je- bil v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice redni občni zbor Združenje tržaških gradbenikov. Zasedanja se je udeležilo veliko število gradbenikov, v imenu o-blasti pa so zborovalce pozdravili Carlo Frandoli za trgovinsko zbornico, podpredsednik zveze industrij-cev inž. Modiano, predsednik vsedržavnega združenja gradbenikov poslanec Perri, tržaški župan inž. Mar-cello Spaccini in deželni odbornik za proračun in načrtovanje Mauro. Osrednja točka dnevnega reda včerajšnjega občnega zbora je bilo obširno poročilo predsednika tržaškega združenja Paola Tassija, ki je iz vseh zornih kotov razčlenih vprašanja v tržaški pokrajini. Po uvodnih besedah o dejavnosti in pomenu združenja je Tassi podal pregled gradbene dejavnosti v tržaški pokrajini v zadnjih letih. Ta pregled kaže na znatno upadanje, saj so leta 1965 zgradili v tržaški noarajni 3.574, leta 1970 2.443, lansko leto pa samo 1.114 stanovanj. Ta upad je, čeprav v manjši meri vplival tudi na število zaposlenih v gradbeništvu, ki jih je bilo leta 1965 kar 8.624; približno isto število zaposlenih so zabeležili pet let kasneje (8.636), medtem ko je bilo lansko leto v gradbeništvu za>posle-nih le 7.145 oseb. Stanje je nekoliko bolj optimistično, če upoštevamo, da je bilo v letu 1976 predloženih 2.538 prošenj za gradbena dovoljenja, medtem ko jih je bilo leta 1975 samo 463. Tassi je to povezal z novimi zakoni o podporah za gradnjo, za katere je zapadel rok predložitve prošenj prav februarja 1976. Dalj časa se je Tassi zadržal pri predlogih, ki jih združenje postavlja tržaški občinsk, upravi. Kar zadeva »varianto storitev*, predlagajo gradbeniki, naj začne občina čim-prej z iz/ajanjem načrtov, upoštevajoč seveda najnujnejše strukture. Kar pa zadeva varianto za preosno-vo zgodovinskega središča, so gradbeniki mnenja, da mora dežela s posebnim zakonom poskrbeti za finančno kritje nujno potrebnih del in s tem načeti z razčlenjevanjem vprašanj v zvezi z zgodovinskimi središči, kateremu se deželna uprava ne bo mogla izogniti. Gradbeniki so mnenja, naj bi v tržaškem mestnem središču predvideli v ohranjenih zunanjih strukturah poslopij tudi večja parkirišča v več nadstropjih. V zvezi z javnimi deli pa je Tassi še naglasil, da je treba TPPZ čestita svojemu članu Danilu Maverju ob njegovi 50-letnici in mu želi obilo sreče in zdravja. ............................mi...imunimi... MOLOTOVKE NA SEDEŽ RAI IN KROŽEK 12. uri pa se je na delovnem prostoru podjetja Porfirio v Ul. Brigata Casale med upravljanjem pnevmatičnega kladiva ponesrečil 21-letni elektrikar Fulvio Perini iz Ul. Respighi 4; zaradi verjetnega zloma desnega zapestja se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku ,trža^ke bolnišnice mesec dni. SPD TABOR — OPČINE ZŽI - OPČINE priredita od 25. marca do 3. aprila 1977 razstavo del TONČKE KOLERIČEVE kulturne ustanove in sicer še vedno neurejeni pravni status s finančnimi težavami, in repertoarno peli tiko. Na prvo, s krajšim orisom splošnega pravnega in finančnega položaja gledališč v Italiji, je odgovarjal prof. Tavčar, ki je izglede za bodočnost navezal na tri predložene zakonske osnutke o finančno-pravni ureditvi SSG. O težavah in težnjah ansambla je spregovoril režiser Mario Uršič, ki je na eni strani pou-daril veliko obremenjenost članov, po drugi pa potrebo po večji povezavi in odprtju gledališča do družbe. O kriterijih, ki določajo gledališki repertoar in o težavah, ki ga pogojujejo, — teh je v SSG precej od finančnih do številčno omejenega kolektiva — je obširno govoril Jože Babič. že med daljšimi posegi so se z vprašanji, s predlogi in s kritičnimi pripombami oglasili številni diskutanti. Mednarodni tečaj v miramarskem centru Danes se v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru prične mednarodni tečaj o teoriji plazme in o elektronskih računalnikih. Tečaj vodijo prof. Kadomcev iz Moskvg, prof. Mc. Namara iz Liver-mora ih prof. Rosenbluth iz New Jerseya. Udeležilo se gabo približno 150 slušateljev iz 45 držav. Seminar se bo zaključil 9. aprila. Vpisovanje na tečaj jedkanja in grafike Vpisovanje na tečaj jedkanja in grafike, ki ga prireja Deželno u-metniško društvo, je odprto še ta teden v študijski dvorani na Drevoredu hipx>droma 2/2 od 19. do 20. ure. Na razpolago je še nekaj prostih mest. • Naravoslovno društvo «Pro natura carsica* prireja drevi ob ’ 19. uri sejni dvorani Naravoslovnega muzeja, Ul. Ciamician 2, predavanje univerzitetnega prof. Silvia Pollija- na temo; »Kratek oris potresov z zgodovinskega in fizičnega vidika.* Urnik ANPI-VZPI Urad ANPI - VZPI v Ulici Crlspl štev. 3 je po sklepu tajništva združenja odprt tri dni tedensko In sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Uradne are so: dopoldne od 10. do 12. 'ure in popoldne od 17. do 19. ure. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom THORNTON VVILDER ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI (The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod Scena Kostumi Glasba Režija France Jamnik Klavdij Palčič Marija Vidau Pavle Merki! FRANCE JAMNIK Iz tehničnih razlogov bosta oba mladinska abonmaja (red D-mla-dinski v sredo in red E-mladinski v četrtek) na sporedu danes, 22. t.m., ob 20.30. V četrtek, 24. t.m., ob 16. uri za ABONMA RED H. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE CARLO GOLDONI PAH L JAČA Komedija Vladimir Koch Prevod Dramaturška razčlemba Bojan Štih Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena ,Niko Matul Kostumi Marija 'Vidau Glasba Ivan Mignozzi Režija MARIO URŠIČ V petek, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A-premierski. V soboto, 26. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B-prva sobota po premieri, ABONMA RED F-sindi-kalni. ; j »t -, - V nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C-prva nedelja po premieri. Včeraj-danes Danes, TOREK, 22. marca VASILIJ Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.19. — Dolžina dneva 12.15. — Luna vzide ob 7.12 in) zatone ob 21.15. Jutri, SREDA, 23. marca SLAVA Vreme včeraj: Najvišia temperatura 15,3-stopinje, najnižja 10,1, ob 19. uri Šolske vesti Odprtje bo v petek, 25. marca, ob 20. uri z nastopom dekliškega pevskega zbora »Vesna* iz Križa in domačega' pevskega' zbora Tabor. Slikarko bo predstavil Milko Bambič. Razstava bo odprta ob praznikih od 10. 'do 12. ure in od 16. do ure, ob delavnikih pa od do 20. ure. 20. 18. šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo v petek, 25. t.m., ob 18. uri v dvorani Gallus v Ul. Ruggero Manna 29. Vstop prost. Razna obvestila Občni zbor jusarskih upravičencev iz Trebč bo v petek, 25. marca, , ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. 43., zračni pritisk T016,9 mb. narašča, vlaga 70-odstotna, brez vetra, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. in 21. marca 1977 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 87-let:ii Vincenzo Čimer/), 64-letna Marcella Pieri, 77-letna Bianca Kladnik por. Sommer. 79-letni Franco Boccasini, 55-letna Adelchi Struffi, 81-letni Franceseo i MInassi, 86-letna Giovanna Milco-I vich vd. Ferfoglia, 34 letni Angelo 1 Sauli, 72-letna Luigia De Fomasa-j ri, 89-letna Beatrice Gruden por. Borbelj, 84-letna Maddalena Guer-ratcv vd. Garbin, 84-letna Caterina Novak, 65-letni Cirilo Cotterle, 68-letna Giuseppina Ažman por. Berini, 73-letni Antonio Penta, 77-letna Giu-stina Brainich vd. Giacomin, 82-letni Domenico Villio, 74-letna Ot-tavia Dona por. Penati, 78-letni Ric-cardo Deluigi, 79-letni Walter Wel-ler, 48-letni Evelino Orlando. Razstave V Torkli razstavljata Hijacint Jus-sa in Vladimir Klanjšček do 4. aprila. Ogled razstave ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. iiitiiiiifiimiHitimiiiiinmitnimiiiiiiiiiiHiinniaiumiitiitiiMiiiiiiiiMiniiiiiiiiitmiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiftiii Darovi in prispevki V počastitev spomina Franca U-doviča darujeta Maja in Mitja 15.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina Mariole Fertot daruje Marčela Pqrtot z družino 15.000 lir za ŠD Bor. Namesto cvetja na grob Mariole Pertot daruje Mili Berginc 5.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V počastitev spomina pok. Franca Udoviča daruje dr. Drago Gantar z družino 20.000 lir za KK Adria. Namesto cvetja na grob Mariole Pertot daruje družina Luin 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Mariolo Pertot darujeta Boris in Darja Kofol 20.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Mariole Kovačič - Pertot daruje družina Daneu 20.000 Jir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Antona Skerka daruje družina Daneu 5000 lir -za ŠD Kontovel in v spomin na Daria Starca, ob drugi obletnici smrti, 5.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Mariole Pertot darujeta Ema Kerševan 2000 lir in Gracjela Gregorič 3000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. Ob 13. obletnici smrti dragega Klavdija darujeta teta Marta in stric Rafael 5000 lir za ŠD Zarja. POPRAVEK: Namesto cvetja na grob Ivanke Križmančič por. Grgič in Joahina Marca daruje Karlo Pic-ko (Bazovica) 4000 lir za ŠD Zarja (in ne za ŠD Gaja kakor je bilo napačno objavljeno). Andrej Križmančič (Vovkov) daruje 10.000 lir za ŠD Zarja (in ne za (ŠD Gaja, kajor je bilo napačno objavljeno). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. < do 7, , ure; telet št. 732-627. LOTERIJA BARI 31 84 18 37 79 CAGLIARI 81 2 70 17 24 FIRENCE 21 62 15 31 75 GENOVA 31 72 16 85 41 MILAN 66 42 61 62 57 NEAPELJ 58 44 87 3 90 PALERMO 35 86 88 16 ■39 RIM 5 23 22 64 56 TURIN 77 75 30 15 68 BENETKE 86 61 77 8 53 ENALOTTO X 2 1 X 2 X X 1 2 2 X 1 KVOTE: 12 točk - 7.594.00 lir; 11 točk - 217.200 lir; 10 točk — 21.100 lir Mali oglasi TRGOVINA STYLMODA, Ul. S. Nicolo 22 išče vajenko. Predstaviti se v trgovini. SLOVENSKI KLUB sklicuje danes, 22. t.m., ob 20.30 ČLANSKI SESTANEK Vabimo vse člane, da se zaradi važnih sporočil udeležijo sestanka polnoštevilno. GUI GLASBENA MATICA TRST Sezona 1976-77 Osmi abonmajski koncert Jutri, 23. marca 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI RECITAL JANEZA LOVŠETA Na sporedu: Matičič, Beethoven, Skrjabin, Ravel, Faure, Chopin Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Kino KULTURNO ZDRUŽENJE MOST priredi v četrtek, 24. marca, ob 20.15 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje o VPLIVIH INDUSTRIJALIZACIJE IN URBANIZACIJE NA ŽIVLJENJE MALIH SKUPNOSTI Predaval bo Drago Druškovjč, nekdanji direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Toplo vabljeni! BANCA DJ.CREDITO .Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ., ,!■ ' S. P. A. trst - gucA f. Fit'zi ib - '5? ei--a*3e La Cappella Underground 19.00—21.30 »Malombea* Maria Soldatija. Isa Miranda. Barvni film. Movie Club 77. V Domu študenta A (Ul. Fabio Severo 158, tel. 53223j. Ob 18.00 Goldmanov «Echoes of Si-lence*. Ob 20.30 Antonionijev kratki film «L’amorosa menzogna» in za* vattinijev «L'amore in citta* z epi-zodarri Antonionija, Fellinija, Lattua* de, Lizzanija, Masellija-Zavattinija, Risija, producent Marco Ferreri. Ariston 16.30 «L’uomo che fuggl dal futuro* f Barvni znanstvenolanta* stični film. Mignon 15.30—22.00 «Orizonte perduto*. P. Sinch. Barvni film. Nazionale 16.00 «11 ginecologo della mutua*. Renzo Montagnani. Prepovej dan mladini pod 18. letom. Barvni Grattacielo 16.39 «11 cinico, 1'infame, il violento*. Maurizio Merli in To- -mas Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice 16.00—21.15 «Panico nello sta" dio*. Charlton Heston, John Cassave-tes. Prepovedan mladini pod 14. letom. barvni film. v Excelsior 16.00-22.15 «L'altra meti del cielo*. Monica Vitti in Adriano Celentano. Barvni film. Eden 16.00 «Sal6, le 120 giomate di Sodoma* Pier Paola Pasolinija. Pre* povedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00—22.15 »Charleston*. Bud Spencer, Herbert Lom, M. Starck. Barvni film za vse. Aurora 16.30 «Due super Kolt a Bro* oklyn». Barvni film. Capitol 16.30 «Sturmtruppen». R. Po*" zetto, N. Toffolo. Barvni film. Cristallo 16.00—21.45 »Casanova*. Do-nald Sutheriand. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30 »Sturmtruppen*. R. Por zetto, N. Toffolo. Barvni film ža vse. Filodrammatico 16.00 «L'educanda». Prepovedan mladini pod 18. letom* Ideale 16.00 «Senza ragione*. Franco Nero. Barvni film. Impero 17.00-19.20-21.45 «11 corsaro nero.* Kabir Bedi in Carole Andrč. Vittorio Veneto 16.00 «Signori e signore. buonanotte*. Ugo Tognazzi in Senta Berger. Barvni film. Radio 16.00—22.00 «La montagna sa-era*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Abbazia 16,00 «A1 soldo di tutte 1* bandiere*. Charles Bronson, Tony Curtis in Michele Mercier. Astra 16.00 »I tre moschettieri* TEČAJI VALUT V MILANU DNE, 21. 3. 1977 Ameriški dolar: debeli 887.— drobni 850.— Funt šterling 1532.— Švicarski frank 347,50 Francoski frank 178.— Belgijski frank 24.— Nemška marka 370,50 Avstrijski šiling 52,25 Kanadski dolar 825.— Holandski florint 354,50 Danska krona 147.— švedska krona 205.— Norveška krona 164 — Drahma: debeli 22,50 drobni 22,50 Dinar: debeli 44.50 drobni 44.50 MENJALNICA vseh tujih valut Izleti SPDT prireja v nedeljo, 24. marca, izlet z osebnimi avtomobili na Matajur (1641 m), kjer bo srečanje s predstav" niki beneškega planinskega društva-Odhod bo ob 8.30 z Oberdanoveg* trga. Vpisovanje je na sedežu ZSšDL SPDT prireja v nedeljo, 3. aprila, prvi spomladanski avtobusni izlet na Učko (1396 m) nad Reko. Hoda bo koli 3 ure od vrha do Moščeniške Drage, kjer bo čakal avtobus. Vpisovanj* na sedežu ZSŠDI. Smučarski klub Devin priredi ob priliki smučarskih tekmovanj dne 27. marca avtobusni izlet v Ovčjo vas i° Ukve. Vpisovanje pri ZSŠDI in n* sedežu društva. Osnovna šola Dragotin Kdfce izreka globoko sožalje družini Grude* ob tragični izgubi nepozabnega moža 'B očeta. Sporočamo, da bomo spremili k zadnjemu počitku pokojnega FRANCA UDOVIČA (BOJANA) jutri, 23. t.m., ob 12. uri, iz kapele na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Sorodniki Nabrežina, Trst, Milan, Ljubl jana, 22. marca 1977 Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je v najlepših letih nenadoma zapustil naš nepozabni mož, oče, sin, brat in svak JOŽKO GRUDEN Pogreb dragega pokojnika bo danes, 22. t.m., ob 14. uri i* mrtvašnice tržaške bolnišnice naravnost v zgoniško cerkev. Žalujoči: žena Danila, sin Giorglo, mama Ludmila z možem Ludvikom, brat Zdravko z družino, brat Peter, tašča Roža, svak Silvan z ženo Frido in drugo sorodstvo. Trst, Zgonik. Boršt, 22. marca 1977 * Sporočamo, da nas je dne 21. t.m. za vedno zapustila naša draga mama in nona TEREZA KRALJ vd. CUK Pogreb bo v sredo, 23. t.m., ob 13.30 iz cerkve v Trebčah. Trst, 22. marca 1977 Pogrebno podjetje Zimolo- Žalujoči: sinova Edi in Evgenij, snahi« vnuki in drugo sorodstvo. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali °b izgubi našega dragega ALBERTA MERLUZZIJA Posebna zahvala darovalcem cvetja, sorodnikom, prijateljem h1 vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. , , Žalujoča družina Nabrežina, 22. marca 1977 GORIŠKI DNEVNIK 22. marca 1977 V REŽIJI PROSVETNEGA DRUŠTVA «VESNA» V NEDELJO V KRMINSKEM GLEDALIŠČU V nedelj o v Ljudskem domu v Križu Slovenski večer je tudi letos privabil zelo veliko ljudi tretji koncert revije Primorska poje Na prireditvi je nastopilo devet pevskih zborov V nedeljo popoldne se je v dvo-pni kriškega Ljudskega doma zbra-14 velika množica ljubiteljev naše ksmi in glasbe, da bi prisluhnila '■‘stjemu koncertu osme tradicional-^ revije «Primorska poje*, ki jo Mrejata Slovenska prosvetna zve-p in Združenje pevskih zborov Primorske. Režijo nedeljskega koncer-{* v Križu pa je prevzelo domače Vesna, ki je tudi letos kot petimi leti, ko je revija godala v vaškem Ljudskem domu, ^skrbelo za dobro počutje številih pevcev in pevk iz matične do-**®vine in iz zamejstva. Začetek je v imenu SPZ pozdravil ^predsednik Mirko Kapelj, ki je ^Udaril važno vlogo revije «Pri-^orska poje*, katere cilj je utrditi ^delovanje in prijateljstvo med 5|ovenci z obqh strani meje. Govorih sp je tudi; spomnil slovenskih paških dijakov, ki te dni zasedajo l’°je šole in jim izrazil popolno soparnost, kar je številno občinstvo vre jelo z dolgim aplavzom. Zatem so se na odru zvrstili pev-p* zbori, med katerimi pa so iz vjektivnih razlogov izostali zbori j) Dolenje Trebuše, iz Mačkolj, ' Godce in iz Kopra. Mešani zbor 8 Divače, ki bi moral nastopiti na ^hotni reviji v Kopru, pa je iz ?8anizacijskih razlogov nastopil v pižu, kjer je torej skupno nastopi-devet zborov. .Spored je začel ženski zbor «Ven-)z Dutovelj, ki ga vodi Marjan ®zar, nato pa so se na odru pred-avila dekleta devinskega pevske-■9 zbora pod vodstvom mladega .‘rmana Antoniča. Program sP je Jdaljeval z nastopom Košanskega Jteta, ki ga vodi Jože Briščak, mo-ega zbora Kras iz_ Opatjega Se-j. Pod vodstvom Justa Marušiča in j številnega mešanega zbora. «Dra-™ Bajc* iz Vipave, ki ga vodi di-Jhiična Darka Žorž. Spored so pljučili primorski akademski zbor Mo Vodopivec iz Ljubljane ki ga Brane Demšar, komorni me-M zbor iz Nove Gorice pod tak-po Štefana Maurija in pa še me-zbor iz Divače pod vodstvom ''"ja Raceta. . %činstvo. med katerim je bilo po ljubiteljev zborovske pesmi 'Slovenije, je do zadnjega kotička ^Polnilo kriško dvorano, tako da morali mnogi ostati kar zunaj ker je bila ta že prenatrpana. 7* nastopajoči zbori so bili de-M toplega in iskrenega aplavza, M da lahko mirno trdimo, da je Mert kar odlično uspel. Naj o-Mmo še, da sta spored dobro vedo vala mlada domačina Su- Del množice na prireditvi v Križu V ZVEZI Z VOLITVAMI JUSARJEV V MEDJI VASI Posredovanje Kmečke zveze pri pristojnih deželnih organih Zastarela in neustrezna državna zakonodaja narekuje nujnost deželnega zakona za razdelitev zemljišč upravičencem 'a Žerjal in Miran Košuta. Po Manem, koncertu so se pevci zajeli še dalj časa ob zakuski, kjer manjkalo petja in dobre volje. st. Mn V zvezi z vznemirjenjem, ki ga je vzburila napoved volitev, ki jih je oklicala tržaška prefektura, med upravičenci jusarskih zemljišč v Medji vasi, na podlagi zakona, ki je sicer v veljavi že 20 let, a se ni- doslej nikoli izvajal, jP Kmečka zveza, ki je o tem vprašanju razpravljala tudi na svojem nedavnem občnem zboru, že posredovala pri pristojnih deželnih uradih in je naslovila na deželnega odbornika za kmetijstvo Del Gobba naslednje pismo: «Kot Vam je lahko že znano, je prefekt razpisal volitve za ustanovitev odbora, ki bo po ustreznem zakonu moral upravljati jusarska zemljišča vasi Medja vas in štivan. Volitve bodo 27. marca letos. Zakon določa, da imajo volilno pravico vsi državljani, ki so vpisani v volilne sezname in ki imajo torej v omenjenih vaseh stalno biyališče. Izvajanje tega zakona na vsem teritoriju pa bi po našem mnenju gotovo in upravičeno razburilo domače prebivalce, kar se žP dogaja v primeru Medje vasi, saj zakon dejansko ne upošteva kriterijev, po katerih so se doslej ravnali jusarji pri .uživanju jusarskih pravic. V vaseh pa. ki so se v povojnem obdobju zelo razširile, predvsem zaradi naseljevanja prebivalstva iz drugih krajev, (na pr. Opčine, Bani, Kontovel, Križ, itd.), bi se z izvajanjem omenjenega zakona še formalno potrdila pravica do jusa 'vsem prebivalcem s stalnim bivališčem v tistem okraju, kjer bi se volitve vršile. Volitve pa dejansko ne bi uredile stanja, v katerem se jusarska zemljišča nahajajo, kar se lahko uredi le s tem, da dežela izda svoj zadevni zakon. To, kar pa bi volitve poleg brezpredmetnega trošenja javnega denarja, gotovo povzročile, so trenja in spori med prebivalstvom, česar si naša organizacija in mislimo, nihče drug ne želi. Zato menimo, da je nujen Vaš nastop, da se prepreči nadaljnje izvajanje tega zakona v našli pokrajini, kot tudi, da se preprečijo že razpisane volitvp v Medji vasi in Šti-vanu, in da se čimprej izda ustrezni deželni zakon.. Skrb neposredno prizadetih ju-sarjev in njihovih organizacij je vsekakor utemeljena, če upošteva- mo po eni strani zastarelo in neustrezno državno zakonodajo, po drugi pa spremembe, ki so v zadnjih desetletjih nastale po naših vaseh z naravno in tudi vsiljeno naselitvijo nedomačinov, zato je zares upravičena zahteva, da deželna uprava, ki je za to po svojem statutu pri-stojna, izda čimprej zakon o likvidaciji jusarskih zemljišč, ki naj napravi konec zmešnjavi in dokončno uredi zadevo z /Ihovo razdelitvijo med upravičenci. Jožefovo v Ricmanjih Po slabem vremenu na Jožefovo v soboto, se je v nedeljo zjutraj obetalo boljše vreme in Ricmanje so bile že pripravljene na večji o-bisk gostov. Res je bilo že popoldne veliko več ljudi v vasi, kot pa v soboto, čeprav ni bilo velike gneče in kolone vozil od Boršta pa do Ključa kot po navadi. Še ti obiskovalci pa so se morali razbežati ob hudem nalivu v popoldanskih urah in so do zadnjega kotička napolnili gostilne in osmici pri Antonu Grdini in Edvinu Komarju. Kljub temu, da so letos ukinili praznik na Jožefovo, so Ricmanjci in prisotni kramarji pričakovali večji obisk, saj je bilo praznovanje najavljeno za soboto in nedeljo. Vse pa je pokvarilo slabo deževno vreme in tako je tudi letošnje Jožefovo, ki se je kot praznik spremenil v delavnik, za nami. V. L. KMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimn Z* URESNIČEVANJE ENOTNIH DOKUMENTOV 0 OBNOVI Vazno politično srečanje ustavnih strank na deželi Poglobitev enotnih smernic za preporod dežele po potresu poverjena ožji delovni skupini k^eraj se je v Trstu sestalo ši- S vsebino vanega ustavnega loka, da po-enotnih dokumentov e obnove Furlanije in vse deže-i ki so jih pred časom odobrili ^ vsi poslanci in senatorji teh Wnk _______ 'ebiem svetu. . ki so bili izvoljeni v naši 'e‘i, kot tudi njih predstavniki v ^ščansko demokracijo so predajali deželni tajnik Coloni in na-t,'k deželne svetovalske skupine *Utti, za KPI so bili prisotni de-tajnik poslanec Cuffaro, na-f -'k o" deželnem svetu za !jk skupine \ T ‘hi tajnik Renzulli, načelnik Tarondi in Pascolat, za PSI fflMne N. Angeli Zanfagnini ij..otue, za PSDI (Mhi, Lonza in Vitale, republiki sta zastopala Barnaba in Ber-liberalce Trauner in Tabacco, Slovensko skupnost pa deželni tajnik Štoka in Dolhar. Na sestanku so vsi poudarili potrebo, da se nujno izvede poglobljen pregled vprašanj in potreb, ki jim je treba pri obnovi zadostiti in so zaradi tega sklenili ustanoviti ožjo delovno skupino, ki bo začela delati že danes. Z druge strani so pa naglasili nujnost, da rimska vlada predloži v najkrajšem času posebni zakon za obnovo potresnega območja, ki predstavlja temeljni pogoj, zlasti kar zadeva nakazana finančna sredstva, za začetek obnovitvenih, naporov. O pospešenem delu za predložitev vladnega osnutka obema zbornicama rimskega parlamenta so se deželni parlamentarci pogovarjali pred dnevi s predsednikom vlade Andreottijem in ministrom Gullottijem, na katera so pritisnili, da se odpravijo dosedanje zamude. ERAPLE za čimprejšnji sklic 2. deželne konference o izseljenstvu V zvezi z ljudskim glasovanjem, s katerim so v nedeljo švicarski volivci zavrnili tri pobude, katerih namen je ■ bil v tem, da bi pristojni vladni organi skrčili število tujih delavcev v državi, je podpredsednik deželne ustanove za vprašanja izseljenih delavcev ERAPLE G. Dassi sinoči izdal izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo ustanove ob tem dogodku. Izid glasovanja — pravi podpredsednik Dassi — sicer ni presenetil nikogar, saj je znano, da se število zdomcev iz drugih držav v Švici v zadnjih letih stalno manjša: tako je delalo v tej državi leta 1973 okrog 900.000 tujcev, medtem ko so jih konec lanskega leta našteli le še 680.000. Zato se je v zadnjem času tudi tisti del švicarskega javnega mnenja, ki je bil nasproten zaposlovanju tuje delovne sile, umiril. Toda to še ne zadostuje: treba se je še naprej boriti za to, da bodo švicarske oblasti priznale vsem delavcem iz tujihe vse pravice, ki jim pripadajo in ki jim določeni krogi še vedno nasprotujejo.vPri tem je treba zabeležiti razveseljivo dejstvo, da se je Gibanje švicarskih katoliških delavcev (KAB) odločilo za socialno politiko katerP stržen je zajet v osnovnem vodilu gibanja: «biti solidarni*. Gibanje, katerega pri tem podpirajo številne druge organizacije, zbira podpise za to, da bi njegovo stališče v ustrezni zakonski obliki čim prej prišlo pred volivce. Pri tem pa izseljenci pogrešajo podporo pristojnih italijanskih organov in organov dežele Furlani-je-Julijs.ke krajine. Slednja je na primer že pred časov sprejela obveznost, da bo sklicala drugo konferenco o izseljenstvu, doslej pa ni nič znanega, kdaj bo do konference lahko dejansko prišlo. Uipel nastop zamejskih kulturnih skupin - 2. aprila bo v Krminu nastopilo SSG z «Benečanko» • Jutri bo v kriškem Ljudskem domu redni kongres vaške sekcije KPI, na katerem bodo po poročilih izvolili nov politični in nadzorni sekcijski odbor. Tudi četrti slovenski večer, ki so ga priredili v nedeljo- marljivi člani kulturnega krožka briške mladine s Plešivega in iz Krmina v krmin skem gledališču, je doživel lep uspeh. Lepo spomladansko nedeljsko popoldne, ki je naravnost vabilo v naravo, ni zavrnilo ljudi iz Krmina in okolice, z jugoslovanskih Brd, pa tudi iz drugih krajev Goriške, da ne bi prišli na to prireditev. Postala je že tradicionalna in čeprav nastopajo na krminskem odru skupine ki jih itak srečujemo v drugih dvoranah na Goriškem in tudi na Tr žaškem, smatrajo naši ljudje na Goriškem kot neko svojo solidarnostno dolžnost, da pridejo v osrčje Krmina na to prireditev. Postala je, kot smo že omenili, že tradicionalna, čeprav jc bila letos malo pozna. To pa je treba pripisati neuporabnosti krminske gledališke dvorane, ki je bila zaradi potresa nekoliko poškodovana. Popravili so .jo šele pred kratkim. Na prireditvi je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, prisotni so bili zastopniki slovenskega kulturnega in političnega življenja, krminsko občinsko upravo je zastopal njen odbornik za kulturo Luciano De Gironcoli. Nekaj pozdravnih besed je spregovoril predsednik briškega krožka Jožko Prinčič, nakar sta program napovedovali, v dveh krajevnih jezikih; Helena Mavrič in Vande Gradnik. V prvem delu so nastopili Sovo-denjci s Cankarjevo Jernejevo pravico. S tem delom so Sovodenjci nastopili že večkrat doma, v Gorici, v Doberdobu, na Opčinah, na sporedu pa imajo še nastop v Škofji Loki. Igro, ki jo je zrežiral Laci Cigoj, so podali zelo dovršeno, kljub temu da publika ni bila preveč pazljiva. Del publike ni morda navajen na težja gledališka de la, stare stolice in škripajoči pod pa so opravili drugo. Kdor pa je sledil igri, je zares z navdušenjem zaploskal odličnim igralcem in pevcem iz Sovodenj za njihovo izvajanje. Na odru so se zatem zvrstili nekateri zamejski pevski zbori, vsak tremi pesmimi. Najprej so nastopili domači pevci zbora »Brda* z dirigentom Zdravkom Klanjščkom, za njimi pa so prišli na oder člani mešanega zbora »Hrast* iz Doberdoba, ki so peli pod vodstvom Karla Lavrenčiča. Evgen Prinčič je zatem vodil mešani zbor »Lipa* iz Ba zovice. Kot zadnji je nastopil moški zbor »Mirko File j* iz Gorice. Vmes pa je venček belokranjskih plesov prikazala mladinska folklorna sku piha «Dom» iz Gorice, ki jo vodi Marija češčut. Za zaključek pa smo lahko poslušali še nekaj zabavnih pesmi v izvedbi dobro- znanega ansambla »Lojze Hlede* iz Števerjana. Večer je torej dobro uspel, dvorana je bila natrpana, ljudje so bili zadovoljni in taki so odhajali iz dvorane. Ta prireditev se je uvrstila v sklop rednih prireditev v Krminu-Sicer pa bodo imeli Krminčani in sploh prebivalci naših Brd možnost gledati slovensko gledališko predstavo v istem gledališču v soboto 2. aprila. V okviru letošnje krminske gledališke sezone, katere pokrovitelj občina, bo nastopilo Stalno slovensko gledališče z »Benečanko*. Za to priliko si nadejajo, da bodo prišli v Krmin tudi gledalci iz jugoslovanskih Brd. Krminska občina je zaradi tega že zaprosila poveljstvo obmejne policije, če bi bilo moč ta večer podaljšati urnik odprtja mejnega prehoda na Plešivem. V četrtek bosta v Dobrovem in Krminu dva sestanka, na katerih bodo orisali to hvalevredno kulturno pobudo. Za zaključek še vest, da bodo v krminskem gledališču v aprilu in maju predvajali osem jugoslovanskih filmov. krajine in Dalmacije (ANVGD) je prevzel upokojeni general Simone Marsan. Z njegovo izvolivijo na pokrajinsko vodstvo te begunske organizacije prav gotovo najpomembnejše izmed vseh, ki delujejo po različnih italijanskih pokrajinah, se zaključuje politično razdobje v tej stranki, za katerega je bilo značilno postopno prilagajanje politični realnosti ob naši meji, ter se odpira novo, pri katerem bodo poslej imeli glavno besedo skrajno desno usmerjeni ljudje. Na pokrajinskem kongresu, ki so ga zaradi premajhne udeležbe morali enkrat odložiti, je namreč na podlagi igre s pooblastili zmagala kandidatna lista »Contro vento sempre. anche se invano*. naslov, ki je po žargonu zelo blizu- fašističnemu geslu »Boia chi molla*. Pripadniki druge liste, ki se je predstavila z geslom »Avanti con realismo*, in so jo predstavili pripadniki KD in PSDI, so bili potisnjeni v manjšino. Do Kongresa so pripadniki skupine »A vanti con realismo* imeli večino v goriškem odboru ANVGD. V tej skupini je bil tudi župan Pasquale De Simone, ki je prevzel vodstvo organizacije po smrti Antonia Cat-talinija pred dvema letoma. Zanimivo je nadalje dčjstvo, da je izpadel iz igre Ferruccio Vero-nese, ki se je v predkongresnem radobju predstavljal za poglavitnega nosilca iredentistične in protio-simske politike. Veronese je v tem času z liberalne stranke presedlal na neofašistično, vendar mu ta zasuk ni prinesel sreče. • Manjšina je na volitvah za odbor oddala belo glasovnico in v glasovalni izjavi sporočila, da bo na sejah odbora glasovala za predloge večine ali proti njim, samo na podlagi -poprejšnje preučitve predlogov. Če dobro razumemo ta politični jezik, potem manjšina že sedaj izraža zaskrbljenost za politično linijo, ki jo bo vodil novi odbor, v katerega imajo — kot smo zapisali — pripadniki neofašistične stranke večino. • Zmagovalec natečaja za izdelavo u-metniškega dela, ki bo našlo stalno mesto na vrtu Državnega zavoda za umetnost v Gorici, je Goričan Franck Marinotto. Tako je sklenila posebna komisija, ki je ocenjevala predložene osnutke. Marinotto bo svojo skulpturo izklesal iz belega marmorja. V DVORANI V DOLINI KORNA OB 16. URI Prihodnjo nedeljo v Gorici koncert «Primorska poje» Nastopilo bo enajst zborov iz raznih krajev Primorsko Goriški ljubitelji petja bodo prišli na svoj račun prihodnje nedeljo, 27. marca, ko bo v Gorici eden izmed koncertov revije «Primois';a poje*. Goriški koncert bo tokrat, za razliko od prejšnjih, v nedeljo. Tako bodo meščani in okoličani imeli možnost poslušati enajst pevskih zborov v popoldanskem času. Dvo-rana-telovadnica v'dolini Korna je, po mnenju glasbenih strokovnjakov, zelo primerna za pevske koncerte. Na koncertu, ki bo ob 16. uri, bodo v glavnem nastopili zbori, ki niso še doslej peli na goriških koncertih ^Primorska poje*. V programu goriškega nastopa so naslednji zbori: oktet «Majnica» iz Brega, ki ga vodi Ignacij Ota; moški zbor iz Avč, ki ga vodi Štefan Mauri; mo ški zbor «15. februar* iz Komna, ki ga vodi Marjan Plazar; moški zbor tPeter Jereb» iz Cerkna, ki ga vodi Ivan Rijavec; mešani zbor tSlavec» iz Ricmanj, ki ga vodi Vlado Švara; dekliški zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča; mešani zbor «So-ča» iz Kanala pod vodstvom Rozine Konjedic; moški zbor cTabor* Opčin, ki ga vodi Sveto Grgič; moški zbor iz Tolmina pod vodstvom Vere elemente - Kojč; moški zbor tValentin Vodnik» iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote in mešani zbor *Svoboda» iz Izole pod vod stvom Mirka Slosarja. Na to množično pevsko priredi* tev zp sedaj opozarjamo in vabimo člane pevskih zborov z Goriškega ter~druge ljubitelje petja, da pridejo na koncert v čim večjem številu. niiiftiHiiiiiiiiitiaiiiiiiMiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiMiitiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČEN DEŽELNI KONGRES SSk V ŠTEVERJANU Predložitev peticije za globalno zaščito se vključuje v izvajanje osimskega sporazuma Kongres opredelil stališče do strank ustavnega loka in izvoljenih organov, kakor tudi do ostalih vprašanj naše skupnosti Z drugim deželnim kongresom Slovenske skupnosti, ki je potekal v dveh fazah v Steverjanu in ki se je zaključil v soboto zvečer (o njem smo na kratko poročali na zadnji strani našega lista) se je zaključil proces spajanja dveh poglavitnih pokrajinskih organizacijskih struktur, na GorišKem in na Tržaškem. V politično enotno stranko deželnega značaja z enotnim deželnim vodstvom. Tudi v sami razpravi so delegati' poudarili, kako bedo v globalnih usmeritvah veljala enotha stališča za vso deželo, kar pa' seveda ne izključuje dejstva, da_ bodo pokrajinski sveti, odnosno'1 pokrajinska' tajništva■“ obra-* njali določeno avtonomijo pri sprejemanju odločitev na svojem področju. Najpomembnejša odločitev sklepnega dela kongresa je vsekakor o-dobritev zakonskega osnutka o globalni zaščiti naše narodnostne skupi-nosti. ki ga bo vodstvo SSk po členu 50 ustave v prihodnjih dneh v obliki peticije poslalo predsednikoma poslanske zbornice in senata, o. benem pa bodo ta zakonski osnutek podobno kot je stranka enkrat to že storila, p>oslali deželnemu svetu. kmetov. Šp preden so izvolili novi deželni odbor katerega sestavo srno objavil; v nedeljski številki, je deželni tajnik dr. Drago Štoka provzei sklepne misli, v katerih so bila zajeta stališča iz poročil in iz prispevkov delegatov. Štiri središča za mentalno higieno V okviru pokrajinske zdravstvene službe delujejo na Goriškem štiri središča za mentalno higieno, v Gorici, Tržiču, Krminu in Gradežu. Goriški center ima sedež v psihiatrični bolnici in je vsak dan na raz polago prebivalcem goriške, sovo denjske občine. Ob ponedeljkih in petkih dopoldne (od 9. do 12. ure) je na razpolago tudi strokovnjak' za preglede otrok. Tržiško središče so namestili v tamkajšnji splošni bolnišnici. Namenjeno je prebivalstvu vseh občin trži.škega področja. Preglede opravljajo dvakrat tedensko in sicer ob sredah in petkih med 14.30 in 18. uro. Ob četrtkih popoldne, od 17. do 18.30, pregledujejo (udi otroke. Nameren požig? rv » , ’ f - r-------------------V Krminu si središče za mentalno Osnutek zakona obsega skupno «41 higieno deli prostore z občinskim Zasuk begunske organizacije v desno Predsedstvo 'pokrajinskega vodstva »Vsedržavne zveze Julijske členov ter je v bistvu nekoliko spo polnjeno besedilo osnutka, ki ga je stranka že predložila parlamentu. V razpravi so delegati opredelil stališčP stranke do vseh pomembnih vprašanj, ki so jih tajniki zajeli v svojih poročilih. Tako so pojasnili odnos SSk do ostalih strank ustavnega loka in do izvoljenih organov. Posebej so poudarili važnost razvijanja stikov z manjšinami v Italiji in v Evropi ter posvetili veliko časa mladinskemu vprašanju - in vprašanju našega življa v Beneški Sloveniji. Do izraza je nadalje prišla ugodna ocena stikov z matično domovino. Na kongresu so izrecno poudarili, da se predložitev peticije parlamentu vključuje v akcijo, za izvajanje člena 8 osimskega sporazuma. Tudi v razpravi o gospodarsko - socialnih problemih je tekla beseda o osimskih sporazumih, zlasti še o tistih poglavjih, ki se nanašajo na industrijsko cono in na vprašanje zaščite zemlje slovenskih PREDAVANJE PROF. DARKA BRATINE Problemi mladih v okviru gospodarstva in kulture V soboto sklepni del mladinskega seminarja V prostorih Dijaškega doma »Simon Gregorčič* v Gorici se je v soboto nadaljeval stalni seminar Mladinskega centra. V drugem dnevu seminarja je prisotnim mladincem spregovoril prof. Darko Bratina, ki je razvil zanimivo diskusijo o problemih mladine v okviru gospodarstva in kulture. Bratina je udeležence najprej razdelil v tri skupine in jim nakazal vrsto vprašanj, okoli katerih naj bi se sukala razprava po skupinah. Po tem prvem delu so se skupine zopet združile in mladinci so skupno s predavateljem skušali poglobiti razne poglede današnjega gospodarskega in kulturnega položaja v državi. V teku razprave so se prisotni dotaknili tudi zelo sodobnih vprašanj, ki neposredno zanimajo mladino. Veliko je bilo zanimanje za vzroke in značaj vala mladinskega upora, ki je zajel vsa večja italijanska mesta in ki je posledica go spodarske emarginacije in kultur- nega nezadovoljstva mladih poko-lenj. Mladince so tudi zanimala vprašanja o vlogi, ki jo mora imeti kultura pri oblikovanju mladine in o možnostih širšega kulturnega razvoja naše manjšine. Seminar Mladinskega centra se bo zaključil v soboto, 26. marca. Na dnevnem redu bo najprej ob 15. uri kratka informacija o gradnji Kulturnega doma v Gorici, ki jo bo podal Gorazd Vesel. Sledila bo okrogla miza, pri kate'ri bodo sodelovali Karel Devetak, ki bo govoril o zgodovini delavskega gibanja, Igor Komel, ki bo orisal mladinsko problematiko na Goriškem in Ace Mermolja, ki bo spregovoril o vlogi kulture v zamejstvu. M. M- zdravstvenim uradom. Pregledi so ob ponedeljkih od 17. do 18.30. V Gradežu opravljajo preglede v tamkajšnji bolnišnici, vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure. Poleg tega pa omenjeni centri o-pravljajo na celotnem območju pokrajine tudi brezplačno patronatno službo. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči, je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice — Ul. Terenziana 26, tel. 44387. Iržiški dijaki protestirali pred pokrajinsko palačo Dijaki trgovskega zavoda »L. Ei-naudi* iz Tržiča, so včeraj dopoldne priredili pred sedežem pokrajine v Gorici manifestacijo in s tem glasno opozorili na težko vprašanje ureditve primernih učnih prostorov. Dijaki so zdaj nastanjeni v starem poslopju v Panzanu, ki ga pa že nekaj let nihče ne vzdržuje. Predsednik pokrajine Agati je sprejel delegacijo dijakov ih profesorjev ter jim pojasnil celotno zadevo. Pred časom so načrtovali gradjo montažne šole, vendar so nastale težave pri zagotovitvi zemljišča v Tržiču. Zato so tako rešitev opustili. Zdaj ocenjujejo možnost, da bi za potrebe šole preuredili tržiški hotel Roma, za kar bi pokrajina izdala približno 500 milijonov lir. Konec meseca sestanek o obmejnem prehodu Dr. Enrico Maggiulli, vodja italijanske delegacije v jugoslovansko -italijanski komisiji za obmejno postajališče štandrež - Vrtojba, je javil goriškemu županu De Simonu, da bo ponovna seja komisije na sedežu občinske skupščine v Novi Gorici 31. marca. Jugoslovansko delegacijo bo vodil direktor cestnega sklada Slovenije inž. Lojze Blenkuš. Na tej seji bodo razpravljali tudi o pripravah za odprtje cestnega prehoda v Ulici sv. Gabrijela, kjer že pripravljajo prostore za policijske in finančne urade. V zvezi s tem sesian kom je goriški župan že navezal stike s predsednikom občinske skupščine v Novi Gorici. V nedeljo ponoči je izbruhnil požar v univerzitetnem krožku tržiški h študentov v Passo del Torrione. Škoda še ni bila ocenjena, preiskovalci pa ne izključujejo mož nosti, da bi bil ogenj podtaknjen. 22. maja bo v Gorici, na razstavišču Espomego v Ulici Barca, kvalifikacijska razstava psov. Ob tej priložnosti bo v istih prostorih tudi razstava risb, ki jih bodo zbrali v okviru natečaja, ki ga je že razpisalo goriško društvo ljubiteljev psov, pod pokroviteljstvom Društva za zaščito živali. Na natečaju sodelujejo. lahko otroci do 14. leta starosti. Znana pa je že tudi tematika: naslikati bodo morali človekove najzvestejše prijatelje. Rok za predložitev del poteče 3C. aprila letos. Hujša nesreča na Majnici Včeraj popoldne se je na Majnici pripetila hujša prometna nesreča, v kateri se je poškodovala 35-letna gospodinja Maura Cocianni, Ul. Al-fieri 1. Ženska je iz nepojasnjenih vzrokov izgubila nadzorstvo nad avtomobilom in se s precejšnjo silo zaletela v obcestni zid, V bolnišnici, kamor so jo takoj odpeljali z rešilcem Zelenega križa, so ji u-gotovili zlom reber ter poškodbe na obeh nogah. Ozdravela bo v 45 dneh. Z avtom v pešca Eugehio Violin, 68-letni upokojenec iz Tržiča, Ul. Aquileia, je v nedeljo zvečer postal žrtev hude prometne nesreče v Ronkah. Pri prečkanju ceste, ga je z avtom lancia beta goriške registracije 91979 povozil 49-letni Nordio Ber-togna iz Štarancana, Ul. Redipuglia Violina so zaradi hudih poškodb takoj prepeljali v videmsko bolnišnico1, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Včeraj popoldne se je njegovo zdravstveno stanje rahlo izboljšalo. Dohodke iz leta 1975 prijaviti do 31. marca! Lani, po potresu 6. majA, niso prebivalci pokrajin Gorice, Videm in Pordenon, vložili prijav o dohodkih ustvarjenih v letu 1975. Prav tako niso plačali ustreznih davkov. Rok je bil podaljšan do 31. mArca 1977. Zaradi tega obveščamo vse naše bralce, da zapade rok za prijavo dohodkov iz leta 1975 in ustrezno plačilo davka nepreklicno 31. marca letos. Do konca junija pa bo treba prijaviti dohbdke iz leta 1976 in plačati ustrezni davek, ki naj si ga davkoplačevalci sami izračunajo. Slovenski gledališčniki v četrtek gostje v Krmim in na Dobrovem V četrtek zvečer se v Krminu beta zanimiv kulturni dogodek. Ob činska uprava je namreč dala po budo za srečanje z vodstvom in t gralci Stalnega slovenskega gleda lišča iz Trsta, kot pripravo na sko rajšnje gostovanje tega ansambla v krminskem občinskem gledališču z delom «Benečanka». Na srečanje, ki se ga bodo udeležili režiser Mario' Uršič in nekateri igralci, ki bodo izvajali odlomke iz zgoraj omenjenega dela, je občinska uprava povabila tudi predstavnike oblasti, kulturnega življenja in seveda tudi občane slovenske narodnosti, ki živijo na področju občine. Srečanje bo ob 20.30 v občinski sejni dvorani. Podobno srečanje pa bo v četrtek popoldne, ob 16. uri tudi na Dobrovem, v tamkajšnji osnovni šoli. S to pobudo želi namreč krminska občinska uprava začeti tudi dejansko sodelovanje in kulturno izmenjavo s kraji na jugoslovanski strani meje, sodelotjanje, ki je lani dobilo še poseben pomen s pobratenjem med občino Krmin in KS Dobrovo. • Na sedežu Goriškega zelenega križa je mogoče dobiti nov vozni red mestnih avtobusov, ki je stopil v veljavo 13. t.m. V seznamu je tudi vozni red avtobusov na progi št 8. ki bo povezovala Rdečo hišo z okrajem Sv. Ana in kjer bodo avtobusi začeli voziti v prihodnjih dneh. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA GORICA vabi jutri, 23. t.m. na zanimivo predavanje goriškega rojaka inž. MIRA KORŠIČA o geologiji in potresnih pojavih na Goriškem Predavanje, ki je že tudi drugod vzbudilo veliko zanimanje, bo ob 20.30 v prostorih kluba »Simon Gregorčič* v Gorici. Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 »Puberta*. A. An-drews in S. Plaier. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00 «Sal6» Režija: P.P. Pasolini. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMo 17.30-22.00 »Pic-nic ad Hanging-rok*. R. Roberts in D. Guard. Barvni film CENTRALE 17.00-21.30 »La gang delta spider rossa*. W. Disney, D. Ni-ven in D. McGavin. V1TTOR1A 17.00—22.00 «La ragazza dalla pelle dl corallo*. N. Jordan in G. Pinti. Barvni film. Mladini pod 18. letom, prepovedan. v * >r Trsi c EXCELSIOR 16,30—22.00 »R mio notne e Scopone e faccio sempre cap-potto*. Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 »Historie d’O*. Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA »Povest greha*, poljski film ob 18.00 in 20.00. Sl OBODA »Ne. angeli pa nismo*, italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Srečna potepinka*, ameriški film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Adriano Marmo-ra, Simone Valent, Daniela Valenti-nb, Adamo Genrčo. 'Simone Stopar. UMRLI SO: 56-letni delavec Gio-vanni Ieusig, 74-letna upokojenka Anna Maria Zaccarelli. 83-!etna gospodinja Ada Zanello vdova Piccoli, 73-letna trgovka Rosa Semič por. Capaccioli. OKLICI: Agronom Maurizio Fel-luga in univerzitetna študentka Rita Minardi, uradnik Giorgio Luciani in frizerka Claudia Portelli, uslužbenec Enrico Barra in prodajalka Eli-sabetta Giglio, železničar Paolo Piani in delavka Luigia Buzzighin, podoficir orožnikov Costantino Valeri in delavka Vittorina Ioan, elektrotehnik Mario Dallabona in uradnica Marta Zamparo, uradnik Lucio Vador in blagajničarka Gianna Ni-colussi, telefonist Mario Marchesi-in telefonistka Marisa Zorzi. POROČILI SO SE: Učitelj Sergio Mogorovich in gospodinja Manuela Carelli, šofer Francesco Degrassi in asistentka Elena Drosghig. DEŽURNA LEKARNA V GORICI ^anes ves dan in ponoči le v Go rici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi, 57 - tel. 2879. Sporočamo žalostno vest. da nas je po hudi bolezni zapustil v 55. letu starosti naš dragi MARIO HLEDE Pogreb pokojnika bo danes, ob 14.30 iz mrliške vežice goriške splošne ..bolnišnice na pokopališče v Steverjanu. Žena Milka, hčere Ljubka, Nives in Ivana z družinami Števerjan, 22. marca 1977 ♦ ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČARSKI SKOKI USPELA PRIREDITEV V PLANICI BACHLER KONČNI ZMAGOVALEC JUGOSLOVAN NORČIČ NA VDUŠIL Jugoslovani so se na splošno zelo dobro izkazali Prireditve v Planici se je udeležilo veliko število gledalcev (Foto: Edi Selhaus) KOŠARKA NAŠE PETERKE V RAZNIH PRVENSTVIH JADRAN JE VISOKO PREMAGAL EDERO V GORICI Brumnovi varovanci so predvsem zadovoljili v obrambi - Poletovi mladinci premagali v gosteh ekipo Don Bosco - Borovci izgubili doma s Pagnossinom PROMOCIJSKO PRVENSTVO Edera Go — Jadran 70:96 (31:42) EDERA: Ermacora, Cocco 16 (4:6), Bidut 9 (3:5), Del Vesco 7 (1:2), Bardusco 15 (1:4), Qualli 12 (2:6), Leon 11 (3:7), Culot (0:2), Bresson. JADRAN: Sosič 16, Žerjal 8 (2:2), Ražem 15 (5:9), Lisjak, Francia 4, Vitez 7 (1:1), Zavadlal 12 (4:9), Kraus 10, Starc 24 (2:2). SODNIKA: Trevisani in Gorianc iz Gorice. PM: Edera 14:32, Jadran 14:23. PON: Francia (29), Del Vesco (36), Starc (39), Ražem (40). V nadaljevanju tega prvenstva je Jadran v nedeljo gostoval v Gorici, kjer se je spoprijel z nevarno peterko.Edera. Že v prvem delu prvenstva so se Goričani zelo upirali našim košarkarjem, tako da se je bilo upravičeno bati tega nasprotnika, še posebno ker so naši igrali brez Roberta Klobasa, ki jč zbolel. Razpleti n^, igrišču pa so, na sre- Avstrijski veteran Reinhold Bach-ler je zmagovalec tridnevnega tekmovanja v smučarskih poletih v Planici. Več kot 50 tisoč ljudi je z navdušenjem sledilo letošnjim smučarskim poletom v dolini skakalnic p<>d Pon-cami. Vreme je bilo skoro idealno, tako da so tekmovalci dosegali celo vrsto dobrih rezultatov. Vsekakor pa bo ostal zadnji dan tekmovanja v analih smučarskih skokov, ker je Bogdan Norčič prvič v zgodovini preskočil mejo 180 m (rov. Pristal je pri 181 metrih, vendar pa ta skok ne bo mogel biti priznan kot svetovni rekord, ker se je Norčič pri doskoku dotaknil snega z rokami. Svetovni rekord bo tako še ostal v rokah Avstrijca Innauerja s 176 metri. Hitrost in višina Norčičeve-ga skoka sta bili izredni, zato mu ni B. Norčič (Foto: E. šelhaus) bilo' mogoče boljše pristati. Polet je bil zelo lep, vendar parabola previsoka, tako da je moral Norčič močno zavirati, da ne bi letel še dlje. Vsekakor je bil ta skok dogodek dneva, kateremu je 20tisoč giava množica z bučnim odobrava-njerrt in veseljem sledila. Poleg Norčiča so se tudi ostali mladi Jugoslovani s svojimi dosežki dobro izkazali. V zadnjem denvu sta presenetila tudi Janez Demšar ter Loštrck. Poleg tega pa moramo povedati, da je bilo v nedeljo kar 17 poletov nad 150 metrov, v zadnji esriji pa je bilo povprečje prve de seterice kar 159,8 metra. IZIDI ZADNJEGA DNE 1. Jirasko (ČSSR) 2. Bachler (Av.) 192 (158 m) 189 (165 m) 3. Meisinger (NDR) 186,5 (171 m) 4. Norčič (Jug.) 3. Demšar (Jug.) 184,5 (168 m) 166 (147 m) 10 Luštrek (Jug.) 165,5 (147 m) 155 (138 m) 154 (136 m) 13. Bogataj (Jug.) 14. Zupan (Jug.) 13. Jože Demšar (Jug.) 153,5 (146 m) 16. Dolhar (Jug.) 147,5 (131 m) KONČNI VRSTNI RED Bachler (Av.) (169, 163, 165 m) 574,5 Meisinger (NDR) (157, 166, 171 m) 566 Jirasko (ČSSR) (160. 161, 158 m) 563,5 Norčič (Jug.) (155, 164, 168 m) 559,5 Jože Demšar (Jug.) (122, 163, 146 m) 480,5 Dolhar (Jug.) (131, 141, 131 m) 469 Bogataj (Jug.) 465 (140. 131, 138 m) NOGOMET dejstvo, da nastopa s precej pomla jeno ekipo. Iz dolgotrajne krize pa se ne more izvleči Milan, kateremu ni uspelo niti v tem kolu premagati na domačih tleh šibke Bologne. Na dnu lestvic* »e )• nekoliko popravil položaj Cesene, ki je dohitela Catan-zaro in si tako pridobila nekaj možnosti za obstoj v ligi. V tem kolu je bilo doseženih samo 12 golov. Omeniti moramo še, da je prišlo na veronskem igrišču do zelo nevarnega dogodka, ko so stražarji pred tekmo odkrili ročno bombo, ki jo je neznanec vrgel na igrišče. KADETI Aurisina — Vesna 2:0 (1:0) VESNA: Košuta I., Slatič, Košuta II., Sosič, Zucca, Dagri, Tence, Pipan, Guštin, Košuta III., Eva P.. 13. Eva G. STRELCA: za Aurisino Zaccaria in Recchia. KOTI: 9:4 GLEDALCEV: 80 Kadeti Vesne so v tekmi z enajsterico Aurisine ponovno izgubili in so tako izločeni iz finala. To predvsem zaradi neresnosti in neorgani-zacije, ki že preveč časa vlada v kriškem društvu. O tem problemu bomo več poročali, ko bo vodstvo društva uradno sporočilo o razpustitvi. Kljub temu je bila tekma na dobri tehnični ravni; hitra in zanimiva igra je bila večkrat prekinjena z žvižgi pristranskega sodnika, ki je že v prvem polčasu izključil Tenceja in Slatiča zaradi protestov nad grobo igro, ki so jo predvajali pred-, vsem napadalci Aurisine. Številčno premoč so »plavo-rdeči* takoj izkoristili in povedli s spretnim zadetkom Zaccarije. V drugem polčasu se je Vesna požrtvovalno borila, toda zapravila je marsikatero ugodno priložnost, česar pa ni storila Aurisina. ki je v protinapadu prišla do drugega zadetka z Recchio. Po zadetku so Nabrežinci le kontrolirali potek igre in si tako zagotovili lahko zmago. L.Z. - P.K. Delovanje ZSŠDI m tu milimi iiiiiiiiiii um nmiiimmtiii im mi 111111111 u«u mil mil mi mi 1111111111111111111 iiiiinnitn ■■ 11111111111 ATLETIKA Na tekmovanju v Bazovici Adria je osvojila odlično sedmo mesto Med posamezniki je bil najboljši član Adric Benko ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 23. t.m., ob 19.30 sestanek z društvi, ki gojijo nogomet na sedežu ZSŠDI, Ul. Geppa 9. Na masovnem tekmovanju, ki ga je v nedeljo priredil tržaški atletski klub «Marathon» na kraški planoti pri Bazovici, so se na 11 km dolgi progi predstavili tudi atleti lonjerskega društva Adria, ki so v masi 1.350 nastopajočih osvojili v tekmovalni skupini zavidljive rezultate. Niso nastopili le atleti, ki se med letom agonistično udejstvujejo, pač pa tudi nekateri starejši, ki so nastopili za rekreacijo, so pa vseeno doprinesli svoj delež k društvenemu uspehu, saj se je Adria med 27 društvi uvrstila na sedmo mesto z 236 točkami. Potem ko so prva mesta na naporni progi šla najboljšim deželnim dolgoprogašem, se je na dobro 19. mesto uvrstil Renko, medtem ko je bil lanskoletni deželni prvak v hoji na 4 km med dečki Druškovič 22., Ruzzier pa 26. Posebej pa je treba omeniti devetletnega Marka Sak sido, ki se je izredno korajžno držal na naporni progi in je v kategoriji dečkov, (do dvanajstega leta) osvojil zanj odlično sedmo mesto med večjimi in starejšimi protagonisti svoje skupine. Na splošno so lonjerski zastopniki zadovoljili, čeprav je bil za nekatere nastop morda neprimeren, saj se je že pričela tekmovalna sezona na stezi in bi tak kros utegnil bolj škoditi kot koristiti. Je pa nastop kot tak važen iz drugega vidika, saj je združil na startu v Bazovici mlajše in starejše člane društva, ki so ob lepem vremenu prehodili obronke bazovske gmajne tja proti Bota-ču in Jezeru pa do ceste, ki vodi proti Pesku. izidi na 11 km Dolgi progi I. Forcolin (Italcantieri Tržič) 40’48” V PRVI ITALIJANSKI KOŠARKARSKI LICI PAGN0SSIN USPEŠEN GARRETT KAR 42 TOČK Goričani so visoko premagali Chinamartini 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Malo zadetkov Majhno število zadetkov je označilo 20. kolo državnega nogometnega prvenstva. Sicer se je od skupnih 9 tekem, kar 6 končalo z neodločenim izidom. Edino zmago v gosteh je dosegel Hgjduk, medtem ko sta na domačem igrišču zmagala Partizan in Radnički. Vrstni red na lestvici se za najboljše ekipe ni spremenil: Grvena zvezda še vedno zanesljivo vodi pred Jinamom in Slobodo. Ljubljanski Olimpiji n' niti tokrat uspelo osvojiti obeh točk: na doma čem igrišču je namreč igrala neodločeno z Borcem. 1. ITALIJANSKA LIGA Zopet dvojica na vrhu lestvice Pagnossin-Chlnamartini 112:98 (53:49) PAGNOSS1N: Savio 10, Furlan 2, Garrett 42, Soro 8, Gregorat, Fortu-nato 6. Caluri, Flebus 17, Berretta 1, Bruni 26. CHINAMARTINI: Valenti 12, Co lucci, Delli Carri 4, Grochowalsky 31, Riva 12, Del Marco, Baleari 14, Marietta 15. SODNIKA: Soavi in Rotondi iz Bologne. PM: Pagnossin 14:19, Chinamartini 18:21. GLEDALCEV:. 2.000. Pagnossin je tokrat brez velikih težav odpravil peterko Chinamartini iz Turina in si priboril pomembni točki Ekipi namreč sta si bili enakovredni le v prvih minutah igre, potem pa je za Goričane postalo vse lažje, še posebno po zaslugi odličnega Garretta, ki je sam dosegel 43 košev. V gostujoči ekipi pa se je poznala odsotnost velikana Vendemi-nija, ki ga je kruta usoda odtrgala svojim dragim in ekipnim tovarišem. Brez njega je igra Chinamar-tinija izgubila na učinkovitosti, 0-bramba pa je brez tega igralca iz redno ranljiva. P.R. V 21. kolu 1. italijanske lige je Toiiio dohitel vodeči Juventus, kateremu je uspelo odnesti točko 1 nevarnega igrišča v Veroni. Tako imata torinski moštvi kar 10 točk prednosti pred Inter jem in Fioren-tino. Slednja v tem prvenstvu kar dobro igra! posebno če upoštevamo Scavolini - Hurlingham 69:66 (37:24) SCAVOLINI: Ponzoni, Ricardi 9, Grasselli 7, Giauro 2. Benevelli 23, Crevvster 12, Diana 10, Šarti, Oliveti. HURLINGHAM: Forza 10, Oeser 10, De Vries 26, Meneghel 2, Jacuz-zo 16. Scolini, Pozzeeco 2, Ritossa, Cumbat. KVALIFIKACIJE A SKUPINA IZIDI Brina - Libertas Brindisi 99:85 Jollycolombani Canon 97:98 (p.p.) Pagnossin - Chinamartini 112:98 Scavolini - Hurlingham 69:66 LESTVICA Canon 12; Pagnossin, Brina in Scavolini 8, Hurlingham, Jollycolom bani in Chinamartini 4, Lib. Brin- diši 0. B SKUPINA IZIDI Cosatto - GBC 90:70 IBP Snaidero 97:78 Vidal Roller 94:82 Sapori Emerson 83:81 LESTVICA Sapori 10, Snaidčro, Emerson 'n IBP 8, Vidal 6, GBC in Cosatto 4, Roller 0. SKUPINA ZA DRŽAVNI NASLOV Mobilgirgi, Alco, Sinudjne in Forst so se uvrstili v polfinale, ki bo potekal po ameirškem sistemu namreč pred izredno težko nalogo. Bosna bo odpotovala v Beograd, kjer se bo spoprijela z zelo neugodnim nasprotnikom, ekipo Beko. Nič manj lahko nalogo ne bo imela Jugoplastika. ki bo v gosteh igrala z Zadrom. Industromontaža bo igrala mestni derbi s Cibono, Rabotnički pa bo sprejel v goste reški Kvarner. IZIDI 22. KOLA Brest — Beko 96: 93 Kvarner — Jugoplastika 109:128 Partizan — Zadar 110:107 Industromontaža — Igman 83: 74 Rabotnički -- C. zvezda 96:117 Radnički FOB — Metalac 107: 97 Bosna — Cibona 85: 83 LESTVICA Bosna 38; Partizan 36; Cibona 30; Beko 28; Jugoplastika in Crvena zvezda 24; Kvarner, Metalac in Radnički FOB 20; Zadar 16; Brest 14; Rabotnički 12; Industromontaža 10; Igman 2. PRIHODNJE KOLO (26. 3.) Crvena zvezda - Brest, Rabotnički - Kvarner, Beko - Bosna, Cibona Industromontaža. Igman - Radnički FOB, Metalac - Partizan, Zadar - Jugoplastika. iiiiiMiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiuiiuiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii ODBOJKA V PRVI ZENSKI DIVIZIJI Prepričljiva zmaga Sloge Kontovel je zelo dobro igral « jo vseeno v Gorici izgubil Virtus Vigonovo — Sloga 0:3 (15:17, 13:15, 7:15) VIRTUS: Asilli, Del Fiol, Della Bruna, Bressan, Viel, Ganziera, Portolan, Mazzon, Vettori. SLOGA: Mira, Suzana in Neva Grgič, Debenjak, čuk, Crissani, Križ-mančič, Ražem, Hrovatin, Nascig. Sloga je v tem prvem kolu konč no le zaigrala s popolno postavo in na prvem gostovanju v Pordenonu tudi slavila gladko zmago. Domača ekipa dobro igra v obrambi, nekoliko slabša pa je njena igra ob mreži. Sloga pa je bila * tej tekmi ob mreži skorajda neustavljiva, nekoliko slabše, vendar kljub temu solidno, pa je igrala v polju. Tekma je bila vseskozi izredno izenačena. V prvem delu igre sta se e-kipi stalno izmenjavali v vodstvu. Sloga je vodila že s 14:11, a je domačinkam uspelo izenačiti in naša ekipa je osvojila niz le po skorajda dramatičnem finišu. V nadaljevanju je pobudo prevzela domača ekipa, a pri stanju 6:1 so se slogašicc zbrale in osvojile tudi ta niz. V zadnjem set i je bil začetek izena čen, dokler ni na servis prišla tokrat odlična Crissanijeva, ki je s svojim izrednim udarcem nanizala kar osem zaporednih točk in s tem priborila svoji ekipi tudi prvo prvenstveno zmago. Poleg nje bi lahko tokrat pohvalili tudi Križmančičevo, zaradi njene inteligentne igre, sploh je pa nadvse pozitivno zaigrala vsa ekipa. - INKA Azzurra GO — Kontovel 3:1 (15:10, 16:14, 14:16, 17:15) KONTOVEL: Mariza in Denis Daneu, Ban, Štoka. Rupel, Černjava. Alb. Vodopivec, Prašelj. V skupini, ki se bori proti izpadu, je Kontovel v prvem kolu do- živel tudi prvi poraz. Azzurra je našim ekipam, ki igrajo v teh ligah, znan nasprotnik, saj nastopa v nižjih prvenstvih že vrsto let s spremenljivo srečo. Igralke te šesterke v napadu ne pokažejo nič posebnega, so ,pa izredno požrtvovalne in uspešne v obrambi. Kontovel ni zaigral posebno dobro. vendar pa je izgubil, kot kažejo tudi delni izidi v posameznih setih, nekoliko nerodno. Pozitivna nota tega nastopa so bili servisi. Slabo je deloval napad, kjer bi pa lahko pohvalili Denis Daneu, kateri je edini skozi vso tekmo uspelo, da je ukanila nasprotnikovo obrambo, Pri kroniki bi lahko omenili, da je v prvem nizu Kontovel vodil že z 10:1, a je potem niz nerodno izgubil. Tudi ostali seti so si bili podobni: Kontovel v vodstvu skoraj do konca, vendai pa svoje prednosti (razen v tretjem setu) ni znal obdržati. Tega poraza pa ne gre jemati tragično. Pri kontovelski ekipi je prišlo prav med drugim delom prvenstva do spremembe: trener Budin je zapustil ekipo, trenerske posle pa je ponovno prevzela Norčj Vodopivec. Vsak trener seveda začrta delo na svoj način, vsak začetek pa je seveda težak, ,za igralke pa nov. Morala v Kontovelovem taboru je visoka, kar je pa tudi najboljše jamstvo za prihodnje pozitivne na stope. INKA . ATLETIKA Na sobotnem preglednem lemno-vanju, ki ga je priredil CS1 na stadionu pri Sv. Soboti v Trstu, so nastopili v članski kategoriji tudi trije tekmovalci lonjerske Adrie. Nastop jim je služil kot pregledni tre- ning pred uradno tekmovalno se zono. V teku na 600 m sta se predstavila Flavio Milano, ki je prispel 9. s časom 1'40”2, in Fabio Ruzzier, ki je zasedel deseto mesto s časom 1'43”2. Na 2.000 m dolgi orogi pa je na stopil Renko, ki je šel bolje, kot je bilo predvideno in jes časom 6'29”4 zasedel 12. mesto, na vmesnem merjenju časa na 1.50p metrov pa je izboljšal svoj osebni rekord. R. Pečar V DtiSSELDORFU Belgijec Schots prvi DOSSELDORF, 21. - Na svetov nem prvenstvu v kresu, ki je bil letos v Dusseldorfu, je zmagal moški članski konkurenci belgijski reprezentant Schots, ki je na cilju prehitel Portugalca Lopesa in Ulile manna iz NDR. Na odlično četrto mesto se je uvrstil Italijan Fava. Med ženskami pa je zmagala Španka Va lero pred sovjetskima reprezentantkama Bragino in Romanovo. V moški mladinski konkurenci pa je slavil Američan Hunt, p~ec| Špancem Lorentejem, tretji pa je bil Finec Paunonen. SAN CARLOS, 21. — V nedeljo se je v Venezueli pričelo SP v motoci klizmu. Zmagovalci so naslednji razred do 125 cem: Nieto (Šp.) razred do 250 ccm: Viha (It.) razred do 350 ccm: Cecotto (Ven.) razred do 500 ccm: Sheene (VB). BRANDS HATCH, 21. - Svetovni prvak James Hunt je zmagal na «Mednarodni dirki prvakov*, ki pa ni bila veljavna za SP. Na drugo njpsto se je uvrstjl Sehekter, tretji pa je bil Watson. ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA 0:1 1:0 1:1 2:2 0:0 1:1 1 2:1 0:0 IZIDI 21. KOLA Catanzaro - Fiorenlina Foggia - Roma Cesena - Sampdoria Genoa - Inter I.azio - Napoli Milan - Bologna Torino - Perugia Verona - Juventus LESTVICA Torino, Juventus 35; Inter, rentina, 25; Napoli 24; Perugia, ma 21; Genoa, Lazio, Verona 20. Milan 18; Foggia 17; Bologna 1»> Sampdoria 14; Cesena, Catanzaro D PRIHODNJE KOLO (27.3.) Bologna - Catanzaro, Fioreniin* ’ Genoa, Inter ■ Milan, Juventus Cesmia, Napoli - Torino, Perugia ” Verona, Roma - Lazio, Sampdoi ia' Foggia. B LIGA IZIDI 25. KOLA Asčoli - L.K. Vicenza 2:1 Aveilino - Atalanta L’1 Brescia - Como 2 2 Cagliari- Lecee 1;” Caiania - Palermo 1;* Modena - Pescara Monza Spal L® Taranto - .Novara 3-;' Ternana - Rimini 0:6 Varese - Sambene 33; Pescara, Atalanta 32; CagUa' .'.0; Lecce 29; Varese, T;».anto, A s.coli 25; Catania, Sambenedettese 24; Palermo 22; Aveilino, Moden* 21; Spal, Rimini, Brescia 19; vara, Ternana 17. PRIHODNJE KOLO (27.3.) Atalanta - Cagliari, Como - M011! za, L.K. Vicenza - Modena, Lecc« Taranto, Novara - Ternana, P^cv ino - Ascoli, Pescara - Brest*8' Rimini - Varese, Sambenedettese Catania, Spal - Aveilino. C LIGA 0:0 0:0 1:0 2:1 1:1 1:1 2:1 0:0 1:1 3:1 rpfgVi- I IZIDI 27. KOLA Albese - Clodiasottomarina Alessandria - Biellese Lecco - Pro Patria Padova - Juniorcasale Pergocrema - Seregno Piacenza - Triestina Bolzano * Pro Vercelli S. A. Lodigiano - Treviso Udinese - Cremonese • Venezia - Mantova LESTVICA Cremonese 41; Udinese 39; so, Lecco 34; Juniorcasale 31: r' j cenza 30; Bolzano 28; Triestm*' Mantova 27; Vercelli, Alessandr'’ I Albese 26; Biellese, Pergocrema r’to Seregno, S. Angelo Lodigiano, v j Patria 23; Padova 22; Clodiasotttr j marina 19; Venezia 13. PRIHODNJE KOLO (27.3.) Biellese - Lecco, Bolzano - '1 cenza, Clodiasottomarina - Crem#1 se, Juniorcasale - Pro Vercelli, M*1'-tova Padova, Pergocrema - .VeJJf zia, PrrQ Patria Alessandria. * regno - Albese, Treviso - UdineS ’ Triestina - S. Angelo Lodigiano. JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 1. ZVEZNA LIGA 2:2 1:1 0:0 0:1 l:» TJ 0:° 0:0 L® IZIDI 20. KOLA Naprcdak • Crvena zvezda Dinamo - Sloboda Čelik - Vojvodina Željezničar - Hajduk Radnički - Rijeka Budučnost - Sarajevo Olimpija - Borac OFK Beograd - Velež Partizan - Zagreb LESTVICA Crvena zvezda 30; Dinamo. hoda 25; Radnički 24; Velež Partizan 22: Hajduk, Olimpija to Borac, Rijeka 20; Budučnost ’ Zagreb, Vojvodina, Beograd 18: rajevo 17; Napredak 14; Čelik Željezničar 12. PRIHODNJE KOLO (27.3.) . Partizan - Napredak, Zagi‘*o Beograd, Velež - Olimpija, B. gi- Sl«" Budučnost, Sarajevo - Radničkb^^ jeka - Željezničar, Hajduk -Vojvodina - Dinamo, Sloboda -vena zvezda. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 20. KOLA Leotar - Rudar Karlovac - Maribor Iskra - Mercator Dinamo - Jedinstvo (Bi) Proletar - Kikinda Spartak - Jedinstvo (Br) Novi Sad - Famos Osijek - Metalac Varleks - Crvenka ii! 0:° 2:() , D® '2:® i:® 5:8 j:» LESTVICA ■ Novi Sad 26; Kikinda 25; Ofiat, Famos 24; Jedinstvo (Bi), Pr(to je- ! Dinamo 23; Crvenka, Leotar 20. jj; dinstvo (Br), Iskra, KarlovA® tj-Varteks, Maribor 18; Rudar. * lac 16; Mercator 14; Spartak 1 ' PRIHODNJE KOLO (27.3') ^ Varteks - Leotar, Crvenka^cf Spartak, Jedinstvo (Br) - Pr' jek, Metalac - Novi Sad, oVf Kikinda • Dinamo, Jedinstvo Iskra, Mercator - Karlovac, bor - Rudar. 1. T 2. - 3. - L Waymaker 2. Dauga 1. Chantal 2. Magiara 1. Umcnia 2. Sansonetto 4. — 1 Milliemens 2. Pothier 5. — 1. Marodin 2. Tonchino 6. — 1. Doushka 2. Huesco KVOTE 11 - 1.513.732 lir 1« — 72.46(1 lir ŠPORT ŠPORT ŠPORT 22. marca 1977 mm NOGOMET V PRVENSTVU C LICE TRIESTINA TUDI TOKRAT Ingemar Stenmark BREZ ZMAGE NA TUJEM letos res nezadržen Napako, ki je Tržačane stala točko, je deset minut pred koncem tekme, zakrivila obramba Piacenza — Triestina 1:1 PIACENZA: Candussi, Mutti, Schiano, Stanzial, Landini, Mane-i ra, Alessandretti (Meraviglia), Ver-gani, Dioni, Bambin, Gottardo. TRIESTINA: Bartolini, Lucchet-ta, Zanini, Fontana, De Luca, Mon-ticolo, Berti, Franca, Dri, Traini-ni, Andreis. STRELCA: v 39. min. p.p. Andreis, v 37. min. d.p. Gottardo. SODNIK: Faccenda (Salerno). KOTI: 11:4. GLEDALCEV: 2000. . Upanje Triestine, da bi končno j le osvojila zmago na tujem, se tudi tokrat ni izpolnilo: v 82. min. je | tržaška obramba zagrešila običajno napako in omogočila Gottardu, da I je uspešno izkoristil predložek Schia-na ter z glavo premagal Bartoli-| nija. Ves prvi polčas je Triestina go-ipodarila na igrišču ter onemogoči-! la nasprotnikovim napadalcem, da | bi ogrožali tržaška vrata. Velike Zasluge je imela pri tem celotna Vezna linija Tržačanov in pa Berti, ki je odlično zaigral vlogo pomožnega branilca. Logična posledi-j ca takega stanja je bil zadetek, ki | ga je Triestina dosegla v 39. min. Zanini je poslal odličen predložek I na sredino, kjer je Andreis z odličnim udarcem premagal sicer zanes-! ljivega vratarja Candussija. i ■ Triestina bi lahko mirno napada-I la tudi v drugem delu tekme, |--UJ J Piacenza je bila očitno šibkejši nasprotnik, toda Tržačani so se tudi tokrat predali obrambni igri, kar jim je bilo ponovno usodno. Prav nerazumljivo je, da taka sprememba doleti Triestino v vsaki tekmi. Piacenza je bila tako ves dragi pol-j ias ^prisiljena* v * * napadati. Triestina j *e je zdramila šele po prejetem za-i listku, ko je Zanini še enkrat poskušal presenetiti Candussija z močnim strelom, tokrat pa je bil doma-I Si vratar na mestu. Triestina je tako tudi tokrat za-! Pravila ugodno možnost za osvojitev j prve zmage v gosteh. Vseeno je tudi neodločen rezultat pozitiven izid, ! ki priča, da je Triestina solidna *kipa. A. K. Udinese — Cremonese 1:1 (10) UDINESE: Marcatti, Tormen, Lo-| monte (Corti), Bracchi, Groppi, Be-lotti, Basili, D’Alessi, Pellegrini, Giustinetti, Galasso. CREMONESE: Bodini, Cesini, Cassago, Pardini, Talami, Prandel-■Jj. Chigioni (Minini), SjrOni, Nico-lini, Frediani, Finardi. SODNIK: Longhi iz Rima. STRELCA: Basili v 16. min. p.p.; Prandelli v 35. min. GLEDALCEV: 23.000. Z remijem, ki ga je vodeči Cre-frionese izbojeval proti Udineseju, je I stanje na lestvici ostalo nespremenjeno. V tem srečanju pa je Udinese zapravil precejšnje priložnosti ** prestop v B ligo, saj predstavljata 2 točki prednosti precejšnjo J Praznino, ki' jo bo zelo težko nadoknaditi. Ob tem velja omeniti, da | Je Cremonese pokazal boljšo skupno •gro, medtem ko so domačini bili j Selo slabi v obrambi ter neučinko-i Viti v napadu, kjer ne razpolagajo J napadalcem, ki bi znal izkoristiti I številne podaje. Ob prisotnosti izredno velikega števila gledalcev (rekord za novo igrišče Rizzi), so Videmčani takoj pritisnili na plin in pod režijo D’A-lessija izvedli več napadov. Njihov trud je bil poplačan v 16. minuti, ko je Basili z odličnim strelom z glavo premagal Bodinija. Zadetek je »prebudil* goste, ki so svojo učinkovitost napada takoj izkoristili. Domača obramba je Cremonesejeve napade odbijala (večkrat nerodno) do 35. minute, ko se je Prandelli z lepo osebno akcijo prebil do yratar-ja in realiziral. Cremonese je imel minuto kasneje izredno priložnost, da • podvoji, Nicolinijev strel pa je vratar ubranil. V drugem palčasu so gostje nekoliko spremenili taktiko igre. Zaprli so se na lastno polovico igrišča in od časa do časa skušali s protinapadi presenetiti domačine. Prizadevanja Udineseja, da bi prišel do gola, so bila zaman. P. R. SMUČANJE V SVETOVNEM POKALU 2. Heidegger (Av.) 3. Klammer (Av.) 4. Gros (It.) 5. Russi (Švi.) 6. Thoni (It.) 7. Walker (Av.) 8. H. Hemmi (Švi.) 9. Frommelt (Liecht.) 10. Ferstl (ZRN) 248 203 165 148 145 115 113 99 97 V Aareju je včeraj osvojil tudi veleslalom - Križaj na 15. mestu AARE, 21. — Šved Ingemar Stenmark je tudi pred svojimi rojaki dokazal, da je letos res neustavljiv. Že v nedeljo je premočno osvojil zmago v slalomu (Jugoslovan Križaj je padel in odstopil) s čimer si je obenem tudi že matematično zagotovil letošnji svetovni pokal. Danes pa je zasedel prvo mesto še v veleslalomu. Jugoslovan Križaj je bil v tej disciplini 15. Lestvica veleslaloma: J. Stenmark (Šve.) 2’46”00 2. Heidegger (Av.) 2’48”20 3. Sochor (ČSSR) 2’48”32 4. Nockler (It.) 2'48"51 5. Thoni (It.) 2’49”05 6. Jacobsen (Šve.) 2’49”15 7. Bronner (Av.) 2'49"35 8. Strand (Šve.) 2’49”50 9. Hemmi (Švi.) 2'49”58 10. Gros (It.) 2’49"59 11. Mahre (ZDA) 2’49”64 12. Navillod (Fr.) 2'49”90 13. Wenzel (Liecht.) 2'50”21 14. Muller (Švi.) 2’50”39 15. Križaj (Jug.) 2’50”56 Lestvica svetovnega pokala: 1. Stenmark (Šve.) 314 VELESLALOM V SAN VIGILIU Boris Strel izvrsten BOČEN, 21. - Mladi Jugoslovan Boris Strel je osvojil v zelo močni mednarodni konkurenci v San Vigi-liu (Marebbe) odlično tretje mesto v veleslalomu in je pustil za seboj vrsto znanih tekmovalcev. Lestvica: 1. Jager (Av.) 2. Giorgi (It.) 3. Strel (Jug.) 4. Eggen (Švi.) 5. Reichart (ZRN) 6. Amplatz (It.) in Mally (It.) NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Štandreška Juventina osvojila zelo pomembno zmago v gosteh Derbi Zarja-Breg ni dal zmagovalca - Primorje pridobilo dragoceni točki - Vesni ne gre 2'08"77 ■2’28”82 2’30”03 2’30”46 2'30”72 Jutri bo na sporedu slalom. 2’30”77 Dolegnano — Juventina 2:3 JUVENTINA: Plesničar, Mikluš, Zin, Tabaj E., Nanut, Lorenzon, U-ras, Russo, Marvin, Tabaj M., Go-mišček, 13 Montico, 14 Tomažič. DOLEGNANO: Favaro, Cudiz, Ni-mino, Bernardis, Grazzola, Galmi-ni, Forte, Plaini, Pali, Blasutto in Peressini. SODNIK: Primitivo iz Aviana. STRELCI: v 17. min. Forte, in v 71. min. Pali za domačine; v 27. in v 62. min. Gomišček, v 89. min. Marvin za goste. V prvem polčasu so gostje s svojo značilno igro močno pritisnili na vrata Dolegnana. V 17. min. je desno krilo presenetilo vratarja Plesničarja in povedlo domačine v vodstvo. a j več jo priložnost va izena- čenje so «belo-rdeči» prav gotovo imeli že v 22. min., ko je sodnik dosodil 11-metrovko, katero je Gomišček streljal v out. Gostje so v RiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiifiAiiiiiiiiiiiiiiiiitttiiitnMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimuiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii NOGOMET V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE wum J J. l5i Ca.tanz.aro - Fiorentina 2 Cesena - Sampdoria X Foggia - Roma 1 Genna - Inter X Lazio - Napoll X Milan - Bologna X Torino - Perugia 1 Verona - Juventus X Ascrli - L.R. Vicenza 1 Avellino - Atalanta 1 Brescia - Como X Cagliari - Lecco 1 Catania - Palermo X KVOTE 13 — 7.190.800 lir 12 — 257.000 lir Mladost v vseh elementih igre boljša od moštva Vermegliana Težka zmaga Primorca - Drugi letošnji poraz Gaje Vermegliano — Mladost 0:1 VERMEGLIANO: Balzarini, Frau-sin, Bressan, Mattiussi, Cecchet, Zanuttig, A. Zanuttig, Suzzig, Logoz-zo, Puntin, S. B>ausin. MLADOST: Todon, Gellini (d.p. Faccio), Ulian, Dužman, Barbana, Gergolet, K. Ferfolja, Zampa, G. Ferfolja, Pahor, Ferletič. SODNIK: Beltrame iz Gorice. STRELEC: v 52. min. G. Ferfolja. Članska enajsterica doberdobske Mladosti je v nedeljo gladko premagala drugouvrščeno ekipo iz Vr-bovljana. Naši fantje so v vseh e-lementih igre nadigrali nasprotnika. Tokrat moramo pohvaliti vso ekipo, saj so se vsi borili za vsako žogo. Po srečanju nam je trener U-lian dejal: »Če bi vedno igrali tako, kakor so danes, bi naši ekipa prav 'gotovo zasedala višje mesto na lestvici!* Gostje so začeli takoj napadalno in so potisnili domačine na lastno polovico igrišča. V prvih 15 minutah so zgradili veliko priložnosti za gol, a sreča jim ni bila naklonjena. V 4. minuti smo videli izredno priložnost Ferletiča, 'ki je bil brez dvoma najboljši na igrišču, ko pa je prišel pred kazenski prostor je za las streljal v out. Dobro sta zaigrala tudi Pahor in Zampa. V drugem polčasu se je igra bistveno spremenila. Naši fantje so skušali 'dati gol, a domačini so se nekoliko neorganizirano branili, izkoriščali pa so spretno svoj protinapad. V tem delu tekme je posebno dobro zaigral Gergolet, ki je praktično blokiral napadalca Logoz-za. Naši fantje so dosegli zadetek v 7. minuti, ko je Zampa spretno vzel na sredini igrišča branilcu žogo, podal Ferletiču, ki je z roba igrišča podal Gabrielu Ferfolji, ta pa' je brez težav potisnil žogo v mrežo. V zadnjem delu srečanja so se gostje umaknili v obrambo, da bi ohranili zmago; to jim je tudi uspelo, pri tem je imel veliko zaslugo Todon, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov. Fabio Gergolet Chlarbola — Primorec 2:3 CHIARBOLA: Premate, Berger, Salanone, Zoch, Gottardi, Cocian-cich, Vascotto, Gianella, Matiassi, Petronio, Pieri. PRIMOREC: Pavatič, Štoka, A. Milkovič, Čuk, Sosič, Husu, V. Mil- kovič, Možina,* M. Kralj II, P. Kralj (v 30. min. d.p. Marko Kralj), M. Kralj I. \ STRELCI: ‘v 40. min. p.p. Mauro Kralj I. iz 11-metrovke, v 5. min. d.p. Gianella, v 15. min. Vascotto, v 35. min. Možina in v 39. min. Valter Milkovič. SODNIK: Toffoli iz Trsta. . Trebenci so z veliko težavo premagali v gosteh enajsterico Chiar-bole, ki je na svojih tleh bila še nepremagana. Trebenci si niso V prvem polčasu prizadevali, da bi si zagotovili prednost v golih. V 20. min. je sodnik dosodil 11-metrovko v korist Primorca. Streljal je Mauro Kralj I. a domači vratar je strel odbil. V'40. min. je bil v kazenskem prostoru zrušen P. Kralj. Sodnik je spet dosodil 11-metrovko, spet je stččljM "Mauro Kralj I. in tudi tokrat je vratar odbil, a premalo, žoga se je namreč zakotalila v mrežo. Po počitku so Trebenci mislili, da imajo zmago že v žepu, a domačini so začeli ostro napadati in že v 5. min. so remizirali. Domačini so v 15. min. povedli. Streljal je Vascotto, vratarju Primorca pa je žoga, ko jo je imel že v rokah, ušla v mrežo. Priložnosti so se vrstile draga za drago, a žoga ni hotela v mrežo vse do 35. minute, ko je Možina od daleč streljal v vrata. Vratar je žogo že ujel, a strel je bil močan in žoga se je tudi tokrat počasi zakotalila v mrežo. Domačine je ta gol potrl, Tre-bencem pa vlil nove moči, tako da so 4 minute kasneje povedli z Valterjem Milkovičem, ki je z glavo spravil v mrežo podajo Maura Kralja I. Trebenci so tako do zadnjega gospodarili na igrišču. Brano Križmančič Rolanese— Gaja 3:2 (1:1) ROIANESE: Colussi, Manfreda, Nlcolosi, Valvassori, Pauluzzi, Gianella, Alfieri, R. Biolchi, G. Biolchi, Vigini, Boccia, 12 Carbonare, 13 Stranic. GAJA: Kante, Egon Grgič, L. Milkovič, Rismondo, Čermelj; Viviani, B. Grgič, Iztok Grgič, Zuzich, Bol-cich, Kalc, 12 K. Kalc, 13 Igor Kriz-mancic. STRELCI: v 17. min. p.p. Bolcich (G), v 32. min. p.p. Vicini (R), v 7. min. d.p. Bolcich (G), v 18. in v 34. min. d.p. Biolchi (R). KOTI: 7:6 za Ga jo GLEDALCEV: 150 PRIPOMBA: v 37. min. d.p. je bil izključen Kalc zaradi ugovarjanja. • Potem ko je bila kar dvakrat v vodstvu in ko je rezultat že potrojila, (toda sodnik je gol razveljavil), je ekipa Gaje na koncu tekme s solidno ekipo iz Rojana izgubila in tako zabeležila svoj drugi prvenstveni poraz. Glavni vzrok poraza je dejstvo, da postajajo »zeleno-rume-ni», iz tekme v tekmo vse preveč živčni in na koncu popolnoma popustijo, izključitve in rumeni kartoni pa so kar na dnevnem redu. In tako Kozinovi varovanci izgubljajo dragocene prvenstvene točke in kar je najbolj važno: stik z vodečim Primorcem. To kar se je zgodilo proti Roianeh seju nihče od navijačev ni pričakoval, saj je že takoj v začetku prisebni Bolcich povedel iti zatem sta Kalc in Viviani zapravila stoodstotni zadetek. Polčas pa se je končal z remijem domačinov, ki so ga dosegli iz prostega strela. Tudi po odmoru so se gostje pognali v napad in takoj spet povedli z Bolcichem, uspelo jim je tudi potrojiti, a sodnik je gol razveljavil, nakar je tržaška ekipa po napaki obrambe Gaje remizirala. V finalnem delu srečanja so igralcem Gaje popolnoma popustili živci saj so najprej dobili kar tri rumene kartone, sledil je preobrat z zadetkom Roianeseja in še nepotrebna izključitev Kalca. d. gr. Borgo Fasulli Sovodnje 3:0 SANTIAGO, 21. - V mednarodnem kvalifikacijskem nogometnem srečanju za svetovno prvenstvo je Čile premagal Ekvador s 3:2. NAMIZNI TENIS PRVENSTVO TREH BENEČIJ Kras brez konkurence Namiznoteniškega prvenstva treh Benečij v Tržiču se je udeležilo številno in kakovostno predstavništvo iz naše dežele, Veneta in gornjega Poadižja. V ženski konkurenci je v absolutni kategoriji Kras pobral levji delež zmag in visokih uvrstitev. Tako so naša dekleta dokazala, da nimajo enakovredne konkurence v krajevnem merilu. Med posameznicami so krasovlfe slavile pravo zmagoslavje, saj je prvo mesto osvojila nepremagljiva Sonja Miličeva, druga je bila Vesnaverjeva, tretje mesto pa si delita Rebulova in Žigonova. Če upoštevamo, da so naše igralke, o-bračunale z kvotiranimi nasprotnicami, kot so Santifaller, Sanco, Ec-cardi in Starc, je njihov uspeh še pomembnejši. V ženskih dvojicah sta Miličeva in Vesnaverjeva proti vsakemu pričakovanju izgubili v finalnem srečanju s Tirolkama Santifaller - Sanco,- na. dobro, tretje mesto pa 'sta se uvrstili' Biažinova ih Rebulova. V mešanih dvojicah ,sta presenetljivo slavila Vesnaverjeva in Cipol-lat, ki sta v finalu nadigrala Miličevo in B. Košuto, tretje mesto pa sta zasedla Žigonova in V. Pertot. V ostalih kategorijah Kras ni žel vidnejših uspehov. Omenimo naj le dober nastop Sonje Doljak med deklicami, ki je osvojila tretje mesto, v ekipnem mladinskem tekmovanju pa je Kras zasedel tretje in četrto mesto, kar je spričo ostre konkurence zadovoljil dosežek. Po enotedensKih skupnih pripravah z državno reprezentanco bo v četrtek Sonja Milič odpotovala na svetovno prvenstvo v Birmingham. Poleg nje bosta barve državne reprezentance branili Cardinalijeva in Saporettijeva. —bs— HOKEJ NA LEDU ’ V Jugoslavija ni izpadla TOKIO, 21. — Na svetovnem hokejskem prvenstvu B skupine v To kiu se je v zadnjem kolu zgodilo to, kar ni več nihče pričakoval. Potem ko po porazu z Madžari Jugoslovani niso imeli več nobene praktične možnosti za obstanek v B skupini, se je danes zgodilo skoraj nemogoče: «plavi» so namreč premagali izredno močne Poljake's 6:4 in ker so istočasno Švicarji odpravili tudi Nizozemce s 3:2 so Jugoslovani ostali «dragoligaši». Končna lestvica: NDR 16, Poljska 12, Japonska 11, Norveška 10, Švica 8, Madžarska 6, Jugoslavija 5, Nizozemska 4 in Avstrija 0. 27. min. izenačili z levim krilom, Gomiščkom. , V dragem polčasu so juventinci spet pritisnili, da bi osvojili obe točki. Spravili so v težave obrambo domačinov in že v 17. min. povedli z Gomiščkom, ki je izkoristil nesporazum branilcev ih se tako že drugič oddolžil «belo-rdečim» navijačem za zapravljeno enajstmetrovko. Po protinapadu pa je v 26. min. s srednjim napadalcem nepričakovano Dolegnano remiziral. V 44. min. d.p. je padel za Juventino zmagoviti gol. Prekršek izven kazenskega prostora, spretni Marvin je streljal naravnost, v vrata, strel se je odbil od vratnice in se zakotalil v Favarova vrata. Na igrišču so se najbolje odrezali Gomišček, Tabaj M., E. Nanut (ki je po večmesečnem okrevanju ponovno nastopil) in E. Tabaj, ki je vestno izpolnil svojo nalogo. Naj omenimo še, da je v 20. min. d.p. Montico zamenjal Tabaja M., medtem ko so domačini. igrali do konca z isto postavo. Dobro je tokrat i-gral tudi Marvin, ki je dosegel za goste zmago nekaj minut pred koncem. P. D. Zarja — Breg 0:0 ZARJA: Puzzer, Frančo, Ivo Grgič, Samese, Žagar, Messi, Jacopi-no (Trampuž), Kralj, Metlika, Terčon, Ražem. BREG: Ghersinich, Bonazza, Cre-vatin, Sovich, Rodella, Melon, Br-žan, Cadenaro, Chermaz (Samec), Lovriha, Strnad. SODNIK: Zilli. KOTI: 5:5 GLEDALCEV: 350 Slovenski derbi med Zarjo in Bregom se je nepričakovano končal brez zmagovalca. Zarja, ki trenutno zaseda visok položaj na lestvici, bi morala po predvidevanjih zmagati, a naletela je na dobro razpoloženi Breg, ki je v nedeljo odigral eno izmed svojih najboljših tekem. Brežani so startali na remi in so ga tudi dosegli. Igra se je začela zelo živahno in domačini so prevzeli pobudo v svoje roke. Kljub pogostim napadom Bazovcem ni uspelo streljati v vrata, saj je obramba gostov napade nevtralizirala že pred kazenskim prostorom. Kljub temu so Brežani začeli igrati precej odprto in so popolnoma nadigrali Zarjo v drugem delu p.p. Omembe vreden je lep strel Lovrihe. ki je z glavo poslal žogo za las čez prečko. V drugem polčasu igra Zarje sploh ni prišla do izraza, medtem ko je Breg pogosto napadal in večkrat nevarno zaposlil bazovsko obrambo, s prodori Strnada in Bržana. Zarja je skušala z redkimi protinapadi priti do zadetka, a obramba gostov je bila vedno na mestu. Tako .je Breg dosegel svoj cilj in Zarja se je morala zadovoljiti le z delitvijo točk. Derbi ni zadovoljil navijačev, ki so se (kljub dežju in sodri) zbrali na bazoviškem pravokotniku, da bi sledili temu tradicionalnemu dvoboju. KAAL Costalunga — Primorje 1:2 COSTALUNGA: Seppini, Bencich, Silli, Bartole, Tulliani, Plet, Bussi, Righer, Furlani (65. min. Petran-cich), Raseni, ChiodiniT PRIMORJE: Kapun, Cimolino, To-mizza, Angelieri, Race, Barnaba, Marassi, Valenti - Clari, Lanza, G. Husu, Rustja. STRELCI: v 60. min. Raseni, v 80. min. Tomizza, v 88. min. Lanza. SODNIK: Godeas iz Krmina. GLEDALCEV: 200. Prosečani so v nedeljo s pomembno zmago v gosteh proti Costalun-gi slavili 15. zaporedni pozitivni nastop. Srečanje je bilo v začetnih udarcih izenačeno. Čeprav je bila igra živahna sta ekipi zakrivili precej napak, tako da smo prisostvovali raztrgani in neorganizirani igri. Posebno vrzel smo opazili na sredini igrišča Primorja, kjer G. Husu ni vzdržal tempa igre. Tudi obram- ba Primorja se nam je zdela nekoliko pomanjkljiva, predvsem kar se tiče nadzorstev mislimo, da je trener Giovannini zakrivil nekaj napak Oba branilca, Cimolino in Tomizza, sta se večkrat znašla v težavah, posebno Tomizza je težko kril hitrega Bussija. Kljub vsemu temu pa se je polčas končal brez zadetkov in brez nevarnosti za oba vratarja. Tudi začetek drugega polčasa je potekal v pravi izenačenosti. Igra je postala bolj zanimiva in lepša. Domačini so v 15. minuti nepričakovano povedli. Bussi je prehitel Tomizzo, predložil v sredino popolnoma prostemu Raseniju, ki je iz očitnega off-sida brez težav porinil žogo v mrežo. Kljub protestom s strani Primorja pa je sodnik gol priznal. Zadetek je spodbudil primorjane, ki so se zbrali in začeli diktirati svoj tempo igre. Vzpetem povratnem kolu nogometnega prvenstva 2. AL je Primorje v gosteh slavilo na račun Costalunge pomembno zmago, s katero so Prosečani utrdili svoj položaj na vrhu lestvice in obenem potrdili, da so resni kandidati za prestop v višjo ligo. Vodečemu Primorju s štirimi točkami zaostanka sledi le dvojica Op. Supercaffe in O-picina. Zarja, je v derbiju proti Bregu le remizirala in Bazovci so nazadovali na četrto mesto, med tem ko so Brežani še vedno na spodnjem delu lestvice, kjer postaja boj za obstanek vedno bolj napet. Na spodnjem delu lestvice sta v nedeljo ostale praznih rok le Flaminio in Pro Fara. Pro Farra in S. Sergio sta morda glavna kandidata za izpad, za tretjega pa imamo trenutno s tremi točkami razlike kar osem ekip, med katerimi je poleg Brega tudi Vesna. Križani so pred domačim občinstvom spet razočarali. Potem ko so vodili že z 2:0, so nepričakovano popustili in prepustili Zaulam dragoceno točko. Položaj Vesne je zato postal precej zaskrbljujoč in zato bodo morali Križani v preostalem delu prvenstva pošteno zavihati rokave. IZIDI 20. KOLA Costalunga . Primorje 1:2 Edile Adriatica . S. Marco 1:1 Flaminio - Op. Supercaffč 1:2 Aurisina - S. Sergio 1:1 Rosandra - Pro Farra 1:0 Zarja - Breg 0:0 Opicina - S. Marco Devin 2:1 Vesna - Zaule 2:2 LESTVICA Primorje 29 Op. Supercaffe in Opicina 25 Zarja \ 24 Costalunga in Rosandra 21 Edile Adriatica in Zaule 20 S. Marco Devin in S. Marco 19 Vesna, Aurisina ih Breg 18 Flaminio 17 S. Sergio in Pro Farra 12 PRIHODNJE KOLO 27.3.77 Pro Fara . Costalunga, Rosandra - Vesna, S. Sergio - Flaminio, Primorje Aurisina, Op. Supercaffe Edile Adriatica. Zaule . Opicina, S. Marco Der vin . Zarja, S. Marco . Breg. V sredo, 23. 3. 77 (zaostala tekma Rosandra - S. Marco Devin B. R. lom premagal vratarja Costalunge ter s tem zapečatil končni zidi 2:1 v korist Primorja. B. R. Vesna—Zaule 2:2 (2:1) VESNA: Bogateč. Sulčič, Višin* tin, Kelemenič, Verzier, Skrem, Gergolet, Carmoli, Bortolotti, Germani, B. Tence, 12 Košuta, 13 Botti in 14 Vecchio. Kriški Vesni letos ne gre ,in ne gre; to dejstvo je potrdila tudi pede'j-ska tekma, v kateri so domačini že vodili z dvema zadetkoma razlike, nato pa so šibki gostje povsem nepričakovano izenačili in odnesli iz Križa točko. Finottova enajsterica ni zaigrala slabo, le da-so bili njeni napadalci skrajno netočni, a tudi športna sreča ni stala na njihovi strani. V prvem delu igre so igralci Vesne povsem nadigrali nasprotnike in tudi dvakrat zasluženo pretresli nasprotno mrežo, najprej s prisebnim Carmelijem, nato pa s hitrim Borisom Tencejem. Vse je torej kazalo, da bo zmaga Vesne izredno lahka, in to vse do zadetka Tržačanov, ki so izkoristili skupno napako kriške obrambe. Po prejetem golu so se Križani ponovno pognali v napad, pred koncem polčasa pa je Gergolet zadel še prečko.* V drugem delu igre se stvari na igrišču niso bistveno spremenile; domačini so nadaljevali z napadi, gostje pa so se izredno neorganizirano branili. »Mrzla prha* za Križane pa je prišla nekaj pred koncem tekme, ko so Zaule nepričakovano pretresle Bogatčevo mrežo in tako odnesle nezasluženo točko. Položaj Vesne postaja torej od nedelje do nedelje vse bolj zaskrbljujoč, saj se ekipa nahaja v spodnjem delu razpredelnice in ji dejansko grozd izpad v nižjo ligo. Pre-Dričani pa smo, da razpolaga Vesna z nekaj dobrimi in izkušenimi i-gralci, ki pa iz nerazumljivih razlogov igrajo že celo prvenstvo pod svojimi sposobnostmi, kot jasno dokazujejo medli nastopi nekaterih v zadnjih prvenstvenih tekmah. S. T. Deset minut pred koncem je bil trud «rdeče-rumenih» poplačan. Primorje je izsililo kot, katerega je streljal Lanza do Tomizze, ki je z glavo poslal žogo neubranljivo v mrežo. V 38. min. se je strel Lanze odbil od prečke. Ta nogometaš, ki je bil v tem delu res nezadržen, je štiri minute pozneje izkoristil lep pred-ložek Marassija in s silovitim stre- ŠPORT NA TV Odprta meja — srečanje dijakov Iz Gorice la Nove Gorice — namizni tenis: (prvenstvo Treh Benečij) — nogomet: Zarja - Breg — minibasket: Breg - Kontovel ODBOJKA PROMOCIJSKA LIGA 01ympia - AGI 3:0 3. MOŠKA DIVIZIJA 01ympia - Dom 0:3 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Dom - Uminitš 82:80 V RIMU Dvoboj Parlov-Adinolfi odgodili na kasnejši čas RIM, 21. — Povratnega boksarskega srečanja Parlov — Adinolfi, za naslov evropskega prvaka sred-njetežke kategorije, ki bi moralo biti na sporedu v petek v Rimu, ne bo. Srečanje so odgodili zaradi »nezadovoljivega Adinolfijevega zdravstvenega stanja*. Resnica je, seveda, povsem drugačna: Adinolfi tehta trenutno več kot 82 kg, medtem ko bi lahko tehtal po boksarskih predpisih za to kategorijo največ 79,378 kg. Če bi pa zdaj, komaj nekaj dni pred odločilnim srečanjem, shujšal za toliko kilogramov, bi to načelo tudi njegove moči in bi, seveda, postal lahek plen Parlova. Tega pa, kajpak, noče. SREČKO VILHAR * ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji 60. ; . Do konca oktobra 1944 slovenski partizanski tisk še ji zabeležil, da je bila množica pregnancev na Sardiniji Premeščena na Korziko. Prvo vest o tem je prinesla »Ljudska prayica». Takole je poročala: «Mnogo naših ljudi, *^enda čez 15.000, pa jih je še vedno v taboriščih na Kor- 5 *iki, ker baje še ni rešena njihova državna pripadnost.* 10) I Tako so polagoma prihajali na dan zavezniški načrti, ki razkrivajo, da s\) množici naših pregnancev preprečeni ne samo vstop v NOVJ,' ampak celo to, da bi sode-°vali v boju našega ljudstva za pravične meje. Postali s° žrtev špekulacije, ki je pomenila teptanje načel atlantske listine. Konec leta 1944 je «Slovenski poročevalec* ?Pozarjal: «Na Korziki se nahaja okoli 5.000 Slovencev in ^tVatov, ki so bili v italijanskih vojnih enotah in delavcih bataljonih. Amerikanci so jih najeli od italijanske Ijade, čeprav je vsej svetovni javnosti znano, da se hočejo ^riu v NOVJ..11) Zaradi takega postopanja zaveznikov z našimi pregnanci na Sardiniji je začelo med ljudstvom na Primorskem in v Istri naraščati ogorčenje. Primorci in Istrani so začeli s številnih zborovanj pošiljati proteste zavezniškim oblastem in pa italijanski vladi v Rim. Zahtevali so, naj se našim ljudem na Sardiniji in Korziki nemudoma omogoči vrnitev v domovino. Izmed mnogih primerov naj navedemo le enega. Konec leta 1944 so udeleženci prvega upravno-političnega tečaja za Cerkljansko-baški okraj poslali italijanski vladi v Rim vlogo naslednje vsebine: «Kot predstavniki politično upravne oblasti smo prisiljeni protestirati zaradi vašega slabega ravnanja s slovenskimi ujetniki na Korziki in Sardiniji. Protestiramo in zahtevamo, da se napravi konec takim metodam in se uslišijo zahteve naših fantov, ki trpijo glad in so izpostavljeni sramotenju 'fašističnih oficirjev le zaradi tega, ker so zavedni Slovenci in so to izpričali s tem, da se hočejo prostovoljno uvrstiti v NOVJ. Ker jim tega vaše vodstvo do zdaj še ni dovolilo, marveč se je ravnanje z našimi ljudmi še poslabšalo, ODLOČNO ZAHTEVAMO, da se napravi konec trpljenju naših fantov na Sardiniji in. jim omogoči takojšen odhod v federativno in demokratično Jugoslavijo, kar pa je tudi njih najbolj iskrena želja. Smrt fašizmu — Svoboda narodu!* (Sledi 15 podpisov udeležencev tečaja!)4' Boj za osvoboditev naših ljudi na Sardiniji in Korziki se sicer ni končal tako, da bi jim utrl pot v domovino, toda vdliko je pripomogel k temu, da se je naše ljudstvo še bolj zavarovalo proti naklepom zahodnih zaveznikov, ki so hoteli •čim več ozemlja Primorske in Istre odtrgati novi Jugoslaviji in ga vrniti Italiji. V ta boj pa so se vključili tudi naši pregnanci na Sardiniji, KUVziki in južni Franciji. V JUŽNI FRANCIJI PRIMORCI IN ISTRANI V NOVEM OKOLJU Po zavezniškem izkrcanju v južni Franciji je začela Korzika izgubljati na- svojem vojnostrateškem pomenu. Poveljnik NORTHEREN BASE SECTION, brigadni general Ratay, se je preselil v osvobojeni Marseille in tu postavil temelje vojaški organizaciji DELTA BASE SECTION, ki je imela podobne naloge kot svojčas NORBS na Korziki. S Korzike so začeli Amerikanci premeščati velikanske količine živeža in orožja, ki se je bilo tam nakopičilo v času priprav na ihvazijo. Skupaj s skladišči so se selile tudi razne zaledne vojaške enote. Na Korziki so poslej ostala le še ameriška vojaška letališča, vendar s perspektivo, da se tudi letalci s premikom fronte selijo proti- severu. «Slovanske čete* tso tedaj pričakovale, da jih bo ameriška vojaška komanda preselila na kakšno pomembnejše področje. Prišlo pa, je do govoric, da se bodo selili v južno Francijo, vztrajno )oa je začela krožiti tudi vest, da jih Amerikanci nameravajo vrniti badoglievski vojaški komandi. Kazalo pa je, da general Ratay ni imel namena izpustiti iz rok «slovanskih čet*. Dobro je vedel, da je korziško zaledje odlično izpolnilo naloge v zvezi z izkrcanjem zavezniške vojske v južni Franciji ip da so imele pri tem «slovanske čete* nemajhne zasluge. Za podobne naloge bi mu prišle zdaj prav tudi v južni Franciji. Zaradi tega je ob svojem odhodu v Marseille kmalu po invaziji vzel s seboj nekaj Primorcev in Istranov in oktobra 1944 tjakaj preselil še «slovansko komandno četo*, ki naj bi pripravila teren za postopno selitev še vseh ostalih »slovanskih čet*. Težko si je misliti, da bi general Ratay selil »slovanske čete* v Francijo brez predhodnega sporazuma z italijansko vojaško komando, in to toliko bolj, ker so za- hodni zavezniki tedaj Italijo že trdno vključili v svoje načrte glede povojne ureditve Evrope. Selitev naših pregnancev v Francijo je obetala Amerikancem tako politično kot tudi vojaško korist, če bi jih vrnili badoglievcem na Sardinijo, bi prišlo verjetno v «s!ovanskih četah* do odkritega upora, če pa bi jih poslali na celino v Italijo, bi se naši ljudje takoj prebili v partizanske baze v južni Italiji in zatem vključili v NOVJ. In tako sta se bržkone obe vojaški poveljstvi sporazumeli, da jih preselijo v Francijo. Druga skupina, namreč 5 «slovanskih čet*, je odšla s Korzike v Francijo 25. februarja 1945, vse ostale čete pa so bile tjakaj premeščene prve dni maja. Selitev v Francijo je bila za naše pregnance pomembna prelomnica na njihovi trnovi poti. Tedaj so tudi končno le našli stik s predstavniki nove Jugoslavije, za katere ' so bili prepričani, da jim bodo stali ob strani v boju proti mahinacijam ameriške vojaške komande. Takoj po prihodu v Francijo so se trije predstavniki «slovanske komandne čete*: komandant Goran Stiglič, doma iz okolice Opatije, Stanko Urbančič in Jože Bubnič, povezali z jugoslovansko vojaško misijo, ki se je nastanila v prostorih bivšega jugoslovanskega konzulata v Marseillu. Tu so našli dr. Bartoša in nekaj civilistov. Delegacija je šele postavljala temelje novemu jugoslovanskemu konzulatu. Tedaj so se začeli po Franciji snovati odbori pofl imenom »Narodnoosvobodilno gibanje v Franciji* (NOGF) in bivši jugoslovanski konzulat je postal prav v času obiska treh naših pregnancev sedež takega odbora za mesto Marseille. 10) še vedno v taboriščih! Ljudska pravica, 5/1944 , 25 (27. 10.), str. 4. 11) Položaj Slovencev na Korziki in Sardiniji. Slovenski poročevalec. V/1944 (27. 10.). str. 4. * Dokument je ohranil Viktor Pagon iz Tolmina. Kopija M ONPPS-PAK. i (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnice Gorica, Ul, 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno rfevija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljane, Oglasi Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulu* (širina 1 stolpec, višin* 43 mm) ob d«4 lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500. legalni 500, osmrtnic* In sožalja 250 lir za mm višin^ v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ati upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1J-5374 Stran 6 22. marca 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f ztr 1 Trst Član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG it DVE LETI PO PREKINITVI PRVEGA PROCESA Pripadniki zloglasne fašistične skupine «ordine nuovo»zopet na zatožai klopi Od 119 obtožencev v dvorani prisotnih samo 18 RIM, 21. — Dobri dve leti po prvi prekinitvi se je danes zjutraj začel v Rimu proces proti li9 pripadnikom fašistične prevratniške organizacije »ordine nuovo», ki jo je nekdanji notranji minister Taviani 23. novembra 1973 razpustil. Obravnava poteka v telovadnici na Trgu Foro Italico, ki so jo spremili v zelo moderno in funkcionalno sodno, dvorano. V tej dvorani bodo v prihodnje tudi drugi pomembni procesi kot na primer obravnava proti pristašem princa Junia Valeria Bor-gheseja, obtoženim poskusa državnega udara. Od 119 obtožencev je bilo v dvorani prisotnih samo i8, ki so obtoženi postranskih kaznivih dejanj. Med njimi .je tudi Massimiliano Fac-chini, bivši misovski občinski svetovalec v Padovi, ki je vpleten v pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana. Deset obtožencev, zaprtih v raznih italijanskih kaznilnicah je bilo upravičeno odsotnih, ostalim 91 pa bo sodni zbor sodil v njihovi odsotnosti. Med temi so Clemente Graziani, Salvatore Francia, Elio Massagrande in Giancarlo Rognoni. Slednji trije so bili pred nedavnim aretirani v Španiji in prijavljeni sodišču . zaradi prevratniškega rovarjenja. Omenjena četverica je obtožena najhujših kaznivih dejanj, med drugim dejstva, da je vodila organizacijo, ki je bila razpuščena na osnovi tako imenovanega zakona Scelba (Prepoved oživljanja fašistične stranke). Javni tožilec je dr. Massimo Carli. ki je prevzel mesto Vittoria Oc-corsia, sodnika, ki je bil ubit julija lani v Rimu. Odgovornost za podli izpad si lasti prav «ordine nuovo*. morilsko odpravo pa naj bi vodil Pierluigi Concutelli. Kot je ze skorajda ustaljen običaj na procesih proti fašističnim prevratnikom so branilci že v začetku začeli z »rafalom* ugovorov. Prvi jc v tem okviru povzel besedo odv. Alberto Alberini. ki brani svo jpga kolega, zagovornika Franca Frede pripadnikov teroristične skupine MAR Marcantonia Bezzicheri ja. Potem ko je sodni zbor zavrnil Alberini jev ugovor, da njegov klient ni bil pravilno pozvan na zagovor, so začeli streljati proti obtožnici o-stali branilci. Vendar tudi njim sreča ni bila naklonjena, ker so sodniki po daljšem posvetu zavrnili vse njihove zahteve. Proces se bo nadaljeval jutri, (vt) Proces MAR BRESCIA, 21. — Po enem mesecu obravnave posvečene izključno u-vodnim ugovorom branilcev (predložili so jih skupno okrog 150) se je danes pred brescianskim porotnim sodiščem dejansko začel proces proti pripadnikom teroristične organizacije MAR. ki jo je vodil Carlo Fumagalli. Kot prvi je bil danes zaslišan Kirn Borromeo, 23-leni univerzitetni študent, ki je imel v organizaciji dokaj pomembno vlogo: skrbeti za orožje in razstrelivo. Ob aretaciji so na primer orožniki našli v Borromeovem avtu več kot stot trotila. Med davišnjim zasliševanjem pa je skušal obtoženec znatno zmanjšati pomen vloge, ki jo je odigral v teroristični organizaciji. Na skoraj vsa vprašanja predsednika, javnega tožilca in odvetnikov je odgovoril z »Ne vem», «Ni me bilo. . .» ali «Ne spominjam se*. Skušal se je nadalje prikazati kot žrtev preiskovalcev, ki naj bi mu nastavili past s pomočjo bivšega Rumorjevega šofer ja Giannija Maifredija. Proces se bo nadaljeval jutri. «Proccs Vallanžasca» v znamenju mrtvila MILAN, 21. — Na tukajšnjem kazenskem sodišču je bila danes tretja razpra a v okviru procesa zaradi ugrabitve Emanuele Trapani in Ri-na Balconirt. Na zatožni klopi so bili člani zloglasne tolpe Renata Vallanzasca z »Renejema na čelu. »Dillinge. iz Comasine* je tokrat sedel na posebnem stolu s kolesd — kot je znano, mu zdravniki še ne dovolijo hoje zaradi rane na sedalu, ki mu jo je povzročila svinčenka v spopadu z agenti cestne policije na avtocesti blizu Dalmineja. Zasliševanje Vallanzasce je' trajalo komaj četrt ure, a tudi zasliševanje drugih banditov z Renatovo «desno roko* Antoniom Colio vred je bilo kratko. V bistvu je šlo za branje zapisnika o začetni preiskavi, med katerim sploh ni prišlo do besednih spopadov med tožilcem (Marra) in b -anilci. Nedvomno živahnejša bo razpra va v sredo, ko bi se morala znajti skupaj pred sodnim zborom Emanuela Trapani in Vallanzasca. Ju tri bodo zaslišali Rina Balconija. BEOGRAD, 21. — Predsednik Ti je sprejel danes v Beogradu, ka->r se je vrnil po skoraj dvome-čnem zdravljenju in oddihu v I-lu, nekdanjega šefa, britanske voske misije pri vrhovnem štabu na-dnoosvobodilne vojske in partizanih odredov Jugoslavije Williama >akina in se zadržal z njim v daljin prijateljskem pogovoru. MED VČERAJŠNJIM ZASEDANJEM V POSLANSKI ZBORNICI Malfatti je predložil zakonski osnutek |j o reformi študija na višji srednji šoli Minister posveča večjo pozornost tehnologiji ■ Predsednik senatne komisije za šolstvo Biasini orisal načrt republikanske stranke za korenito preosnovo študija RIM, 21. — Minister za šolstvo in prosveto Malfatti je predložil danes poslanski zbornici zakonski osnutek o preureditvi študijskovzgojne dejavnosti na višjih srednjih šolah. Dejansko gre za preosnovo, ki naj po predlagateljevi zamisli omogoči globlji razvoj kritičnih ter utsvar-jalnih sposobnosti mladine, razen tega pa tudi sproženje določenih političnih dejavnosti, ki naj študentom olajša tako pripravo na bodoči poklic kakor seveda nadaljevanje študija na univerzi. Malfatti predlaga razčlenitev študija na višji srednji šoli po sledečem ključu: prvi razred naj pomeni dijaku zgolj priložnost za utrditev znanja ter izkustev, ki si jih je nabral v nižji srednji šoli, nadaljnji štirje jmredi pa kar najbolj učinkovito študijskovzgojno sredstvo za dejansko poklicno usposobljenje, ki naj doseže vrhunec na univerzi o-ziroma specializiranem tehn:čnem zavodu. V prvem, nekako usmeritvenem razred . naj bi se dijak spoprijel z rednimi učnimi predmeti, tako tudi s tehnologijo in prakso v ročnih dejavnostih, pa še s predmeti, ki si jih lahko sam izbere. Podobno velja za štiri naslednja leta, le da se bo tedaj dijak spopadel poleg z rednimi tudi s specifičnimi predmeti z jezikovno-književnega, filozofskega, zgodovinskega, pravnega, gospodarskega, umetnostnega in drugih področij. m ’ ■ ' ' ' f SiL A Ob vhodu v sodno dvorano v telovadnici na Trgu Foro Italico so policija in karabinjerji temeljito pregledali vsakega »radovedneža* (teleloto Italiai Po dovršitvi petih razredov bo dijak opravil državni izpjt, in to v enem samem, poletnem roku ter prejel diplomo. Ta mu bo omogočila nadaljevanje študija na univerzi. , Malfatti predvideva tudi ustanovitev posebnTi tečajev za* študente, ki hkrati delajo. Osnutek predvideva nadalje posodobljenje šolske opreme in še ustanovitev posebnih zavodov za tiste, ki dovršijo višjo srednjo šolo, a ne nameravajo na univerzo; ti bodo p"ejeli posebno diplomo, iz katere bo razvidna specifična tehniško . poklicna usposob Ijenost v skladu z družbenogospo darskimi potrebami v državi. iiiiiiiiiiii miiii imiMiiimi »4i m mn mn my n iiihii iiiii iii m iii mm m iimmum mi milili mi iimt ii tiiiiiiimiliii n iMiiiuimii mili iiiih im u n V KAIRU SE JE ZAKLJUČILO ZASEDANJE PALESTINSKEGA NACIONALNEGA SVETA Palestinci za ustanovitev lastne samostojne in neodvisne države J. Arafat potrjen za predsednika izvršnega odbora PLO - Negativne reakcije Izraela KAIRO, 21. — S potrditvijo Jasi-ra Arafata za predsednika izvršnega odbora palestinskega osvobodilnega gibanja se je v nedeljo v Kairu zaključilo 13. zasedanje palestinskega nacionalnega sveta. Palestinski »parlamente 'je sprejel okvirni program dela v 15 točkah, v katerem so začrtane glavne politične smernice PLO. V tem dokumentu so« poudarili nujnost nadaljevanja boja za vzpostavitev nacionalnih pravic palestinskega naroda, predvsem pa pravico Palestincev, da se vrnejo v svoje domove, pravico do samoopredelitve in ustanovitve neodvisne države Predloženo besedilo deklaracije 'je bilo sprejeto s 194 glasovi proti 13, okrog 80 članov sveta se je vzdržalo ali pa so bili sploh odsotni. Komentatorji ocenjujejo tucji kot zelo pomembno dejstvo, da so za predloženi dokument glasovali predstavniki proiraške arabske osvobodilne fronte in zastopniki generalnega poveljstva dveh organizacij, ki so pripadale tako imenovani fronti odbijanja, medtem ko so predstavniki Habaševe organizacije zavrnili program večine. V samem programu ni kakih bistveno pomembnih novdsti,. -je pa bolj prožen od vseh ostalih in posredno mbrda odpravlja tudi zahtevo po razpustitvi izraelske države. Vendar je ta, ki bi lahko bila izredno pomembna novost, izražena tako zavito (v bistvu s sprejetjem resolucije OZN 22. novembra 1974, ki govori o neodtujljivih pravicah palestinskega naroda, obenem pa sprejema tudi stvarnost izraelske države). da je lahko vsakršno tolmačenje zelo samovoljno. Drugi novi e-lementi v strategiji PLO pa so naslednji: Palestinci zavračajo možnost federacije bodoče 'Palestine z Jordanijo, kljub temu pa ne odklanjajo svojega sodelovanja na ženevski konferenci o Bližnjem vzhodu. Obenem pozivajo k dialogu in sodelovanju vse tiste židovske sile v Izraeiu in izven njega, ki se borijo proti sionizmu kot-ideologiji in praksi in posebej poudarjajo,, da odklanjajo vse ameriške kapitulantske rešitve. PLO se bo dosledno borila proti vsem takim mirovnim načrtom .ki so škodljivi palestinskemu narodu in poziva vse arabske države naj v tem srrvslu »prevzamejo* svojo nacionalno odgovornost*. Spričo ogromne večine, ki je odo brila politični program bo odslej Jasir Arafat kot vodja izvršnega odbora imel večjo možnost manevriranja. Po mnenju komentatorjev se je dosedanji predsednik organizaci je za osvoboditev Palestine med za sedanjem sveta izkazal za izredno spretnega politika. Osamil je skrajneže in se izognil zanki uzakonitve vezi med Palestino in Jordanijo. V zvezi z napori za rešitev bližnje-vzhodne krize pa je Arafat v intervjuju z urednikom uglednega francoskega časnika «Le Monde* poudaril, da «je vsaka mednarodna konferenca, ki prezira ali hoče prezreti obstoj PLO kot neodvisne stranke in edine zakonite zastopnice palestinskega naroda obsojena na propad*. S tem je opozoril ZDA in I-zrael, da bodo Palestinci sprejeli njihova neodvisna delegacija, ne bodo pa pristali na noben kompromis, kot bi lahko bila prisotnost predstavnikov PLO v sklopu delegacij drugih arabskih držav. Odmevi v Izraelu na sklepno resolucijo palestinskega nacionalnega sveta so doslej zelo negativni. Ministrski predsednik Rabin je že včeraj poudaril, »da je PLO vedno zgolj teroristična organizacija, s katero se Izrael ne bo pogajal in s katero se lahko sooči le na bojišču*, zunanji minister Allon, ki velja za enega voditeljev zmernejših struj, pa je pribil, da «so v Kairu prevladali skrajneži*, (vt) . morebitno mirovno konferenco v Ženevi samo če bo lahko prisotna ...........................iiiiiiiiiiii...iiiiMmiiiliniiiliiiiilllimiliiimiiiilllllllllimmimmiiiimilliiuuiiiilliimiilM..................... Tajnik republikanske stranke Biasini, ki je hkrati tudi predsednik senatne komisije za šolstvo, je z druge strani skupno s Spadolinijem in izvedenci PRI za šolske zadeve orisal strankin načrt o splošni šolski reformi. Po sodbi republikancev naj bi se italijanski otroci v bodoče pričeli šolat: že s 5. letom, ■ in sicer naj bi obiskovali najprej dveletni pripravljalni tečaj ter .šele nato osnovno šolo, kakor jo pojmujemo danes, ki pa bi trajala štiri leta (razdeljena bi bila v dva dveletna cikla). Sledili naj bi trije razredi, nižje srednje šole, ki bi bili strogo obvezni. Tedaj pride na vrsto višja srednja šola, vendar razdeljena na štiri razrede, tako da bi se dijak lahko diplomiral z 18. letom. Namen repuDlikanskega načrta je skrajšanje mladinčeve šolske dobe ter hkrati določeno privarčevanje na ustreznih izdatkih. Epidemija salmonclozc BOČEN, 21. — Med 45 otroki, ki obiskujejo otroški vrtec v Collepietri nedaleč od Bočna, je izbruhnila e-pidemija salmoneloze. Okuženih je bilo 15 malčkov, ki so jih deloma sprejeli v bocensko bolnišnico. Pristojne oblasti so iz varnostnih razlogov dale zapreti tako vrtec kakor sosednjo osnovno šolo. Domnevajo, da se je kužna bolezen razširila z vodo oziroma mlekom. Župan je zaradi tega prepovedal prodajo ne-pasteriziranega mleka in svetoval prebivalstvu, naj prevre vodo za gospodinjsko uporabo. IIIIIIIIMIIIIIMIIIMMIMMIMIMMIIMMIMIIHIimilMIMimilMHIIIIIMIMMIMMIMIIMIIIMMIIIMIIIIMIHMIIMMIIMMIMI ŠTUDENT JE BIL V NJIHOVIH ROKAH KAR 56 DNI Ugrabitelji so izpustili mladega Stefana Scarozzo Višina odkupnine še ni znana - V Turinu se nadaljuje preiskava o izginitvi gradbenika Giuseppeja Navoneja RIM, 21. — Ponoči so ugrabitelji izpustili na prostost v okolici Fro-sinoneja 24-letnega rimskega univerzitetnega študenta Stefana Scarozzo, ki so ga zadržali kot talca 56 dni. Koliko so star« plačali za Stefanovo izpustitev, ni znano, toda preiskovalci domnevajo, da gre za lepo vsoto. Ne gr0 namreč pozabiti, da je ugrabljencev oče Fran-cesco premožen gradbenik in da je zelo bogat tudi Stefanov stric. Mladenič je med tiskovno konferenco na lastnem domu pojasnil, da mu med skoraj dvomesečnem «jet-ništvom* pravzaprav ni bilo hudega. Hrane je imel na voljo,vetji kot dovolj in člani tolpe, ki ga je ugrabila, so mu celo stregli s posebnim, dietičnim živežem, kakor ga je sam zahteval spričo okoliščine, da se sploh ni mogel premikati, saj jP bil ves čas priklenjen k postelji. Vseh 56 dni je imel na očeh obliže in v ušesh posebne čepe, pa tudi na ustnicah je skoraj neprenehoma Imel obliž, ki so mu ga odstranili le, ko je kosil, malical in večerjal. Nad posteljo jP imel Stefano nekakšen baldahin v obliki volnene odeje, da si ne bi preveč pasel oči po sobi, v kateri je bil zaprt. Občasno je smel poslušat' tudi radijske oddaje, niso pa mu dovolili, da bi sledil sporedom zasebnih radijskih postaj: te so pač krajevne narave in ugrabljenec bi takoj u-gotovil, kje je zaprt. ■ Njegovi »ječarji* so med pogovori nenehno spreminjali naglase in narečja, da ne bi Stefano razumel, od kod pravzaprav so. Razen tega so jmeli ves čas zakrinkane o braze, da bi jih pozneje ne mogel prepoznati. Pogajanja z družino Sca rozza glede odkupnine je vodil en sam član tolpe, Stefanb pa je bil z njihovim potekom sproti seznanjen. Vest o skorajšnji izpustitvi POSLANICA JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA TITA PRISTOJNEMU ODBORU OZN Jugoslavija za odpravo rasne diskriminacije in apartheida Osvoboditev temnopoltega prebivalstva izpod rasističnega jarma mogoča le z dosled-i nim izvajanjem učinkovitih sankcij proti južnoafriškemu in rodezijskemu režimu BEOGRAD, 21. — Predsednik -Tito je ob današnjem mednarodnem dnevu za odpravo rasne diskriminacije in apartheida poslal odboru Združenih narodov za boj proti rasni diskriminaciji in apartheidu poslanico, zaželel odboru uspešno delo in zapisal, da je socialistična Jugoslavija dajala in daje podporo in aktivno pomoč prizadevanjem Združenih narodov za odpravo vseh o-blik kolonializma, rasizma, apartheida in nadvlade vsake vrste, zlasti na' jugu Afrike, kjer so vsi ti problemi dosegli višek. »Svetovna organizacija — poudarja Tito — je od ustanovitve veliko prispevala k boju za odpravo kolonializma in ustvarjanja novih odnosov v svetu. To je pokazalo tudi zadnje zasedanje generalne skupščine, ko je prišla do izraza podpora velikega števila držav pravičnemu boju ljudstva afriškega juga za neodvisnost in svoboden družbeni razvoj. Upam, da bo konferenca o a-partheidu izoblikovala program u-krepov, kf bi jih izvajale vse članice Združenih narodov.* Doslej so po mnenju jugoslovanskega predsednika velikokrat ugotovili, da sta rasna diskriminacija in apartheid najbolj grobi obliki zanikanja človekovih pravic in temelj- nih svoboščin in nespoštovanja človekovega dostojanstva, kar je tudi resna ovira miru, napredku, enakopravnemu mednarodnemu sodelovanju in družbenemu razvoju. Že prva konferenca neuvrščenih držav na vrhu leta 1961 v Beogradu je obsodila politiko apartheida, ki jo izvaja Južnoafriška republika, in u-gotovila, da je to resna kršitev u-stanovne listine Združenih narodov in splošne deklaracije o človekovih pravicah. Od tistega časa so si neuvrščene in tudi mnoge druge države močno prizadevale za odpravo rasističnih režimov in politike apartheida s svojimi odločilnimi akcijami v okviru Združenih narodov in s svojo podporo in pomočjo boju proti rasističnim režimom na jugu Afrike. Na zasedanju voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav v Co lombu so vnovič obsodili politiko apartheida in opozorili, da so ra sizem. apartheid in kolonializem na afriškem jugu resna grožnja miru v svetu ter se zavzeli za ne odložno in nujno potrebo po reševanju tega problema. Sistem apartheida in rasizma na jugu Afrike danes ne bi bil mo goč meni Tito, — če bi dosledno izvajali, resolucije general- ne skupščin,, Združenih narodov o prepovedi vseh oblik sodelovanja s temi režimi in če nekateri5 države ne bi tolerirale rasistov in jim pomagale. Zato sta neizogibni popolna osamitev rasističnih manjšinskih režimov na jugu A frikp in dosledno izvajanje učinkovitih . sankcij proti njim, kar da nes terja skoraj vsa mednarodna skupnost. «Narodi in narodnosti neuvrščene socialistične Jugoslavije, lei zelo cenijo svojo svobodo in neodvisnost, so vedno na strani narodov, ki se. bojujejo za vsestransko osvoboditev in proti vsem oblikam tu jega izkoriščanja in neenakoprav nosti. Prepričan sem, da bo tudi to zborovanje dalo nov prispevek in' spodbudo boju proti rasizmu, rasni diskriminaciji in politiki a partheida, krepitvi solidarnosti vseh naprednih demokratičnih sil z ljudstvi afriškega juga za dokončno osvoboditev izpod nasilja režimov apartheida in rasizma.* Tako je zapisal predsednik Tito v poslanici, ki jo je ob mednarodnem dnevu za odpravo rasne diskriminacije in apartheida poslal odboru Združervh narodov, ki se ukvarja s temi vprašanji. * VLADO BARABAŠ so mu posredovali sinoči in 1P nekaj ur zatem je b'l prost. Z avtomobi lom so ga prepeljali, kot rečeno, v okolico Frosinoneja. Pustili so ga zvezanega in z lisicami na rokah na gmajni; ključ za lisice so mu spravili y žep. Izročili so mu tudi 2.000 lir za... prigrizek. Kmalu nato je b'l prizadeti na karabinjerski postaji, kjer so ga pričeli zasliševati. Mnogo jim ni vedel po vedati, kaže pa, da so si preiskovalci že ustvarili površno sliko tako o kraju, kjer naj bi bil Stefano zaprt, kakor o tolpi ugrabiteljev. Med tiskovno konferenco na domu je mladenič povedal časnikarjem. da so ga banditi med napa- dom pred 56 dnevi ranili z močnim udarcem po glavi, ker se jim je upiral. Rano so mu razkužili in odtlej z njim dobro ravnali. Na vprašanje, koliko je znašala odkupnina za sinovo izpustitev je mati Elena odvrrila; «Stefana so pO; slalj domov, ker je preveč jedel, to pa jih je predrago stalo...* študent pa je v zaročenkinem objemu (Loredana je nadvse brhko dekle) resno dejal, da se mora dobro pripraviti na izpite, saj je med dvomesečno »pustolovščino* izgubil lepo število lekcij na univerzi. V Turinu se medtem nadaljuje preiskava okoli ugrabitve gradbenika in podpredsednika nogometnega kluba Torino dr. Giuseppeja Navoneja, ki so ga neznanci odpeljali neznano kam v petek. Preiskovalci menijo, da ugrabitelji žrtve niso odpeljali iz mesta, ampak naj bi bil Navone skrit nekje v samem mestnem središču. Lopovi se še vedno niso oglasili, kar skrbi ugrabljencev,, svojce .ki so že dan po napadu izrazili pripravljenost na pogajanja glede odkupnine: tembolj, ker je dr. Navone podvržen srčnim napadom, (dg) Smrt jamarja pri Vareseju VARESE, 21. - V 120 m globoki jami Remeron pri Comeriu kakih 15 km od Vareseja je našel smrt komaj 20-letni Donato Cattaneo iz San Giorgia blizu Legnana. S prijateljema Giancarlom Lavazzo (22 let) iz kraja Cerro Maggiore (Milan) in Sergiom Zulianellom (20 let) iz Legnana (Milan) se je spustil v jamo včeraj dopoldne. Med vzponom na površje se je Donato ponesrečil: velik kamen mu je padel na glavo in ga hudo ranil. Zulianel-lo je ostal pri njem, Lavazza pa, ki ga je kamen laže ranil v nogo, je stekel po pomoč, vendar je u"" že prepozno. bilo Zopd smrt na delu TARANTO, 21. - V tako imenovanem petem železarskem obratu I-talsider je med delom izgubil življenje komaj 24-lelni elektrikar Ca-taldo Cecere. Ko se je predpoldne nahajal v kamnolomu ob cesti Ta-ranto . Massafra, kjer kopljejo apnenec za potrebe železarne, ga je oplazila skala, ki jo je vrgla proti njemu dinamitna eksplozija. Nesrečniku so priskočili na pomoč drugi delavci, ki so ga naložili na reši-lec, vendar je Cecere izdihnil že med prevozom v bolnišnico. Sodna oblast in nadzorništvo za delo sta uvedla vzporedni preiskavi o vzrokih nesreče. ' RIM, 21. — Cariniki in finančniki na letališču Leonardo da Vinci so stopili na prste bolivijskemu državljanu Guillermu Alfonsu Vargasu Gonzalesu (47 let), ki je skušal pritihotapiti v Italijo 20 kg mamila, sicer marijuane. Tihotapec sedi za rešetkami kaznilnice Regina Coeli. TOREK, 22. MARCA 1977, ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 13.00 13.30 17.00 Argumenti: Scala in njene osebnosti Oddaja za potrošnike DNEVNIK in Danes v 17.10 17.20 17.50 18.15 18.45 19.00 19.20 19.45 20.00 20.40 22.15 parlamentu. Za najmlajše: Colargolove prigode Esopove pravljice Prigoda Moj sin: Prijateljica, osmo nadaljevanje Argumenti: Scala in njene osebnosti Program pristopanja k TV programu Kronike Družina Smith, TV film Chad Smitli prepriča Wanterja Pricea, da lahko zaupa svoji 19-letni hčeri. Zadeva se zaplete, ko Priceova hči organizira \veek-end s svojim fantom in Cindy Smith pove doma, da se bo week-enda udeležila skupaj z Donom Andersonom Almanah in Vremenska slika DNEVNIK Iz gledališča Kursaal v Montecatini: Montecatinp follies n. 1 Komaj se je končal festival v Sanremu, že prihaja na mali e-kran oddaja, ki je spet popolnoma posvečena glasbi. Avtorja besedila sta Dino Verde in Bruno B-occoli, oddajo bo vodil Pipix> Baudo, ki je komaj zaključil ne preveč posrečeno oddajo «Chi?», s katero je bila po,vezana novoletna loterija. Med gosli naj omenimo Biče Valori in Paola Panellija ter Oniello Vanoni, Mio Martini, Freda Bongusta in Peppina Di Caprija Civilizacija V zadnji oddaji nam bo sir Kenneth Clark pokazal razvoj zad njih sto let od angleške industrijske pokrajine 19. stoletja do sodobnih newyorških nebotičnikov, do radijskega sveta, teleskopa in vesoljskih raziskav. Pri tem se Clarku vsiljuje misel, da so katedrale zidali v čast bogu, New York pa so sezidali v čast denarju in zaslužku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 13.00 13.30 15.15 17.00 18.00 18.25 18.45 19.45 20.40 21.15 22.15 Vidim, slišim, govorim DNEVNIK - OB 13. URI Vzgoja in dežele Rim: Rokomet Fe met B ranča — CCC Peta stena — življenje doma in izven njega Politehnika Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — Šport Ironside — a qualunc|ue costo: Igra s školjkami, TV film DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO Supergulp! Oddaja je posvečena trem različnim osebnostim iz stripov: Spider-manu (človeku-pajku), Alanu Fordu in Tin Tinu. Tudi tokrat bodo oddajo vodili Nick Carter in njegova tovariša Črna Afrika, rdeča Afrika Izhodiščna točka Lizzanijevega potovanja po Angoli, ki je izbrala svojo pot k socalizmu, je proces, ki je bil v Luandi proti skupini angleških in ameriških najemnikov, ki jih je redna Netova vojska ujela. Priznali so, da so zagrešili vrsto zločinov, Lizzani se potem sprašuje, kdo in kje novači najemnike. Ob koncu ob-avnava oddaja povojni položaj v Angoli ter vse težave, ki so s tem povezane Lucio Dalla: Automobili, glasbena oddaja Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00, 10.00, 14.00 TV. v šoli: Politika neuvrščenih, Narodni parki. Pitagorov izrek, Nemščina, TV vrtec. Razvoj življenja. Risanka, Prirodoslovje, Glasbeni pouk - Šolska TV: Erozija O dveh jezikih Pika Nogavička Obzornik Jugoslovanska narodna glasba TV trintski test Risanka DNEVNIK Oči kritike Oddaji naj bi dajali osnovni ton kulturni dogodki, ki pritegnejo mlajše občinstvo. Pogovor bo stekel o koncertni sezoni jazz glasbe v Sloveniji, za podatke smo prosdi Staneta šušnika, ki bo odgovarjal na najrazličnejša vprašanja mladih gledalcev A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, drama Glasbeni magazin Tokrat prinaša oddaja novo rubriko glasbenih ugank, v katerih boste sodelovali: seveda p-oti nagradi, tudi gledalci. Kot na vadno bodo sledile glasbene zanimivosti, za konec pa vam bomo predstavili baletnega umetnika Janeza Mejača, ki te dni slavi jubilej 25 let umetniškega dela DNEVNIK 16.05 17.05 17.25 17.50 18.05 18.40 10,15 19.30 20.00 20.40 21.30 22.10 19.30 20.00 21.15 20.35 22.00 22.45 Koper — barvna Odprta meja Otroški kotiček DNEVNIK Oseba Celovečerni film. ki ga je režira! Jngmar Bergman, v glavnih vlogah igraio I/v Ulman, Bibi Andersson, Margaretta Krook in Gunnar Bjcrnstrand Aktualna tema Bela krajina, slovenski narodni plesi i 17.15 17.45 19.30 20.00 20.50 21.00 22.45 Zagreb DNEVNIK Narava Japonske DNEVNIK Aktualna oddaja Požar, naša skupna nevarnost Caddij, film DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 12.45, 15.30, Poročila: 7.20-12.45 DOM IN IZROČILO: Dobro jutro; Glasba in kramljanje: Šolske oddaja; Koncert; Jazz; Deželna vina; Prosta pot med notami; Glasba po željah; 13.00-15.30 ZA MLADE: Sestanek; Roman v nadaljevanjih; Glasba na našem valu; 15.45-19.00 KULTURA IN DELO: Klasični album; Za najmlajše; Koncert; Problemi slovenskega jezika; Slovenski zbor; Lahka glasba. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, ‘ 20.30 Poročila; 6.15-7.00 Glasba za dobro jutro; 8.35 Zbori in baleti; 8.30 Plošče; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester lahke glasbe; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofon; 14.15 Plošče; 14.35 Valčki, polke in mazurke; 15.00 Gremo v kino: 15.10 Slov. pevci; 15.30 Plošče; 16.45 Nekaj poskočnih; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Čarobna godala; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 18.30 Pop glasba; 20.00 Operne skladbe. RADIO 1 7.30 Glasba za dobro jutro; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.30 Poje Lando Fiorini; 12.30 Lombardija: 13.30 Glasbeno...; 14.30 Jazz; 15.45, 17.30 Primo Nip; 18.35 Ni vse zlato...: 18.15 Lahka glasba; 22.30 Slmfo nična glasba; 23.15 Glasba za lah ko noč. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 12.00, 13.00,14.00.15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročil.'; C r0, 6.00, 7,00, 8.00, 10.00, 11.00, (2.00, 14.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o troci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; S.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni kon ceri; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladini; 15.00 Dogodki in odmevi;; 15.30 .Glasbeni intgr-mezzo; 15.45 Svet tehnike; 16.00 »Vrtiljak*; 18.00 Obiski niši h soli stov; 19.35 ' Lahko noč; otrociI: 18.45 Ansambel Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja; 20.30 R»’ dijaka igra; 21.00 Zvočne kaskade: 22.30 Pota jugoslovanske glasbe: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; 00.05 Dixie-land . parada; 0.30 Popevke ža vse; 1.03 Z opernega in koncert nega odra.