Stev. 77. V Trstu, v Četrtek, 39. aprila 1915, LeSnik I?. Izl £ja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. LfcdriJtvo: L'lica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. f. nadstr. — V* ccr* naj fc*i!jajn tiedn»ft\-i iNefranVirana pisma se n« ?iTcjerrs;o in rokopisi se ne vračajo. xćs »telj ir ecieovorri credr.ik Mcfan Codina. Lastnik konsorc'0 I ta Fdino^ti" — l.sk t varne Jedinosti". vpisane zaanige * rr c;cnirr pcreStvoci v Trst-.;. ulica £v. I ranciSka AsiSkega St 20. 1 cleion credtižtva in iprave štev. 11-57. taicfnira svaža: i* celo leto...... is fd ................... z» trt iresece........- • . . • * • 7 z rfi e ! jsk o i2dajo za celo leto...... 7* fcJ leta............... VEČERNA K 24 -. 12— . 6 — . 520 . 2*60 Posamezne številke se prodajah p:> G vinarjev, zasturele Številke po 10 vinarjer. Oglar! se računajo na milimetre v širokosti ene kaloMa Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst......... K vsaka nadaljna vrsta............2*— Mali oglasi po 4 vinarje be?eda, najmanj pa 40 vinarjev Dglase sprejema inseratnt oddelek .Edinosti*. Naročnini ir reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi »edinosti*. Plača in toži se v Trstu. L'prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega 6L 20. — Pcštnohranilnični račun 3t 841.65Z n lil! m ■HliHfe Wmm v UUMuU u i Lidij iill DiUiaiu w U volilu DLNAJ, 28. (Ceaz.) Na naši fronti v Karpatih, v Galiciji in na Poljskem se niso vršili včeraj nobeni važnejši dogodki. Zaznamovati ie le zavrnitev novega ruskega napada na višino Ostry južno od Ko-ziovvc. Nasprotno pa se zdi, da skuša maršal Hindenburg po dalKem odmoru priti zopet krepko do veljave. Napade« je v poje-zeriu \zhodno in severovzhodno od Su-vv al-i ov in vrgel Ri*ce na frontni širini 20 km iz njihovih postojank. Napad je zadel, kakor je sklepati po obsežnosti napada, več sovražnih armadnih zborov. Će za-E^edtiie Hindenburg s to akcijo kake dale-kosežnejše operativne namene, tega v trenetku Še ni mogoče dognati. Uspeh, ki so ga iz vojevali naši zavezniki, je zelo razveseljiv in postavi najbrže rusko ar-raadno vodstvo pred težavna vprašanja. Na francoskem bojišču so se razbili covi angleški napadi, ki so hoteli iztrgati Nemcem osvojitve pri Ypernu. Angleži so j meri dozdevno velikanske izgube. Občudovanja vredna aktiviteta nemškega vodstva ^e kaže tudi v znatni včerajšnji pridobitvi na ozemlju pri Le Mesnilu, ki je ne samo taktično, ampak tudi operativno važna. Sicer so imeli Francozi pri svojih dnevnih napadih na drugih frontah isto smolo kakor do sedaj. Francozi in Angleži imajo zaznamovati v zadnjem času bistvene izgube na ozemlju, kjer pa so sami napadali, pa velikanske žrtve na moštv u in materijalu. (Tages-post.)__ Potepanje fcrižarfce „lein Gaa&etta". BERLKJ, 28. (Kor.) O potopljenju o-klopne križarke »Leon Gambetta« pise »Norddeutsche Allg. Zeitung«: so si ga obetali Nemci. Nemci so očividno hoteli poizkusiti predor proti Calaisu, toda zavezniki so na tem, da zopet pridobe izgubljeno ozemlje. »Liberte« meni, da se more poizkus predora že sedaj smatrati za izjalovljen. »Humanitć« piše, da sovražnik ni popolnoma dosegel namena. — Napad se je napol ponesrečil. Upati je, da se zaustavi popolnoma. Tudi Nemci da so trdno odločeni, da prederejo. Nasproti takemu nasprotniku da bo naloga zaveznikov težka. »Figaro* vidi v udarcu proti Ypernu političen manever. Ker se nemški diplomaciji ni posrečilo, pridobiti sodelovanja nevtralcev, poizkuša sedaj Nemčija predočavati nevtralcem moč svoje armade, da bi jim zadala strah, da bi preprečila, da bi se r.evtralci pridružili zaveznikom. Takšen manever, ki je najhujša žalitev nevtralcev, se ponesreči prav tako, kakor se je ponesrečil vojaški predor. »Temps« piše: Neme: so zadeli na ne-omajljiv odpor. Bitka, ki se je vršila, je bila za Nemce le nov poraz. Henrika letala sad EperoavJera. PARIZ, 28. (Kor.) Kakor poroča »Ma-tin«, sta dva nemška letalca vrgla v pon-deljek na Epernay šest bomb. Zadet ni bil nihče.___ Vojno Turčije preti tmffNzinn. Pred Dorflcnelami in na kavkaiki fronti CARIGRAD, 28. (Kor.) Glavni stan javlja: Sovražnik obnavlja poizkuse proti Ka-batepe in južnemu obrežju Galipolja. Potiskamo ga dalje z uspehom nazaj. Včeraj je izvršil sovražnik z novimi silami napade proti obrežja pri Kumkale hu, a je bil prisiljen, da se je umaknil, pri čemer je pustil v naših rokah tri strojne puške. Na kavkaski fronti je bil ponočni napad Rusov na naše predstraže ob meji, sever- Uradno' potrdik)'o u "avstro -ogrske- no od Mela. odbit z izgubami za sovraž- ga podvodnika »U 5* še poveča veselje, ki se je polastilo berolinskega prebivalstva, ko so včeraj širši krogi doznali prvo ve^ S posebnim zadoščenjem se bo pozdravljalo, da parnik ni bil le težko zadet, marveč potopljen. S tem je avstro-ogrska vojna mornarica vplela nov list SlaVe v svojo zgodovino. Z drzno vožnjo se je podvodnik oddaljil kakih 900 kilometrov od svoje operacijske baze in je predrl do izhoda Jadranskega morja v Sredozemsko morje. Tam je naletel na sovražno vojno ladjo, ki je bila kmalu Žrtev napada. Z bistvom pomorskega bo-ijjča v avstro-ogrskih in italijanskih vodah je v zvezi, da ima brodovje našega zaveznika manje prilike za večja podjetja. Kadarkoli pa se je moglo ganiti, je dokazalo s podjetnim duhom in modrim preračunenjem združeno drznost, ki dokazujejo vnovič, da slavna izročila vojne- §a brodovja Avstro - Ogrske ne le žive a!je v današnjih potomcih, marveč da delujejo dalje neoslabljeno. Z radostnim zanimanjem sledimo mi Nemci posezanju avtro - ogrske pomorske sile v vojne dogodke in Jej želimo nadaljnjih lepih vspehov. Troccosko poročilo o potopitvi „GamSette" PARIZ, 28. (Kor.) »Agence Havas« razširja sledečo noto: Sumarične brzojavke nas obveščajo, da je bila oklopna križar-ka »Leon Gambetta« v noči od 26. na 27. t. in. ob Adriji na višini Otranta torpedirana. Posameznosti manjkajo, vendar je gotovo, da je bil rešen vsaj del posadke. Z zapoiM bojišta, LONDON. 28, (Kor.) »Daly Chronicle« poroča iz severne Francije: Bitka divja daj je, vendar pa ima boj sedaj nekoliko drugačen značaj. Sedaj se ne giblje več iiika. CARIGRAD, 27. (Kor.) Velika zmaga v Dardanelah, katere podrobnosti prinašajo današnji večerni listi, je izzvala mestu neopisno veselje in so se ulice, ki so bile itak živahne povodom obletnice zasedanja prestola po sultanu, vsled vesti o zmagi napolnile z gostimi množicami. Vsi Turki so si častitali, da je sovražnik odgnan. Nič manie veselje je ined člani avstro - ogrske in nemške kolonije. V večernih urah je bilo mesto bogato razsvetljeno. Hihamed Zmagoviti. CARIGRAD, 27. (Kor.) Na najvišjem mestu predloženi sklep ministrskega sveta, v katerem se prosi za dovoljenje da se dodeli imenu sultana naslov »Ghazi« (Zmagoviti), se glasi: »Ker predstavljajo od cesarske armade in cesarskega brodovja z božjo pomočjo na raznih točkah izvojevani uspehi, po sebno zmaga v Dardanelah, sijajne zma ge, ki popolnoma upravičujejo dodelitev zmagoslavnega imena »Ghazi« prevzviše nemu imenu Veličanstva, in ker je bi tozadevni fetvah že predložen kahfatske mu Veličanstvu, prosimo ponižno Vaše Veličanstvo, da dovolite, da se po vzgle dih Vaših zmagoslavnih prednikov pri stavi imenovani zmagoslavni naslov. Obletnica zasedenja prestola n sultanu CARIGRAD, 27. (Kor.) Današnji spre jem v palači povodom obletnice zasedanja prestola po sultanu je bil sijajen. Veliki vezir, na čelu zastopnikov kabineta, dvor ni dostojanstveniki, številni generali mnogo visokih državnih funkcijonarjev člani obeh zbornic, poslanci, patrijotična udruženja in zastopniki časopisja — so došli k sprejemu. Posebno označje je dobil sprejem po ceritnoniji sprejema na slova »ghazi«. Veliki vezir je naslovil na sultana prošnjo, naj sprejme ta naslov, kar je sultan ginjen privolil. Za izročitev *esiintja. Obe su»uki se nahajate v jarkih, toda napad Nemcev in naš protinapad naslova ghazi določena slavmost se bo vr nista dosegla na bojišču nobene važnejše izpiemembe. Nemci imajo v Drie Grach-tenu in južno od PaeJcapeila nič manj kakor 120.000 mož. Od bitke ob Yseri se na Francoskem in v francoski Flandriji še niso vršili tako srditi boju Boji na Sriču 60 in pri Neuve Chapelh: se ne morejo primerjati s sedanjim bojem. Francosko časopisje o bojih pri Ypernu. PARIZ. 28. (Kor.) Časopisje izjavlja, šila prihodnji petek. Nemškega veleposlanika barona \Vangenheima je sultan sprejel popoldne v avdijenci, da mu pred loži čestitke cesarja Viljema, ki je razun tega v brzojavki sultanu izrekel željo po zmagi vojsk zaveznikov. Uojnn v kolonijah. Unijske čtffS odbile nemški napad. KAPSTADT, 27. začeli napadati nove nost za Rusijo. Nas program m — je poje V tem" so se prihajajoči deli j udarjal M i! ju kov — ne agresivni ne mirni »(lijeve armade pripravili za imperifalizem. 'i udi razsodneji med slavo- ena ii!i — *;akur n. pr. knez Evgenij Truhcc-dve i koj — so nasprotniki panslavizma v tisti _____jo za iJiilo Lipo pri Lvov u, kamor ijii marših tekom 28. in omajal sovražnika, >st, da Rusi niso sle- težna večina Rusov smatra slovansko ne-vari'OSt pred vsem kakor veliko nevar- - Eri : ternešvarski annadni zbor in divizija pri Rohatvnu. za bočni udarec v mostni obliki, v kateri fia razumejo oni, ki se bo- ic. u na 1 njestru. Splošni načrt je slovanske nevarnosti. Razun tega se ne front da se Rusi na južnem krilu napa-; obkclievalno, dočim naj bi vztrajala a pri Przemvslanih. j se takoj na vseh N' c*ral nt-h došle čet« zapletle v da t vol: liit la skupina r') poriniti ie v vroč rgc! ri b 1 proti njej, o! pri Rc^i Fi on t a pri Prz.: nro: i v* cm napad« sme pozabiti na verske razlike med ruskimi in avstrijskimi Slovani. Dokaz o zavesti neodvisnosti Slovanov nudijo bn' kanske države. Mari ni po ruskem orožju osvobojena Bolgarska od svojega za-H M -73 ni mogla do-| četka ra do danes dokazovala, da je po-lz-; m- aiiika ki se polnoma neodvisna cd Rusije? Ali man ni bi tako vplivala na resnica, da je Bolgarska v novembru za- branila Orški, da ni šla Srbiji na pomot da na \\i7vnv b v u pri Firlejov cm o- razuma. Izjavil je, da je nasproten temu, frontne skupine uevzdr-!da bi s^ Kavala podelila Bolgarski, ker je ^rožena pozicij: /— Ye<; iuna^ki nV -um ri mogel prepre- Kavala prek in prek od Grkov obljudena, i postaf umik v Lvov neizo- ter misli, da se Bolgari zadovohjo s prt- Ctti, da ne bi postal gjben. Uspehi, ki jih je priborila na severnem krilu, v okolici Lvova zastavljena ofe iva v ojačenje dospele poldruge di-j netem tirolske divizije meriio uravnavo meje med njihovo deželo i n Ciiško. Poljska dobi brez dvoma avtonomijo. — deželnih I Ali poljsko vprašanje je notranje rusko Komarowu, vendar pa je prozročila ob \olitev naše severne armade na severu m vzhodu, ki je imela svoj vzrok v mejili :vorbi, da je umik ene fronte pri nas moral vplivati na drugo, dočim pa je mogla biti za Ruse brezpomebna izguba ozemlja enega kraka škani. ki so jih tvorile njihove boine sile. V posesti ozemlje pri Kami« nski Struniloui, so mogli naravnost kodušen. Mnogo težavneje se pokaže rešitev židovskega vprašanja in ni verjetno, da bi je vlada stavila na dnevni red. Mi sto leti in — danes. Minilo je ravno kar sto let, ko so se po po i I jati pomoč bojnim silam pri Komaro- naših pokrajinah podile francoske čete; sto wem, ker so imeii cdprto pot v zaledje ]et je potonilo v morje večnosti, ko je tre- i ' 1 I___T —« Pnf/!iinnfil in '__»M/MTnJifirt Monnlpnnovn VOl^kn nadvojvode Josipa Ferdinanda in celo; petata pred mogočno Napoleonovo vojsko gli vi e s:!e Auffenbcrgove armade. Vsa Evropa. Dar.es, po dolgih sto letih, ko \ J. a ki jo je prevzela avstrijska se- je slavni vojskovodja, s celo svojo ogromno verna armada v okviru velikega vojnega vojsko izginil že davno s svetovnega pozo-načrta pa še ni bila izpolnjena. Nahajali risča ; in se le neznatni sledovi njegovih sto-sn se ^e znatni deli ruske bojne sile na pinj še kom-j poznajo, nam nehote p-haja , i-.Lr y-i v In k o; n ie vozil proti to- na misel oni znani izrek: Vse je minljivo. armade, vse, kar se je doseglo doslej, in da bi se armada povedla v dalje v ozadju ležečo obrambno pozicijo, morda za San, bi ne pomenjalo nič drugega, nego prepustiti Rusiji možnost, da ves dotok svežih ojačer.j usmeri proti Nemčiji. Take in enake misli so mi rojile po gla\i, ko stm pretekle nedelje sedel s svojim tovarišem I. P. v gostilni v Krvavem potoku, kjer so — kakor se glasi ustno poročilo pred dobrimi sto leti gostovali francoski vojaki, za časa, ko je hotel Napoleon poldi- _ 11 *_• •_ f _ ^. • X«u1!am*i« It n trz-va* MIC Skozi vse preudarke vrhovnega vod- caij Ilirijo k novemu življenju, kakor nas .. -u: A toh rnfpm kn cp io ----i V^Hnllr v evnii npsmi lliri:J» nJi- stva v skrbi polnih d.ieh potem, ko se je izvedelo za izid bitke pri Przemyslanih, se je vleklo kakor rdeča nit, spoznanje potrebe, da se nadaljuje boj proti prento-Poleg tega pa je bilo upravičeno upanje, da se z zastavitvijo močnega dela ^ '.m (ovite.Auffeifbrgove armade, ki je mo- i streho so napivali zmage pij ni francoski vo-iila s severa obbočevalno priti na po-ijaki svojemu gtn;jalnemu vojskovodji ter mu moč po premoči ogroženi Bruderrnannov i "prisegali neomajno zvestobo. To je bilo armadi, dočim bi Bolim - Ermellijeva ar- pred sto leti. In danes? spominja Vodnik v svoji pesmi »Ilirija oži vijena". Pod krovom te sicer skromne vaške krčme so se pred enim stoletjem kovali načrti o nadaljnih ukrepih glede ravnokar zasedenih pokrajin, kjer so doslej svobodno gospodarili naši dedje. Pod njeno gostoljubno mada, ki se je umeknila na Dnjester, norda imela priliko za bočni udarec z juga, ugodno zasuče skupni položaj. Tako je prišlo do nove bitke v velikem slogu: do bitke pri Lvov u. Nsn?en in mirovna akcija. Iz Kristjaime javljajo »Vossische Zeitung«: Raziskovalec Nansen potuje v Ne\v-York. Izjavil jc. da za sedaj ni potrebno, da bi se izjavil o svojih namerah, ki so ga dovedle na to pot. Gre pa baje za sestanek velikih mož iz nevtralnih dežel, ki hočejo pripravljati tla za mirovno akcijo in računajo, da jih bo Nansen podpiral pri tem. Tudi to je značilno, da madjarski listi znane, notorično hrvatske polke, kakor sta zagrebški št. 53 in polk št. 16, imajo za madjarske polke. O 53. polku so pisah nedavno, da ima le svoj sedež v Zagrebu. da pa je madžarski polk. O 16. polku priznava »Pesti Naplo« sicer, da je varaždinski, da pa sestoji po pretežnem delu iz sinov Madjarov. Z ene strani proslavljajo — kakor ministrski predsednik v svojem zadnjem govoru v zbornici — junaško vedenje »bratskega naroda« hrvatskega, z drugo roko pa odrekajo hrvatskim polkom — hrvatstvo! Res značilno! Težave trosporazuma. Listu »Az Est« pišejo iz Bukarešte: Rusofilski list »L>i-mineta« publicira jako interesanten pojav. Piše namreč o razgovoru, ki ga je i-mei general Pau z nekim pariškim žurna-listom povodom začetka ofenzive. Pau je rekel med drugim: Jako velike težave so na naših bojiščih. Vsak zaveznik vojuje pod drugimi socijalnimi, političnimi in kli-matičnimi razmeram. Mesto da bi bile materijalne in tehnične uredbe enake, ie to ravno nasprotno. Nas ločuje drugega od drugega velika kopnena razdaija in deloma tudi morje. Spaja nas le žica. Jako mnogo faktorjev deluje, da moremo vzdrževati zvezo s tremi gigantskimi vojskami, katerih vsaka se bori na fronti več tisoč kilometrov pod raznimi terenskimi razmerami. Kar se tiče sklepanja miru, je rekel Pau: Na sklepanje miru bomo mogli misliti še le po zadnjem strelu iz topa. Nadejam se, da bomo proti koncu tega leta že mogli mirovati. Podajanja za mir bodo trajala jako dolgo. Pravi svojim so-narodnjakom, da po vojni nastane na Francoskem mno^o temeljitih izprememb. Gospodarski poiožaj Francije. Iz Pariza javlja korrespondenčin biro: Poslanec Josef Denais razpravlja v »Libre Parole« o gospodarskem položaju Francije ter izjavlja, da treba pred vsem odpraviti iluzijo, da bi celo zmagovita Francija dobila tako vojno odškodnino, da bi toliko v žepe države kolikor v one posameznega državljana pritekalo bogastvo. Položaj v Franciji da bo tudi v slučaju zmage zmeden in nevaren, ker je pomanjkanje denarja, kajti, razun amortizagjje vojnih troškov, ki utegnejo do konca leta iznašati 18 milijard, in troškov za popravo škod v zasedenih ozemljih v znesku kakih 1 5 milijard, bi nastali državi troski ene milijarde na leto, ne vštevši odškodnino voj: nim invalidom in zaostalim po padlih. K tem bi prišel za vzpostavo francoskega oboroženja in opremlienja letni izdatek kakih 2 milijard. Taka obremenitev državne blagajne bi močno vplivala na gospodarsko življenje dežele in vspričo tega vpliva bi bila tudi vojna odškodnina le mal vir dohodka. Pridobitev novega ozemlja bo za Francijo novo bogatstvo le v toliko, v kolikor bo mogla Franciia izkoriščati bogatstvo. Če bo pa Francija, kakor doslej, izkoriščanje lastnega bogatstva prepuščala tujcem, je zgrešila svojo misijo. Vsakdo mora stremiti, da bo delavec za veličino in blaginjo Francije. Nadejati se je, da bo imel vsakdo voljo za izpolnitev te naloge, mesto da bi jo prepuščal tujcem. lokomotiv in okroglo 10.000 vozov, med temi 1285 osebnih in 165 službenih vozov, potem 5520 pokritih in 3000 odprtih tovornih vozov. Naročila so tako izdatna, da bodo imele tovarne, četudi sedaj malo izvažajo, skoro do konca tega leta razmeram primernega in enakomernega dela. C. kr. dvorna knjižnica prosi, da se ji pošilja poleg dolžnostnih izvodov tudi razni drugi vojne se tičoči časopisi, lažne kuri-joziiete grafične in t pogra^ke u netnosti, zemljevidi in tabele, spisi o mednarodnem položaju, ki so izšli tik pred izbruhom vojne ali za časa vojne, komunikeje raznih držav o principijalnih vprašanjih vejne in sploh vse | spise, ki se tičejo mobilizacije, preuredbe \ javnega življenji vskd vojne v verskem, političnem in socijalnem oziru, poglol i:ve državne pr padnosti, modifikacije narodnostnega vprašanja in enakih za Avstrijo posebno važnih problemov. Nadalje za pošiljanje razglednic z bojnega polja. Istotako lepo slovne spise, ki so namenjeni za vojno in dom in tudi sem aj spadajoče muzikalije. Rckop si se na željo prepišejo in vrnejo la tniku, imena se pa ne bodo obelodanila in bo prišlo to le za vporabo zgodovinarjev, i najbolj zanimive stvari se bodo pa razstavile v sijajni dvorani c. kr. dvorne knjižnice. Vse navedeno naj se pošilja s piipombo: „Vojna zbirka\ :M M tt-57 fPJ'f Tsltf. 11-51 m ni $y. Frančiška K •(3:1 šžMl^- -