PHIHDHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA jffo IV ► Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRS Ttorek, 15. junija 1948 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, t NAD. ! telefoni: Uredništvo 98-800 in 93-808 — Uprava 93-807 j Rokopisi se ne vračajo. j OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 , CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. | NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr. 750, polletna 1400, celoletna 2600 i Ur; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugolir: FLRJ: 55,165,330,650din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na Imet »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 j Poštnina plačana y gotovim Sptdizione in abbcm. postale Stev. 92 V nedeljo je na trgn Perugino tržaško ljudstvo ponovno manifestiralo Za spoštovanje mirovne pogodbe ta naso nacionalno suverenost ** O vojni ne bo odbčaio tistih nekaj monopolistov in trgovcev z orožjem, temveč ljudske množice. Ljudske množice pa se borilo za mir!" je dejal predsednik mestnega SiflU tov. prof. Ferlan. ,.Tistemu čudnemu generalu Aireyu pa mi, tržaški Slovenci, odgovarjamo z odločno zahtevo za popolno in resnično narodnostno enakopravnost!" je poudaril tov. Gombač .j%b neznosni vročini se jo tr-ljudstvo v nedeljo dopoldan na trgu Perugino, da bi vse-5 »vetu pokazalo svojo neuklon-voljo, nadaljevati borbo za jSP pravice, za svoj obstoj, za ^Vanje mirovne pogodbe. čakanjem so zadonele po ^Oašemu ljudstvu tako priljub- /u” Pesmi naše borbe, ki ga spo-In ga hrabrijo tudi danes na čase itežke boje proti kS,t‘U : - fi •» bori proti imperialistom, ki ^7'jajo zloglasne tradicije Hit-'n Mussolinija, Velikem zborovanju, ob na. H _^šlni velike množice ljudstva, * napolnilo trg, sta govorila !jj iPerlan v italijanščini in tov. v slovenščini. Phetokrat je množica prektnja-„6ovornika z navdušenim ploskajo:in Odobravanjem njunim be-ffj** in tako povedala, da je tr-. ® demokratično ljudstvo strnje-še nikoli okrog svojih orgta-;, °tj v borbi za ohranitev miru •poštovanje mirovne pogodbe. fc. L/?- prof, Ferlan Je dejal med C®4t4mi ko je v nevarnosti sve-v? W4r zaradi zločinskih mane- ijjr Peščice imperialistov in med. ^ ko v?s miroljubni svet odloč-mir, se pri nas v Trstu •j slabša iz dneva v dan. Po- nedeljo 20. t. m. sestanek ‘livnega sveta SIAU J nedeljo 20. t. m. bo se- st*. ri^k Glavnega sveta SIAU I žemlje s sledečim dnev-“»fedom: Politično poročilo In dl-•fcusija. Odobritev II. spomenice SlAU Varnostnemu svetu OZN. Oklepi. in ura sestanka bo-^ pravočasno objavljena. A. ^gospodarskega neznosnega po-velikanske brezposelnosti, V s ^-‘*ega pc-ložaja dajejo bistveno P*50 Pri nas nenehna kršitve mi- Pogodbe. Vojaška uprava Je »»ega tega, kriva je, da je ozemlje še vedno razdelje- Cona kot inozemstvo, da »e ^jSjdvoje, da se smatra jugoslo-b**4 cona kot inozemstvo, da s« vsakršna povezava z zaled- !>®eradi katerega in lz katere l k Trst nastal, kar priznavajo j. **alljanski gospodarski krogi. ^°Čaano pa reakcija zavestno V'd izjavlja, da Je Trst gospo-H na tleh aabo, ker je ločen M2*%. Toda ml vemo, da Je ° nasprotno: Trst Je v tako * P°lo*a'Ju. 3t6r J® ved” i']J^»ezan skoro izključno z ita-y gospodarstvom. ;nu e kateri govore mnogo ^J°k°di zborovanja, govora itd1., L'»»mo Jasne primere, da vse-. v našer* mestu ni. Te dni so zaplenili sedež Zvezi primorskih partizanov (množica navdušeno vzklika našim borcem in- odločno z&hteva primeren sedež za naše partizane, ki so najboljši sinovi našega ljudstva), Vrgli iz stanovanja italijanski sCentro, di Cultura», ovirajo delovanje Socialnega skrbstva, dopuščajo fašistom vdirati" v privatna stanovanja, ne dovolijo v središču mesta zborovanja demokratičnim množicam. In lahko naštejemo še mnogo drugih primerov protiljtudske politike, ki jih že vsi poznajo in vsakodnevno občutijo na svoji koži to velikodušno im-perialistično »svobodo*. Z vsemi temi metodami hoče VU ukloniti naše ljudstvo, toda to se ne bo in s« ne more zgoditi nikdar. Tržaško ljudstvo se mora večkrat zbrati, ker mora priti v svet njegov gf.as in njegove odločne zahteve, Ko »e borimo za spoštovanje mirovne pogodbe, se borimo istočasno za upravne volitve, ker samo preko njih bo prišlo do pomir-Jenja in do izboljšanja naših razmer. Toda nekateri ee bojijo volitev, ker se bojijo, da jim ljudstvo ne bi odvzelo tistih stolčkov, ki se jim sedaj tako prilegajo. Nočejo volitev, ker anglc-ameriški imperialisti pripravljajo novo vojno in ne marajo pomirjenja. Toda vedo naj, da bo sdle minu ogromne in nepremagljive. Sovjetska zveza in države ljudiske demokracije tvorijo močan. blok. Treba poudariti, da je za mir 70 milijonov delavcev Svetovne eindikalne »veze, 60 milijonov demokratičnih mladincev in 80 milijonov antifašističnih žena. «Zato — je dejal tov. Ferlan — lahko rečemo, da ne odločajo vojno niti Curiazi niti Ora-zi in na drugi strani niti velikan in palček. Vojno danes odloča ljudstvo in zadnjo besedo ne bodo izrekli štirje monopolisti in trgovci z orožjem, temveč samo ljudstvo. Narodi so nepremagljiva sila in se bore proti vojni, za mir in za spoštovanje mednarodnih pogodba. Tov. Ferlan je poudaril, da bi hujskači tia vojno morali vedeti, ,da takrat, ko se bi morale premakniti sile miru, jih nobena sila na svetu, niti topovi niti tanki ne bi mogli ustaviti. Tov. GOMBAČ, ki je nato go-vorjij v slovenščini, je poudaril, da ee zelo motijo tisti, ki si discipliniranost našega ljudstva tolmačijo kot slabost. Ljudstvo Je vedno pokazalo, da se zna boriti in naj se zavedajo, da ne bomo vedno mimo gledali to, kar počenjajo. Motijo se, če mislijo, da nam' bodo lahko nemoteno dalje kratili naše pravice, kajti ml ne bomo odnehali od naše borbe. Tov. Gombač je nato govoril o vseh vprašanjih, ki se jih Je bil dotakni'! tudi tov. Ferlan, in nato poudaril, da mora ves svet spn-znati našo voljo. Ce mislijo, da bodo lahko barantali z nami s svojimi notami, se zelo motijo, kajti pri tem bodo naleteli na našo odločno borbo. Oskrbljenost ge«, sura ^TRŽAŠKO mHZITHO TBG0V1M0 desnica o dodelitvi 7000 kv. metrov tr2a-•bejja pristanišča za potrebe Jugoslavije Airey pravi v svojem po-fMi * te 2610 zasltrbijen isa-\ j lovskega položaja Trsta, kt* Je prekinjen zaredi snove \ri3m«i' trditev poročila j A|feya: poveljnik jugoslovanske co-S: oec nilja polk. Le- 1 Do*,^ Pogovoru, ki pa /e imel P4n< ffen. Aircga * našim ^ °"b poudaril kršitev do- pogodbe s strani llcj ar,ierUke okupacijske vojaki ffravt. Mecne določbe in po-nied angloameriiko VU ter Minsko gospodarsko dele-sOčfi V Trstu avgloamerilka VU a kiv, 1u0°slovanski delegaciji s bri,/a^° 20 razne prislaniike J* o svobodni coni pristalo ,* !rfdUie v velikosti okrOg ™trov. *e hofeži (prepričati rt fn točnosti omenfčnllf ki se nandia rta trta- trditev gen. Airepa, smo izvedeli, da je jugoslovanska gospodarska delegacija v teku meseca februarja t. I. zaprosila na temelju omenjene določbe mirovne pogodbe za najem skladišča v svrho začasnega vskladižčenja številnih paketov, ki jih iz Amerike pobijajo v Jugoslavijo sorodniki in prijatelji jugoslovanskih državljanov rn za druge potrebe trgov, skega prometa. Angloameriika VU je bila v glavnem s tem sporazumna ter v pristanišču Sv. Andreja doznačila v ta namen hangar 72 v velikosti 7000 kvadir. metrov, ki pa je last 'Javnih skladišč. Zaradi tega je bila omenjena prošnja poslana ravnateljstvu Javnih skladišč, ki se je z jugo-slovanslco delegacijo prvotno spo-razumelo in zdelo se je, da je zadeva zaključena. Toda kar naenkrat je omenjeno ravnateljstvo izjavilo, da brez dovoljenja angloameriške VU tudi ono ne more ničesar. Na ta način je torej prvotno dovoljenje VU ostalo zgolj na papirju. Kakor torej vidimo, tudi zatrjevanja gen. At. rega o dodelitvi rooo kvadr. metrov jugoslovanski delegaciji niso točna. Generalova zaskrbljenost zaradi tranzitnega trgovskega prometa v tržaškem poištaniiču je na-ravno/št čudovita: Nam Slovencem še posebno odrekajo pravice in celo izjavljajo, da so slovenske šole tu odveč. Onemu čudnemu generalu Aireyu odgovarjamo, da se v teh krajih govori slovenski ježih od pradavnih časov in da imamo Slovenci tu vse pravice pa tudi pravico do svojih šol. Glede ovir, ki jih okupacijska cblast postavlja 'povezavi Trsta z njegovim naravnim zaledjem, je tov. Gombač poudarjal, da je življenje Trsta vedno dobivalo žit*-ljenjski sok iz Ljubljane, Maribora, Zagreba, Budimpešte, Prage, Dunaja in drugih srednjeevropskih mest. Vsi, ki kršijo, kar so podpisali, naj vedo, da bo ljudstvo, če bo treiba stopile na plan. in branilo, kar so vse države Slovesno podpisale, kajti če je podpis pošten, mora tudi veljati. Ge bi pa vojni hujskači hoteli izzvati krvavi tepež, bo ljudska vojska, narastia vsepovsod. Vstali bodo novi par- tizani in kot nepremagljiv plaz bo za vselej zadušila krvosese in priborila končno mir in. bratstvo med naredi. Ameriški senat sknša rehabilitirati Marshallov načrt WASHINGTON, 14. — Komisija za kredite v ameriškem senatu je verjetno z namenom, da zmanjša kfik, ki je nastal, (ko je predstavniška zbonfiica znižala kredite Marshallovega načrta za 25%, včeraj odobrila, da bo 4 milijarde dolarjev. kakor so bili prvotno določeni, izrabljenih v 12 mesecih namesto v 15. O tem vprašanju bo mcffal izref; zadnjo besedo še senat in hkrati pomiriti obe nasprotujoči si stališči. Znesek ostaiie torej isti, kot je tol že prej določen, edino doba, v kateri mora biti kredit izbrabljen, je S sedanjim skie. pom skrčena. Po prejetih poročilih Je bilA tozadevna seja odbora zelo burna, to- da novinarji niso dobili noben h podatkov o poteku seje. G b silo republikancev «New York Heral Tribune* piše oto tej priliki pod, naslovom: »Za rešitev republikanske Stranke*, da je treba na vsak nad® doseči odobritev vseh kreditov, da se s tem preprečijo neizogibne posledice, članom, zbornice, ki so izglasovali znižanje kreditov, pa očita nesposobnost. Zriačilno je, da je ista večina, ki je sklenila znižanje navedenih kreditov ea «obnovo» Evrope, nedavno skoro soglasno potrdila dodat-nh 13 milijard dolarjev za vojne izd« tke. Bičar pa smo že večkrat poročali, da se nobena država, v Evropi ne zanaša na ameriško »pomoč* in vsi gospodarstveniki poudarjajo, da bo imela Evropa samo to, kar bo sama producirala, prihranila in obnovila. BEOGRAD, — Letos bodo poslali 8 jugoslovanskih mladinskih brigad v CSR, Bolgarijo, Romunijo, Poljsko in Albanijo, kjer bodo sodelovale pri obnovi. K. G0TTWALD PREDSEDNIK CSiž Skupščina je ob velikem navdnšenin soglasno Izvolila novega predsednika republike ~ Antonln Zapotocky novi vladni predsednik KLEMENT GOTTVVALD IMA V NAROČJU OTROKA V MORAVSKI NARODNI NOSL ZRAVEN NJEGA JE NJEGOVA SOPROGA. PRAGA 14. — Na današnji slovesni seji ljudske skupščine je bil Klement GottwaId izvoljen za predsednika češkoslovaške republike. Oto otvoritvi .je predsednik Skupščine dr. Oldrich preči tal besedilo ustave im napoved a} urad- 99 Najboljša" se le zavila o tajnost Po najnovejših škandaloznih tatvinah v lesnem prlsta* nišcu * Tudi reakcionarni tisk sledi zgledu policije TRST, 14. — Zadevo o škanda. lozni tatvin; dragocenih rudnin So oblasti obdale z največjo tajnostjo. Najbrže zaradi tega, ker jim preveč smrdi, da je v te posle zapletena ona policija, ki bi morala skrbeti za osebno varnost in premoženje državljanov in ‘katera je po trditvah generala Airey-ja dosegla najvišjo Stopnjo «dovršenosti» (morua v tatvinah). Do sedaj so policijski organi izdali le dve suhoparni uradni poročili, ki pa nista skoro v ničemur pojasnili škandala in pokazali javnosti odgovoftte krivce oziroma velikost in obsežnost škandala. Iste taktike se je prijelo tud' Šovinistično časopisje, ki kot običajno, kadar ima vmes prste policija, previdno molči in skuša zmanjšati pomen škandala. Vendar pa smo izvedeli, da so začeli zasliševati policijske agente, ki so bili zapleteni v tatvino na lesnem pristanišču. Bajč so vsi ti policaji na zasliševanju soglasno priznali, da so dobivali denar zato, da so pustili odpeljati te ograjene, ga prodora ameriškega vojaškega skladišča polne tovorne avtomobile ukradenega materiala, ne da bi ob izhodu pregledali tovor, kot je to predpisano. Baje so za to svoje delo dobivali policaji nagrade v velikih denarnih zneskih in sicer kar v čekih po 10.000 lir. Vsekakor dobro spričevalo za našo «najboljšo policijo* na svetu, ki je tako ak-tivna takrat, kadar pretepava antifašiste in lomi kosti otrokom, (primer pri Sv. Jakobu), ter lovi demokrate, ker lepijo lepake, za katere j« izdala predpisano dovoljenje vojaška uprava. Ravno ta policija in z njo vse BOR SODEMU ZSSR n rešile* eeeiššega nprešeela Francija zahteva obnovitev pogajanj PARIZ, 14. — Diskusija v francoski dbomici o londonskih skle-p h je toila v soboto preložena na jutri, t. j. v totfek. Politični opazovalci vidijo v tem koraku namen zbornice, da nudi Bidaultu priliko, da stopi še pred glasovanjem zbor-nce v stiik z ameriškim zunanjim ministrom in doseže obnovitev pogajanj ter približa sklepe morebitne nove konference stališču Francije. Francosko javno mnenje zahteva v glavnem spremembo londonskih sklepov glede lastništva porurskih rudnikov. Tega vprašanja londonsko porod io sploh ne omenja. Manjka tudi vsaka beseda o soca-liZaciji porurske industrije, t. j. o izročitvi podjetij delavskim Sindikatom. V glavnem pa zahtevajo Franccz| jamstvo za svojo varnost. Iz tega razloga naj bi Skušal Bi-daiait dobiti zagotovila v Washlng-tadu. V primeru spremembe vlade bi prišlo do Imenovanja Bldaulta za izrednega poslanika v ZDA, kjer bi vodil tozadevna pogajanja za spremembo sklepov londonske konference. O tem vprašanju piše londonski «Ohserver», da bo francoska vlada pod vzeta vse mogoče korake, da bi pridobila Sovjetsko zvezo za sodelovanje o«, novi konferenci, prt kateri naj bi vse štiri elle tfešiie nemško vprašanje sporazumno in preprečile s tem končno delitev Nemč'je in Evrope. Imenovani, Vat ve povedati, da je Bidault že zad^ nje mesece poskušal zbrati vse štiri zunanje ministre, kar pa mn ni uspelo. V tem trenutku naj bi bil predmet nove konference dogovor o ustanovitvi mednarodnega organ zrna, ki naj p odločal o delitvi premoga, koksa In jekla, skupno z mednarodnim nadzorstvom Ponavja. Tudi «Sundejy Times« komentira lctfdonske sklepe in ugotavlja, da je tudi avstrijska vlada poslala sovjetski vladi noto, v kateri prosi za obnovitev pogajanj za sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo. V soboto in nedeljo so pofabill politični voditelji za to, da so zavzeli svoje stališče do francoske zunanje politike. Na zborovanju komunistične partije v Bourgesu je poslanec BiUoux v svojem govoru kritiziral zunrmjo politiko vlade glede londonskih sklepov in zahteval, da mora prevzeti komunistična partija vodstvo vlade, ker je mo- goče reš ti Francijo samo a vlado demokratične zveze. Delegati delavskih svetov vseh tovarn za letala sq na zborovanju v Parizu zahtevali navedbo petletke, popolno izkoriščanje industrije ter odpravo amef.ške diktature v francoski letalski produlkciji, ker uvažajo ZDA v vel ki množini surovine, ki jih ima Francija sama dovolj. Centralni komltet angleške komunistične partije je izdal preglas, v katerem poziva angleško delavstvo in ljudstvo, naj odklonita sklepe londonske konferčnge glede Nemčije, ki so prev’loma sklepi an-gleško-ameriške visoke finance. Hkrati poziva angleško delavstvo in prebivalstvo, naj se združita v svojih naporih s francoskim in nemškim ljudstvom, da dosežejo demokratično ureditev nemškega vprašanja v smislu načel potsdamskega dogovora in na podlagi sporazuma vseh Štirih sil. Proglas poudarja, da ves načrt londdrtske konference odkriva vojne namene zaveznikov in k{ši vse dogovore, ki so jih zavezniki Sklenil'., p© končani vojni, ter odkifito ukinja vsako sodelovanje med štirimi silami. Brezposelnost narašča na Nizozemskem HAAG, 14. — Tajnik nizozemske komunistične partije Paul de Groot je danes govoril na predvolivnem zborovanju v Haagu. Izjavil je, da je Nizozemska še vedno v težkem položaju in da stalno nazaduje v gospodarstvu. Delovno ljudstvo ne zasluži dovolj za vzdrževanje družine in brezposelnost narašča. De Groot je ostro obsodil nadaljevanje vojne v Indoneziji, kjer hoče nizozemska reakcija udušiti republiko in uničiti težnjo indonezijskega ljudstva po svobodi. «Zahtevamo — je zaključil de Grooi — da se preneha z indonezijsko avanturo. Zahtevamo, da se umaknejo naše Čete iz Indonezije*. Ogromni dobički angleških delniških družb LONDON, 14. — Na zborovanju v Manchestru je komunistični poslanec Pollitt zavzel stališče glede socialnega položaja delavstva in izjavil, da Imajo delavci polno pra vioo, da zahtevajo zvišanje mezd, zlasti delavci v mehaniški industri- ji, ki imajo že od aprila 1946 iste mezde, čeprav eo se njihovi izdatki povečali že za 14.5%, dobički delodajalcev pa ao zrastli v ogromne vsote. Pollitt je navedel da je samo 9 tovarniških obratov za stroje izkazalo lani 30.5 milijonov šter-lingov dobička, V zvezi s tem govorom piše »Labo ur Research*, da so se v prvih treh mesecih dobički delniških družb zvišali v primeru z letom 1945 za 150%. Pet tovarni za tobak je lani in letos spravilo 39 milijonov 400 tisoč šterllngov dobička, leta 1946-1947 pa 28 milijonov 400 tisoč šterlingov. Tri ladjedelniška podjetja so dvignila svoje dobičke na 81 milijonov šterlingov od lanskih 79 milijonov, angleške pivovarne pa so povečale leta 1946-1948 V primeru z letom 1937-38 svoj dobiček za 81%. Temu nasprotno angleško delavstvo trpi pomanjkanje in> ministrstvo za gorivo pripravCja stroge ukrepe za anlžanje potrošnje električnega toka in plina v zasebnih stanovanjih. V londonskem pristanišči* je stopilo v stavko 800 pristaniških delavcev ,Jn Sicer v protest zaradi nekih disciplinskih obeodto, izrečenih proti njihovim tovarišema Neredi v Tripolisu TRIPOLIS, 14. — V Tripolisu so preglasili izredno stanje zaredi neredov, ki so nastali v soboto. Med neredi je policija streljala in jr! tem so bili ubiti trije Arabci iti 11 Zidov. Včeraj so se neredi nadaljevali. Po mestu krožijo oklepni avtomobili. Danes so zaradi novih incidentov zgubili življenje 3 Židje in 4 Arabci. Vojaška uprava poroča, da so neredi nastali zaradi prepira med dvema Arabcema in enim Zidom. Prišlo je do plet* te v in požigov. mogoče vojaške angleške in atneri-kanske, (posebno lastnost zahodnih demokracij) katerim ne vemo niti Včč pravega imena, ki so vse tako aktivne, kadar je treba razbijati glave ih zapirati antifašiste, se za-čuda prav nikakor nočejo zganiti da bi aretirali vse one fašistične bandite, ki so L maja vdirali na stanovanja antifašistov in trgali zastave z oken ter grozili s samokresi. Kljub temu rta je demokratično časopisje javno označilo z imen: vse te bandite, katerih tukajšnje policije niso mogle aretirati, oziroma jih te še «ne poznajo*, vse, kar so do sedaj storili, je bilo le to, da so ovadile sodišču samo enega bandita, in še ta je na začasni svobodi, vsi drugi pa se spre. hajajo pred nosom teti policij, ki tudi o tej zadevi ne dajo nobenega poročila. Samo da jim tudi ta zadeva ne bi tako smrdela, kakor jim smrdi tatvina, v katero je zapletena civilna policija Sama. Premirje v Palestini je v korist Arabcem TEL AVIV, 14. — Sedanje dogodke v Palestini komentira moskovska »Krasnaja zvezda« v tem smislu, da so imele arabske države nalogo uničiti že v zarodku novo židovsko državo, kar pa se ril po-srečllo niti njim niti njihovim zaščitnikom. List poudarja, da so se židovske čete trdovratno upirale nasprotnikom in da eo popustile le na nekaterih sektorjih, kakor na meji proti Egiptu. Nasprotno pa so morali Arabci zapustiti. me$ta Hal-fo, Akri m Tiberio, ki so v židovskih rokah. Po mnenju lista je sedanje premirje v večjo korist Arabcem kot 2idom, ker je laže nadzirati ozek pas morske obale, kakor pa neobljudena puščavska ozemlja, kjer prejemajo Arabci se da&es kolikor hočejo orožja. Po zadnjih vesteh je v Haifi usta. vila obratovanje iraška petrolejska družba, ki je producirala lani 4 milijone ton petroleja. Vlada Izraela se je zaradi tega ukrepe, pritožila v Londonu, ki hoče na ta način onemogočiti vojski IzrJela pre. tlcrbo z gorivom. . no kaSdidataro Gottvvalda. Pri tem so vsi poslanci vstati in s tem Izvolili Oqtt/wnlda za pCedsedrtlka. Svečani seji, ki je bila v zgodovinskim gradu v Prag), Je prisostvovala fcudt ogromna mnoftlca tn oto izvolitvi so vsi navdušeno vzklikali novemu predsedniku. Ko se je GotbwaId pojavil v skup-Sčtai, je nastalo veliko navdušenje. Po kratkem govoru predsednika skupščine je Gott,wald prisegel. Vojaška godba Je zasvirala češko In slovaško himno. Pozneje je Gott-walda in njegovo Soprogo sprejel ob »zlatih vštetih« katedrale pra-ki nadškof Beran. Skupno z ostalimi osebnostni je Gottwald prisostvoval cerkveni ceremoniji Nato je odpotoval v svoje zasebno bivališče. Vladni podpredsednik Za-pofockž’ Je novemu predsedniku republike podal ostavko vlade tn ta mu je poveril sestavo nove vlade. Popoldne je Gottwald govoril o-gremni mno2ici in je med drugim dejal: Po februarski zmagi in po zgodovinskem 30. maju smo lahko gotov!, da bo ljudska volja najvišji zakon države. Nato Je Gott-mld poeval delovno ljudstvo, naj do 28. oktobra izvede dvoletai načrt, fla se nato lahko začne izvajati petletni načrt. Obljubi šem, je dejal GtMv&ld, da bom ob vaši strani pri vašem delu, in prepričan sem, da boste tudi vi z menoj in z vlado in da bomo na ta način ohranili an utrdili našo veliko fe-bnuafisko pridobitev: enotriešt delovnega ljudstva mesta in dežele, Klement Gott/wald ima sedaj 51 let in je sin revnih moravskih kmetov. Novi ministrske predsednik An-tonln Zapotoc!qy je bil rojen v Za-kok.cVh pri Kladnem 19. decembra 1884. Nova vlada se bo predstavila skupščini 17. t. m. Marshallov plan ta Trst v znaku osušenega gralia TRST, 14. — Danažnj« tukajšnje časopisje, pa tudi oba radio Franca, (italijanski št. 1 in slovenski št. 2) zmagoslavno javljajo iz Washingto-na veliko novico, da je upravnik Marshallovega plana tako imenovanega ERP, PAUL HOFFMAN, objavil prvo nakazilo po tem planu, ki znaša 578.891 dolarjev. Od te vsote bodo nakupili v Ameriki: Za 206.931 dolarjev osušenega graha, za 353.960 dolarjev izhlapelega mleka in za 18.000 dolarjev zdravil. Kakor vidimo, bodo vse tri ita-ba o ke služile na posebno čudovit način, ki bi era ialhko Imenorri tudi čudetvornega za takojšnjo <5:;-nbvo tržaške industrije v velik- n slogu tako, da bo v kratkem, vsen Su.000 brezposelnih v Trstu tak oj zaposleno. Nekateri szlčbni Jeziki» pa trdijo, da so vse naštete reci ostale ameriškim vojnim llferan tom v njihovih skladiščih še iz&i časa zadnje vojne, ki so upali, da bo trajala vsaj še do leta 191,8 tn ko so reveži delali tako dobre dobičke. Komunisti v večini pri sindikalnih volitvah v Italiji RIM, 14. — Po vsej Italiji *o v teku sindikalne volitve za kongrese kategorij ali pa pokrajin. Med zidarji v Firencah so ko-munisti dobili 89% glasov, demokristjani pa 2,2%, Na sindikalnih volitvah uslužbencev cestnih železnic v Coscnai »o komunisti dobili 82% glasov, demokristjani pa 3%. Izidi volitev uslužbencev cestnih železnic v Neaplju kažejo, da so komunisti dobiti 15 mest cd 20, na volitvah pri cestnih železnicah oo komunisti dobili 17 mest od 26; med železničarji so socialisti in komunisti dobili skupno 72% glasfcv, demokristjani pa 16%. 732 plinskih delavcev iatega mesta je volilo za socialiste in komuniste in 78 za demokristjane Novi veliki uspehi kitajske ljudske vojske NANKING, 14. — V zadnjih petih mesecih je kitajska osvobodilna vojska osvobodila Obširno ozemlje v Bevernoaapdnem Hupe ju. Pri tem Je bilo izločenih ie boja 10.000 kuomintangovih vojakov. V Nankingu uradno Javljajo, da Je osvobodilna vojska nocoj pretrgala Železniško progio Peking-Tientsin na 12 točkah. Isto iako Javljajo, da je morala kuomlntangova posadka po 24-urnem boju izprazniti kraj Feng-Jung, ki so ga zavzele edinlce demokratične vojske. Osvobodilna vojska je osvetoodfla skoraj, vso pokrajino Jehol v južno-zapadnl Mandžuriji lzvzemši pre-■folttlco Cengteh. To Je še zadnje veliko mesto, ki ga ima v rokah kuomlntangova vojska. Ker Je osvobodilna vojska »»vzela vsa ostala mesta, J« Cengteh povsem izoliran. V pokrajini Santung je osvobodilna vojska sprožila mogočno ofenzivo proti železnici TienUln-Nan-king. . BEOGRAD. — Nemi ki vojni Ujetniki, ki so še v Jugoslaviji, so sodelovali pri referendumu za enotno Nemčijo. V nekaterih primerih so se udeležili nemiški ujetniki glasovanja 100%. Povprečno je gle.so-valo od 95 dk) 100% za enotno Nemčijo. Od teh ujetnikov je 69,18% rodom, iz zaipadne Nemčije, 30.82% pa iz pokrajini vzhodne Nemčije. Sram jih |e Tako imenovani socialisti sr imeli te dni v Trstu kongres «8e-cialistične stranke per ta Venezir, Giulias, na katerega pa demokratičnih novinarjev sploh ms > povabili, čeprav je »k pr. vodstrr SIAU, vodstvo antifašistične mk-dine, vodstvo antifašističnih iena m dr. na svoje kongrese ved n i povabilo tudi predstavnike glav,; omenjene stranke. Kakor vidim, torej »socialisti» niso ravno fa!.. Najbrž Jih je sram. Zaradi tega ne moremo dar še poročati, ali so na svojem ko -gresu sklenili preimenovati *t-i jo stranko v «Socialistično strani o za Tržaško ozemlje», ali pa bo t"-vedno ostala1 ^Socialistična stra t ■ ka za Julijsko krajino», kakor sc n. pr. podobno imenuje še vedno tudi sCh-ilna policija per la Venerin Giulia». ITALIJANSKI DELAVCI branijo sindikalno enotnos, Ustanovitev “alianse,, sovpada s Harrimanovim prihodom v Rim-Vatikan središče za vežbanje saboterjev in vohunov (Od našega posebnega dopisnikaJ RIM, 14. — Središče današnjih dogodkov so že vedno spletke krščanske demokracije in strank »tretje sile*, da bi razbile sindikalno enotnost. Važno izjavo je danes podal demokristjan Rftpelli, ki je že v aoboto priznal, da »sindikalna aliansa*, ki so Jo ustvarili demokristjani, skragatovei in republikanci, »i sindikalna, pač p*, politična. Nocoj Je Rapelll to ponovil. Pripomnil je, da> eo do tega skušali priti že v decembru, ko so mislili v podjetjih ustanoviti odbore delavcev. ki naj bi delali na tem, da bi tako dali videz, da je pobuda prišla od delavcev. Toda delavci niso hoteli o tem nič slišali in pogajanja bo se prekinila. Ta pogajanja so se pozneje obnovila, ko so predstavniki, ki so se predvčerajšnjim sestali, šli V London na Marshallovo konferenco. Jasno, da ni mogoče drugače nego opozoriti na dejstvo, da je prišlo do ustanovitve te »alianse*, ravno ko je v Rim prišel Harriman, ki tod si želel, da delavci prenehajo Z borbo proti odpustom, ki so posledica izvajanja Marshallovega načrta. Vendar pa so pobudniki »alianse* naleteli na velik odpor celo v svojih strankah. Tajnik FIOM Roveda je nocoj izjavil, da demokristjani, ki so pri volitvah 16. aprila uspeli, se sedaj ne morejo pomiriti, da najbolj ak-; tivni in produktivni del držav« to je tisti, ki je prispevaj k osvoboditvi, ni na njihovi strani, pač pa j j celo proti njim Delavoi — je zaključil Roveda — branijo sindika -no enotnost kakor do sedaj in s-; pripravljajo na bitko, ki jo je Sploi-na konfederacija dela stavila n: dnevni red za zaščito delavskih pravic. V Turinu je avtomobilsko podjetje «Lancia* znižalo delovni urnik zaradi pomanjkanja dela. Danes je policija branila delavcem prihod na delo, ker so tl hoteli kljub temu na delo. Delavska zbornica Je la solidarnost* proglasila enourno stavko. Položaj Je zelo napet. Važne izjave je danes podaj na Kapplerjevem procesu policijski inšpektor Dosi, ki je kot priča izjavil, da je odkril načrt, na pod. legi katerega je Vatikan s pomočjo nekega patra Miohelija (sedaj na raapolago Anglo-američanov) kupil v Monteverde Nuovo (blizu Rima) vilo, kjer bt s« Imeli sestati 9S-6vski saboterji in vohuni po prihodu zaveznikov. Pri tem al n* moremo kaj, da ne spomnimo na delovanje vatikanskih krogov, ki vežbajo saboterje in vohuna, da jih potem pošiljajo v države nove demokracije, da tam vršijo teroristična dejanja* , e. MHme FESTIVAL NA KATINARI Narodna noša - naš ponos TRŽAŠKI DNF.VNIK Navzočnost Italijanov pri tej prireditvi je dokaz, da lahko obstaja bratstvo in prijateljstvo med dvema narodoma ter da je možen nemoten razvoj slovenske in italijanske kulture na Tržaškem ozemlju f •'T ' v ? •"i’' ^ > -Jgf X , - *' , ■ . u1 a. : i • jmm - * s H •' r .> - 1 • •. *, .• • AjLi ,•*' 'MOl H " 'g- Brna Na zelenem travniku, na Melarl na Katinari je prišlo v nedeljo popoldne z vseh krajev tržaškega mesta in njegove okolice veliko število Slovencev i» Italijanov, da bi občudbvaH slovenske tržaške narodne noše. S skrbjo so se Tržačani ozirali na temne oblake, ki so vse bolj zastirali še poprej jasno nebo ter obetali veliko nevihto. Pa vendar je ljubezen do slovenske narodne tradicije in zlasti do narodnih noš premagala bojazen; uspeh prireditve je dokazal, kako visoka je zavest našega ljudstva, ki zna klju-bfjvati tudi naporom, če gre za to, da manifestira svojo narodno ter politično in kulturno zavest. Spored prireditve je otvoril predsednik prosvetnega društva LČnjer tov. Piščanc, ki je v kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče ter orisal velik pomen, ki ga imajo slovenske nart/dne noše za slovenski živelj na Tržaškem ozemlju. Ob konou je spregovoril nekaj besed tudi v italijanščini ter se zahvalil tudi Italijanom, ki vidijo v lepem razvoju slovenske kulture dokaz možnosti obojestranskega ravvoja Obeh kultur tukaj živečih narodov. Poudaril je, da pomeni navzočnost Italijanov na festivalu slovenskih narodnih niš znak, da lahko ob-sthja bratstvo in prijateljstvo med obema narldoma. Nato je tov. dr. Hlavatg pozdravil vse navzoče v imenu BHPZ ter poudaril nedemokratično postopanje vojaške okupacijske uprave do kulturnega izživljanja Slovencev. V imenu tajništva OF je spregovoril tov. dr. Jože Dekleva, ki je izjavil, da se moramo boriti za to, da bo slovenski živelj dobil svoje pravice, ki mu po vseh pravicah pripadajo. Omenil je tudi izjavo gen. Airega, v kateri izraža dvom o potrebi slovenskih šol na Tržaškem ozemlju, češ da govorijo tudi vsi Slovenci italijanski. Toda slovenski narod bo zna! preprečiti da bi postal ta dvom gen. Airega resnica. Govoril je še prof. Ferlan, ki je prinesel pozdrave V imenu centra za italijansko kulturo in v imenu glavnega odbora 8IAU ter je s svojimi vzpodbudnimi besedami zelo navdušil vse navzoče, ki so z odobravanjem spremljali njegovo izjavo, da bodo italijanske demokratične množice podprle bOrbo Slovencev za njihove pravice, katere jim *dem'jkrdtičhl» zavezniki na vsakem koraku kratijo. Spored, ki je sledil govorom je bil zelo pester. Recitacije, pevski zbori iz Lonjerja in Sv. Ivana ped vodstvom tov. Venturinija ter zlasti zadnji prizor, ki so ga izvajali člani Slovenskega narodnega gledališča s sodelovanjem mestnega odbora ASIZZ, je tako navdušil vse gledalce, da je postala ta prireditev res manifestacija bratstva in prijateljstva. Vsakdo, ki je prisostvoval tej prireditvi je imel občutek, kot bi se poimil za nekaj stoletij nazaj, ko so naše babice in stari očetje hodili po tej zemlji v svojih narodnih nošah, ki so jih nosili z velikim veseljem in ponosom ter živeli v bratskem sožitju z vsemi. Kako zna ceniti naše ljudstvo isvoj največji zaklad — narodno nošo, nam je jasno izpričal primer, ko je neka stara ženica izjavila: «Zelela bi, da bi me pokopali v tisti noši, s katera sem se združila v zakon s svojim rajnkim možem. Kaj bi mi vendar rekel, če bi me videl brez njef* Prav posebno pozornost pa so vzbujale moške narodne noše, ki so dajale celotni sliki pestrost in pričale o tem, kako živahen in gibčen je temperamenit slovenskega ljudstva. Ob zvokih domače godbe so se vrteli stari in mladi plesalci in rekli bi skoraj, da je bila več starih kot mladih plesalcev, katerim je nedeljska zabava vzbudila spomine na njihova mlada leta. Vej travnik je bil poln ljudi, ki so se v skupinah razgovarjali, prepevali ter se šalili. Vsakdo se je rad ustavil ob skupini mladincev, ki so v krogu sedeč prepevali hr-vatske in srbske partizanske pe- smi. med vso tb množioo pa so se ponosno sprehajale stare ženice mlada dekleta in celo prav majhni otroci, oblečeni v narodne noše. Vsem je sijalo iz oči veselje, da se zopet doživeli tako lep praznik. Prav gotovo bo ostal vsem v lepem spominu ta festival slovenskih narodnih noš. Za nase partiiane „ni“ prostorov za njihov kongres Pisali smo že, da pripravlja Zveza primorskih, partizanov veliko partizansko zborovanje, ki bi moralo biti zadnje dni tega meseca in sicer 26. in 27. t. m. Zastopstvo partizanov je zato šlo včeraj k upravniku Javnih skladišč, da ga prosi za dvorano pomorske postaje. Odgovor ravnatelja Bernardija je bil negativen; izgovarjal se je, da je dvorana že zasedena. 20. t. m. imajo namreč v prostorih pomorske postaje neko prireditev begunci z Reke, dočim so za 26. in 27. t. m. dobili prostore »ta beli» od Slovenske demokratske zveze, ki bodo imeli svoj kongres. Ni prvič, da so partizani dobili negativen odgovor, kadar so kaj prosili pri tukajšnjih vladajočih krogih. 2e letos pomladi so prosili prostore za svoje zborovanje, predlagali so vse mogočo dvorane in prostore, toda vsak odgovor je bil negativen. Za pust je n. pr. Lega dobila gledališče Verdi za svoje pustne zabave; vse druge fašistične in njim podobne organizacije dobijo prostore, samo Zveza primorskih partizanov ne. Gospod Bernardi in njemu podobni so najbrže sedaj pozabili, da se morajo prav partizanom in aktivistom zahvaliti, ako so prostori tržaške pomorske postaje še pokoncu. Saj so le ti borci preprečili Nemcem, da bi pri svojem umiku razrušili pomorsko postajo. Zato je pač danes tako postopanje proti včerajšnjim borcem za svobodo. Kopališče pri Sv. Nikolaju izročeno svojemu namenu Vroče in sončno jutro 13. jtnija je privabilo na senčno obaio obnovljenega kopališča pri sv. Nikolaju v Ankaraou veliko množico ijiuidsfcva iz Trsta in okrožja. Dobrih osem let že ni bilo tu toliko ljudstva. Prihajali so s parniki, barkami, avtobusi in kolesi. Obrežje je ze zgodaj zjutraj ož: velo, gruče in skupine sq posedale v sencah visokih topolov, oglesla se je pešem in harmonika, med katere se je vpletal glas zvočnika, ki je naznanjal otvoritev in igral od Časa do časa poskočne valčke. Vsi kopale; in kopalke so komaj čakali, kdaj se bedo lahko vrgli v objem gorkim morsk m Valovom. Navsezgodaj se je vršila spom’n-ska slavnost za mladiče« m, k; je bil žrtev eksplozije mine, ki je o-stala skrita še iz časov borbe, Takoj nato je bila iavešena na visok drog velika zastava To-ja. Ta zastava je b la vidna celo iz Kopra. Ob prihodu parnika iz Trsta je bilo že vse pripravljeno, za slovesen sprejem. Vse csobje kopališča in že prej prispeli kopalci so pričakovali na obrežju. Na ukaz nemškega poveljstva so delavci TODT uničile vte kopališke naprave, in podrli celo most za izkrcavanje. Ostala je go’a pu-•čava, ki ni imela niti od daleč več podobe kopališča. V komaj dveh mesecih so delavci obnovili: kopališče in ga O premili z vsem potrebnim. Kopališče lahko sprejme ekoro 2000 oseb. Ob obrežjih je postavljenih 40 manjših hišic, ki imajo vsaka po osem kabin. Poleg teh sta postavljeni še dve baraki, ki lahko sprejmeta po 200 ošeb vsaka. Cež 1.500 oseb je bilo tu že dopoldne, popoldne pa so se pridruzde še večje gruče iz Kopra m okrožja. V TREBČAH PONOVNO Kdo bo lu napravil redi in kdo je*a to odgovoren KONČAN JE PREDPRVENSIVEN! turnir odbojke Sv. Marko si je z 22 točkami priboril prvo mesto pred Tovarno strojev z 18 točkami V nedeljo zjutraj so bile zadnje tekme v odbojki. Ze v začetku tekmovanja se Je ividelo, da bo Sv, Marko odnese; eno .zmed prvih mest, zaradi krasne igre. Tudi Tiskarji so v začetki dobro kazali, vendar jim je kmalu upanje na prVo .mesto splahnelo in so se končno morali zadovolitl s sedmim mesto. Zadnje tekme dneva so prinesle Bledeče izide: Sv. Marko-DSZ ES 2:0. DSZ ES-T.sk ar Ji 2:0, Greta-DSZ ES 2:0, Sv. Marko-Tovarna strojev 2:0, Barkovlje-Sv. Ivan 2:0, Elekt ra-Tiskar ji 2:0, Tovarna stro-jev-Lonjer 2:0, Dijaki.Greta 2:1. Lestvica Je torej sledeča: 1. Sv. Mafko 22 točk, 2.. Tovarna strojev 18, 3. Greta 16, 4. Dijaki 16, 5. DSZ ES 12, B.arkovlje 12, 7. Tiskarji 11, 8. Tomažič 8, 9. Lonjer 6, 10. Elek-tra 4, Skorklja 2, Sv. Ivan 0. Ob koncu tekmovanje Je zastopnik tajništva ZDTV po kratkem na. govoru razdelil darila in sicer je Sv. Marko prejel pokal, Tovarna strojev spominsko plaketo, Greta in D jaki medaljo in pa 8 majh-n h medalj za vsakega člana ekipe. I,on J e,- pa je dobil spominsko darilo kot najbolj disciplinirano moštvo. Ob pričakovanju zadnjega dne SAMO TRI TEKME PRVENSTVA TRŽAŠKEGA OZEMLJA V nedeljo so bile odigrane tekme, k; so predčasno iz enega ali druge- ga razloga odpadle. ZDTV Je Skle. nila najprej od-gratl vse odpadle tekme in prepustiti tako zadnjemu dnevu tekmovanja odločitev novega prvaka. Izidi tekem so sledeči: Aurora-Ižola 1:0, Ponzlana Montebello 2:0, PrktAii.ščlpki-Koštalunga 6:3. Tekma v hitri hoji GOVORČIN DOSPE NA CILJ PRED CORSIJEM Ob priliki «Pizkulturnega dne» v Miljah Je bila tudi tekma v hitri hoji s udeležbo naših najboljših tekmova.cev. Po ostri borb', ki Jo Je vodil od začetka do Sv. Roka Coršl Ezlo, je Govorčin nape. vse sile in pričel vodit!, dokler r/ 'prvi prišel na ccij z 1’ in 56” pred Cor-& Jem. Za imenovanima Je zasedel tretje mesto Neppl. četrto Skilan, peto Corsi Edi, šesto Brezar itd. Mauri po krasnem sprintu pusti za seboj 12 kolesarjev Res dobre kolesarje imamo na Tržaškem ozemlju. Vsaka nedelja je nj m rezevirana za razne tekme in vedno več mlad h kolesarjev izhaja Iz naših kolesarsk'h odsekov. Tako Je bila tudi v nedeljo kolesarska tekma za veliko ml!teko nagrado. Bila je os>ra borba med mnogovrstnimi barvami naših društev, zlasti med mladino. Toda zmagal Je starelši Mauri. Drugo mesto je zasedel Favento (DSZ ES), tretje Tornadi) (RlnaldO, 4. Zuljan (Ri-naldt). 6. Perro (OMMSA), 6. Za. nolla (DSZ ES), 7. Ferluga (Opčine), 8. Poropat (Olimpija) itd. Mednarodni nastopi tržaški atletov LEP USPEII SULČICEVE IN SEDMAKA Oh pril ki priznavanja stoletn'ce madžarske svobode sta nastop la na velikem lahkoatletskem mitingu tudi tržaška atleta Sulčič Marija in pa Sedmak. V ostro konkurenci sta dosegla prva v skoku v daljavo 4 mesto, drugi na v teku na 400 m tudi 4. mesto v res ostri konkurenci. K uspehu čestitamo obema atletoma, da sta res častno nastopala nMa b»rve v tujini.- 2e večkrat smo pisali o škodi, ki jo naš kmet prenaša na račun o-kupacljgkih čet. Pisali smo o škodi, ki so Jq povzročili z gradnjo Strateške ceste, o škodi, ki so jo napravili actgloamerlški vojaki pri «pom,Iedanskh vojaških vajah«, kp so porušili zidove, napravili cešte, kjer ceste nikoli ni bi.o; pisali smo o Škodi, za katero naši kmetje še danes čakajo na povračlo. Toda kaže, da odgovorni organf v Trstu, celo tisti, ki odmerjajo stalno večje davke ravno našim kmetom, nikakor nočejo cvideti krivic, ki se dnevno dogajajo kmetom našh okoliških vasi. Zadnje dni in posebno v soboto, nedeljo in včeraj so v okolici Trebč imeli anglosmeriški vojaki ponovno vaje. Z glavne ceste so s tanki zavili po ozk'h Stranskih poljsk h cestah, razrušil: zidove in nato ob cesti krenili neposredno na travnike. Se so ponekod vidne »poti* in razrveni travniki od zadnjih «o-fožaih vaj«, dočlm so posledice novega d'vjanja strahotne. Od kraja, kjer mu domačini pravijo Pod črni kamen vse Čez Kraše in dalje preko Uščovc prot; Ben e.m se vije široka «nova cesta* po travnikih, koder so zadnje dni vozli anglo-amerjški tanto: ter rušili zidove, razrvali zemljo, razkopali travnike, da o travi ati ne govorimo, kajti na štlfi in več metrov širbkem in i več sto metrov dolgem pasiu ni niti sledu zelenja. Najbolj prizadet je gotovo Milkovič Matija, kateremu so razvrvali, tik pred košnjo, preko sto metrov dolg in štiri in tudi več metrov širok pas travnika. Škodo trpi tudi IGfalj Jožef iz Trebč 169, Kralj Antonija iz Trebč 110, Kralj Alojzija iz St. 14 ter mnogi drugi. Dočim po drugih travnikih ko-s jo im spravljajo še no, z ogorčenjem gledajo kmetje na tisti del svoje zemlje, kjer so Jim tanki u-n'čiii travo in travnik. Pez mimo li smo 6e pri kmetih, kaj so ukrenil, zaifadi tega, toda z ogorčenjem odgovarjajo kmetje, da so se obrnili celo na civilno policijo, naj bi intervenirala, odgovor So dobili, da se z vojsko ničesar ne da opraviti m da se v to ne marajo spuščati. Kmetje trdijo, da to ni edini prf-mer in da okupac jaka vojska na vse mogoče načine škoduje kmetom. Pr.sejo konje, s konji jahajo kaf preiko polj, vojaki gredo kar čez nj:ve posejane z žitom itd. itd. Neki tovariš Je celo omacčj primer, ki se je dogodil pred kratkim, ko so prišli vojaki in začel: naklada-ti na tovom avtomobil zemljo z njive, ki je b:la posajena s krompirjem in pri tem so nakladali vse škripaj zemljo in krompir. Pred nekaj dnevi so s kmetijskega uulada vojaške uprave poročali, kako skrb jo za zboljšanje in pomnožtev živinoreje, danes pa njihovi tank; uničujejo pašnike in trfavnike. Milijone troft j0 za »izboljšanje* zemlje, na drug: strani pa kmetu uničujejo zemljo ter mu istočasno z davki onemogočajo, da bi si opomogel. Ljudje se sprašujejo, kje je tukaj zdrava pamet. Toda potrpežljivost je že dosegla avoj vrhunec in kmetje nikakor ne nameravajo več dopuščati, da bi delali z njimi kakor je kdo navajen delati v kolonijah. ponazoruje »ogromno množico ljudi*, kakor je objavila «Voce libe-ra», ter sliko dejanskega škandalozno majhnega obiska prvomajske proslave Delavske zbornice na Velikem trgu. Ta dokaz, dokumentiran s fotografijami, gotovo ni šel v račun nekemu pripadniku Delavske zbornice, ki je lepak strgal. Ko so delavci to opazili, so zahtevali, da se delavec umakne iz tovarne in so napovedali stavko. Tovarniški odbor ja šel takoj k direktorju, toda direktor je vzel v zaščito tega zaslepljenca, ki mu niti dokazi resnice in dejanskega stanja »e morejo odpreti oči. Razgovori pri direktorju so se nadaljevali vse do 16, ko so sirene zapiskale in do tedaj ni prišlo še do sporazuma. Odločnost delavcev, ki ne trpijo otecli sebe elementov, ki vede ali nevede škodujejo vsemu delavskemu kolektivu tovarn, dokazuje tudi upravi tovarne, da njena zaščita nasproti posameznim klečeplazcem ne mere uspeti. Podrobneje bomo o tem pisali še jutri. Prva seja odbora kongresa delovne mladine Dveurna stavka v tovarni OMMSA V nedeljo 13. t. m. je bila prva konferenca odbora kongresa delovne mladine. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o raznih problemih in še prav posebno pregled bodočega dela, ki ga bo moral izvršiti odbor, nakar je sledilo poročilo o poteku samega kongresa. Eden izmed članov od boe a je podaj širok pregled o pripravah in poteku k oc gr asa ter poudaril uspehe in napake, ki: jih je mladina pr; tem delu naredila. Prav posebno pa je še poudaril navdušenje tisočev in tisočev mladih delavcev, ki so na raznih zborovanjih in konferencah dokazali, da razumejo pomen tega kor.greSa in da so pripravljam od.očno boriti se z« dosego svojih pravic. Velik odziv so pri mladini doživele priprave za mladinsko razstavo. 6:cer je bila ob Otvoritvi kongresi otvofJenu samo delna razstava, vendar Je že ta pokazala tehnične (n umetniške sposobnosti naše delovne mladine. Prav gotovo bo pokazala mladinske razstava, ki se bo vršila verjetno junija, še bolj nazorno vse sposobnosti, ki jih ima naša delovna mladina. Ko je govornik podal kratek pregled o veliki ljubezni in simpatiji, ki Jo je izkazalo tržaško ljudstvo delovni mlad’n.i ob njenem kongresu, je še na kratko prikazal pregled de.a na kongfesu ter poudari; njegove pozitivne in negat v-ne strani. Izjavil pa je, da Je bil kongres resnična manifestacija delovne mladine. Razvila 6e je živahna diskusija 0 važncet/ «.zjave o pravicah delovne mladine*, ki jo Je kongres odobril in katera izraža vse zuhte Gardneiievg linija tudi v šporlu? Zahtevamo svobodo fizkuHuraega udejstvovanja IVi mlnii niti teden dni, odkar je policija preprečila kolesarjem ZDTV prehod preko viale XX. septembra s prihodom na cilj v ul. Rossetti is «varnostnih vzrokov)), ko pa je policija hotela zopet uveljaviti svoj glas pri nedeljski kolesarski tekmi. ZDTV je organiziral kolesarsko tekmo iz Trsta pa preko demarkacijske linije vse tja do Umaga. Toda policiji ne ugaja, da bi se tržaški športniki udejstvovali na tekmah, ki so delno v coni B Tržaškega ozemlja. To ponašanje se nam zdi kaj čudno. Medtem ko kolesarji raznih društev CONI-ja nemoteno prehajajo tudi v tekmah v Italijo, nam policija prepovedujejo tekmo na našem Tržaškem ozmelju, pa čc-ptav se bi ta del imenoval cona B. Namen policije je jasen. Demoralizirali hočejo mlade športnike, da bi dezertirali >z vrst ZDTV in prešli h CONI-ju, kar pa se jim na noben način ne bo posrečilo. Dokler bodo kolesarji CONI-ja nemoteno prehajali preko državne meje v Italijo, toliko več imamo pravico mi preiti črto med eno in drugo cono istega ozemlja. Skrajni čas je, da vojaška uprava izda ukrepe- proti onim silam in elementom, ki jim ni vseč svobodno fizkulturno udejstvovanje, Ob štirih je močan dež pregnal veselo in razigramo množico v kabine in pod veliko Verando restavracije. Le kake pol ure so se natakarji malo v šalah ježili, kec je bilo gostov le prenatlačeno povsod, nato pa so se ponovno pomirili, ker je znova posijalo scicce. Ni manjkalo ne pijače in ne jedače. Nekateri, k: so prišli iz Trsta, skoro niso verjeli: saj Je tu kot nekdaj, so dejali Nekdo Je omenil, da manjkako po kab nah zrcala in na mostičkih vrvice, da ne zdrsneš in se poškoduješ. Prav gotovo bo vodstvo gledalo, da tudi tega ne bo manjkalo, posebno pa zrcal ker ve, kako rade ae S rene prej kot zapustijo kabino malo pogledajo, če so za med svet... per-don za morje. Vs: obiskovalci so bili presenečeni nad postrežbo. Poleg vsega drugega še nad olgaretami vseh vrst, ki so bile naravnost užitek za kadilce. KOLEDAR Torek 15. junija Vida Sonce vzhaja ob 4.11, vahaja ob 19.57. Dolžina dneva 15.46-Luna vzhaja ob 13.23, zahaja ob 0.51. Jutri 16. junija Beno, Bodi n \ Spominski dnevi 1867 se je rodil Ivan Grohar, slovenski slikar. Umrl je 19. IV. 1911. 191,2 je bila na Hrvalskem osnovana I. brigada NOV in POII. PRESKUSA Konec razdeljevanj. Danes 15. t. m. ge bo končala delitev riža za vse skupine potrošnikov, ki se je začela 1. t. m., ter belih testenin za delavce zaposlene pri težkih ali najtežjih delih pri vojaških edini-cah, ki se je začela 7. maja. Prodaja zmrznjenega argentinskega mesa brez kosti se nadaljuje po 480 lir za prednje dele in po 560 lir za kg za zadnje dele v sledečih mesnicah, oziroma trgovinah: Delavske zadruge v Istrski ul. 20, Me-negoni Dante v ul. Sv. Marka 24, Spanger Attilio v Barkovljah 22, Piščanec Franc v ul. Udine 18, Toia Roman v ul. Settefontane 11 ter pri Polaku Oskarju v ul. Macchia-velli 17. Dvig nakazil: V teku današnjega dne naj vsi trgovci na drobno dvignejo nakazila za sladkor na mestnem- prehranjevalnem uradu. Isto Športna in ljudska manifestacija v Miljah v znaku bratstva in enotnosti V nedeljo je vladalo v Miljah prav posebno praznično razpoloženje. Ze v zgodhjih jutranjih urah so prihajale iz vseh bližnjih vasi skupine mladincev, mož in žena, ki so hitele v Milje, da bi prisostvovale pričetku velik« športne in ljudske manifestacije. Vse de »okra. tjčno prebivalstvo Milj je bilo na ulicah. Povsod veseli obrazi in prepevanje. Celo okrog 2000 Tržačanov je prišlo v Milje, da bi prispe, valo k uspehu te manifestacije. V dopoldanskih urah Je bila športna manifestacija, katero jo otvorila kolesarska dirka nakar j* takoj sledila športna parada po miljskih ulicah, na čelu katere je bilo 15 motociklis*ov kulturnega krožka «Aquile*. Ob navdušenem ploskanju številnega občinstva so sledile motociklistom godba krožka «Krevatin», tržaška zastave, telovadci in telovadke raznih okrajnih krožkov, pioniji in pa mladinci in mladinke, ob.ečen: v raznobarvnih narodnih nošato. V povorki je bilo okrog 700 telovadcev, ki so ob primernem spremljanju godbe izvajali telovadn« vaje, katere so prav gotovo navdušile vsakega gledalca. Prav posebno pohvale so si zas.u. žili mladinci vasi Jelarjev, Plavij in Cere jev. Več kot 3000 oseb je prisostvovalo telovadnemu nastepu; ob koncu sporeda so vsi navdušeni pozdravljal; povorko telovadcev in telovadk, ki so se zopet vračali v mesto. Ne smemo pozabiti demokratlčn’h miljskih žen, ki so pripravile kosilo za 200 pionirjev ter tako ponovno dokazale svojo požrtvovalnost in predanost. Popoldne pa se je vršila na vrtu kina Evrope velika ljudska zabava, katere se je udležilo tudi veliko število Tržačanov. Ves prostor Je bil prekrasno okrašen s slovensk;-mi in italijanskimi zastavami; velika peterokraka zvezda pa je vise. la nad vhodom. Razvila se je prisrčna zabava; igrali sta godbi krožkov «Fraus!n» in «Crevatin», peli pa so kori iz P.avij in Cam-por. Proti večeru Je vsem navzočim spregovoril tov. Gašperini, ki je poudaril velik pomen te manifestacije, ki je ponovno dokazala, ca je naše ljudstvo trdno odločeno na- «RAZSTAVA MEDNARODNE. GA FESTIVALA MLADINE* Vsi mladinci in mladinke, k; so lansko leto oddali svoje izdelke za razstavo, ki se je vršila ob m.adin.. kajti v nasprotnem primeru bomo skem festivalu za Tržaško ozemlje. morali spoznati to, kar smo na ostalih poljih ie davno uvideli, namreč, da vojaška uprava sama hoče preprečiti delovanje ljudskega športa. in ki so bili poslani v Prago, naj te dvignejo dne 15. t. m. na sedežu mladinske komisije Enotnih sindikatov, v ulici Montfort št. 3 od 18. do 20. ure. Smrtna nesreča v kraški jami Žrtev 17-letni Karel Debelil, dan tržaškega alp n StiCnega k uba Epet je smrt :z vrst planlhcev izpred mrtvašnice glavne bolnice v iztrgala mlado življenje, in sicer ulici P:etd. 17-letnega Kafla Debellija, iz ul. Molinavento 122. Pokojpiik, ki Je bil član tržaškega, alpinističnega kluba. Je skupno z desetimi drugimi prijatelji odšel že v soboto popoldne na Kras. Spustili so se v bližini Opčin v kraško jamo, in 9- daljevati skupno borbo za mir in pravico’ do dela. V slovenščini je govoril tov. Viola, naka- Je spregovoril še nekaj besed partizan tov. Slavec. Po končanih govorih se je zabava nadaljevala. Množični sestanki partizanov V tem in prihodnjem tednu bodo v raznih krožkih zborovanj* partizanov, kjer se bo razpravljalo o vprašanju prihodnjega velikega zborovanja partizanov Tržaškega ozemlja. Množični sestanki partizanov bodo v sredo, 16. junija ob 20.30 v prosvetnem društvu «Vojke Šmuc» v V03I št. 2, v četrtek 17. 6. ob 20.30 bo zborovanje v krožku tiskarjev, ul. Trento 2-H. in ob 21 v krožku «Tomažič». Za nadaljnja zborovanja bomo naknadno javili. Vabljeno je vse ljudstvo posameznih delov mesta, da se teh zborovanj udeleži, kajti vprašanje partizanov je vprašanje vsega ljudstva. IZ IZJAVE O PRAVICAH DELOVNE MLADINE Kongres je sklenil, da začne široko gibanje vseh mladih delavcev in delavk na čelu z »odborom kongresa delovne mladine*, da se ukrene vse potrebno za uresničenje načel, k; jih vsebuje ta izjava, ter da se rešijo vsa posamezna vprašanja. POZIVA t*se mlade delavke Tržaškega ozemlja obeh narodnosti, ki pripadajo kateri koli organizaciji, ne glede na njihovo politično ali versko prepričanje, da se združijo ter s svojo odločno in enotno dejavnostjo uresničijo sklepe kongresa, v katerih se zrcalijo osnovni interesi, skupni vsej delovni mladini. Živela združitev vseh mladih delavk in delavcev v borbi za mir in delo! Podlegel ie lahkim noškodbam V soboto ponoči so pripeljali v bolnišnico 69-letnega slugo Saina Ivana iz ulice Vasari 3 zaradi telesnih poškodb, ki mu je povzročil neznani kolesar, ki se vanj zaletel v ulici Toti. Ker poškodbe na prvi videz niso bile resnega značaja, so mislili, da se bo mož zmazal v 6 dneh. Zato ga niso niti sprejeli v bolnišnico. Toda poškodovancu ni šlo prav nič na bolje. Nasprotno, v nedeljo zvečer so ga morali prepeljati v bolnišnico, na kirurški oddelek. Včeraj ob 15.30 popoldne pa je mož podlegel poškodbam. naj store načelniki prehranjevalni uradov na podeželju. Dodatne živilske nakaznice *> težke delavce: Ker je delitev n %, S»: H fr Planinsko društvo iz S zlva svoje člane, da se ude* J \ pogreba v kraški jam; P°n*?i 'Mr nega planinca, člana CAT-a, k .. . danes 15. junija ob 16. iz ), nace glavne bolnice, da J***' ,11 zadnjo čast padlemu plani0° 'tl MII KINO 110 KINO OB MORJU. 16.00: ^ | \ trinajst*. %t ROSSETTI. 16.00: «ZmajeV , Katherine Hepburn, W. PuLi)k, PENICE. 16.30: »Grand hotel rla», Glnger _Rogers,_ Lanh,^) V SUPERCINEMA. 15.30: Bill*, O’ Hara, Linda k9t FILODRAMMATICO. 16.00^: ‘GCti z menoj*, F. Astaire, E. ..[je -i] MASSIMO. 16.00: »Slavna pust° ščina*, Gary Cooper. ALABARDA. 16.00: »Gospa j* G* ver* G. Garscn, W. Pidgf° jjf TČ ARMONIA. 15.30: »Karnevaij ljenja*, C. Boyer, B. fa*-' Sl IDEALE. 16.30: »Smrtno Ifnk stvo», Dick Povvell. .-»Uk, ' NOVO CINE. 16.00: ' morja*, Edvvard G. Robina Victor Mc. Laglen. % H Delo žeparjev Vrstatežkih orometnlh nesreč Število prometnih nesreč noče je-njatl klJJb vsem policijskim predpisom m prometni kampanji, ki I preveč pazil na svoje žepe, so mu S kopalno sezono se je začelo delo tudi za poklicne žeparje. V nedeljo popoldne Je se Je šla Lilla Corsarl kopat v Cedas. Medtem ko se je močila v hladnih valovih, so ji neznanci v kopališču odpihali zlato uro. Se večjo smolo pa je imel Pasco Robert. Medtem ko se je vozil v trolejbusu «L» in ker najbrže ni se na žalost vrši samo v mestu,1 neznani žeparji odnesli listnico s cer ob cesti med Velikim Rennom naedtem Pa nl praY5a |25 ^ovel po 1000 lir Policija je skega nadzorstva po državnih ce- . sicer pregledala ves trolejbus, toda stah Izven mesta. | zaman, po listnici ni bilo ne duha Tokrat je postal žrtev prometne 1 ne sluha. Preiskava se nadaljuje. in Opčinami. V to jamo so se do sedaj spustili samo enkrat tržaški planino in je bila zato še neraziskana. Potem ko so planinci- prebili vso noč v jami, so v nedeljo zjutraj ob 4.30 začeli zapuščat; Jamo, pri tem so uporabljali vrv. Medtem ko se Je nekaj tovarišev že srečno ve delovne mladine." Doltoort *vse P0V7Wl° ^ Jame, Je Debellija za- mlrd ne Je, da dobro prouč-; to izjavo, novo ustanovljeni odbor pa mafa skrbeti, da se bodo vse zahteve, zbrane v tej Izjavi uresničile. USTANOVITEV FOTOGRAFSKEGA ODSEKA PRI PLANINSKEM DRUŠTVU V TRSTU Včeraj popoldne Je bilo v tovarni OMMSA procej živo. Tistim gospodom. ki jim resnica nikakor ne prija, so s« malo razjezili, ker je bil v tovarni nalepljen lepak, k! Pripravljalni odbor vabi vse ljubitelje fotografije in vse one, ki se za stvar zanimajo, na pripravljalni sestanek fotografskega odseka, ki bo v sredo 16. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih na trgu Ponteros- so št. 6-n. Obmorska kopališča so odprta Od danes naprej so odprta vsa morska kopališča od 7.30 do 19.30. dela nesreča. Prav nok-tj metrov pred izhodom se je utrgala skala in ga zadela na levo roko. Debelil Je pri udarcu zgubil ravnotežje in zdrsnil 30 m globoko v prepad, kjer je dobil Srmtne poškodbe. Tovariši, ki so bili z njim. 80 takoj začeli z reševalnimi deV. Istočasno so pozvali Rdeči križ in gasilce z Opčin. Na žalost pa so ob 8.30 Izvlekli iz kraške Jame Debel-I!ja že mrtvega. Potem ko Je policija izvršila ogled na lio-i mesta, so pokojnika prepeljali v mrtvaško kapelo v mesto. Scžilju pokojnikovim domačim Tržaškega a,lp'nlst‘čnega kluba in drugih športnikov se tudi naš dnevnik. Pcgreb pokojnega tov. Karla De-beUlja bo demes popoldne ob 16 uri nezgode 77-letmi Josip Gabrijelčič iz Sesljana. Ta se je v nedeljo po-noč. vračaj domov. Prav ko je hotel prekoračit, državno cesto, je vanj z vso silo zavozil nek zavezniški avto. Šofer vojaškega avta je s'cer takoj potem avto ustavil in prepeljal ponesrečenca v tržaško bolnico, toda bilo je prekasno. Ponesrečenec je zadobil težke telesne poškodbe od zloma kestt pa do možganskega pretresa. Kljub vsem zdravniškim poskusom v bol-n šnci je Gabrijelčič včeraj ob 2.40 zjutraj preminul. Prav tako se Je v nedeljo ponoči zgodita avtomob iska nesreča v bližini Devina. Tedaj se je Henrik De Gavardo iz ul. Ceiferia 12 vračal domov v avtomobilu, z ženo in dveletnim sinčkom. Iz nepojasnjenh vzrokov se je avto z vso silo zaletel v cestno pregrado, tako da se je prevrnil. Medtem ko se je De Gavardo zmečkal nogo, sta žena in pridružuje j sinček zadobila le lahke poškodbe. V tržaški bolnici, kamor so ponesrečenca odpeljali* so De Gavar-dl odrezali nogo.- Slovenska Irrma v Gorici GARIBALDI. 16.00: »V Broo*-^, je raslo drevo*, Dorothy ze in James Dunn. f IMPERO. 16.00: »Krila, kijL -it( vrnejo*, L. Olivier, V. ITALLA 16.00: «Nlnočka», w t Garbo in M. Douglas. I VIALE. 16.00: «Nevihta ned'.. zom», G. Cerv: in V. Corv.j! Mi KINO V LJUDSKEM VRTU. f t\. »Vglka iluzija*, Jean GaD % Erik Strc-helm, J Radijski sporefi TRST II (m 203.6, Kc v torek 15. junija ef-Si 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja be. 7.45. Napoved časa in P° 11.30. Reproducirana -rtv L Novi svet, 12.10. Srbske in gv pesmi. 12.45. Napoved časa rccila. 13.00. Lahka glasba, Slavni solisti. 14.00. Dnevu* gled tiska, 14.15. Pestra *A4 *li;. 17.30. Plesna .gflasba. 18.00. J vest. 18.15. Komorna dela kL.v) b,J sičnih skladateljev. 18.45. J'u ~ti koncert basista Milana ^ 19.00. Angleščina po radiu- ji Lahka glasba. 19.45. Napove« d : ______X: l _ nn nn ________it\f6l ’ 21.00. Slušna igra: O Neli' H l! Christie* izvajalo člani nar°jjl gledališča za Tržaško ozemlje; Plesna glasba. 23.15. Napov in poročila. 23.30. Cltanje 23.35. Polnočna glasba. Odg. urednik STANISLAV *- f T'sk Stabilimento Tip. 'pr V nedeljo 13. t. m. popoldne Je b!la v cerkvi sv. Ignacija birma za slovenske otrcke. Birmanci, vsč.ga skupaj okoli šestdeset deklic in dečkov, so bTl večji del iz sam« Gorice, mnogi tudi iz okolice. Verske obrede je opravljala poleg go-riškega nadškofa slovenska duhovščina. Birmanci, botri in vsi, ki so prisostvovali alovenski birmi, so s« počutili enkrat toliko kakor doma. Prijetno je bilo slišati slovenske mclltve in slovensko petje. Naša lepa beseda je čisto zvenela, ne da bi se z njo mešali Italijanski ali latinski verzi. Na koru Je pel mešani pevski zbor pod vodstvom Emil« Komela. Ob koncu obreda Je nadškof nagovoril naše birmance v slovenščin,!. Vse se je začelo ob lepem sončnem vremenu, le škeda, da Je potem prišla ploba z nevihto ravno ko »o birmanci ln botri zapuščali cerkev. Zal so se morali mnogi odpovedati ob1 čajnemu sprehodu, MALI OGLAgj/ BILJARD gcatilniškl prodh*1*' lefcn 69 91. < STANOVANJE VRATARJ*^ lim vrtom menjam z dv°f stanovanjem. Viale Sonhi®8-^™ ............— - guf - HIŠICO v ok01'ci Trsta * tj Naslov pri upravi lista. REDKA pRl^1 ^ POZOR! ^ Zaradi odhoda prodam k°"' zakonsko spa,n < z vzmetmi ln žimnicami *%()! lir, samsko spalnico 3 ’ žimnice z vzmetmi, štlrlde'n ^ ro. Kuhinjo z marmorji Ur. Šivalni stroj Singer, mo« j store, štedilnik, motorno gol0' | lS-° Prcge in radij, aparat za TRSI - Raifacle Sfthitio S M