' . kupujte i^NE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni LETO xxvm. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FWICTORY Slovene Daily 'iMH BUY in Ohio WgR UNITED ★ Best Advertising Medium ^jugoslovanskih CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) SEPTEMBER 24, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 222 za avtonomijo Trsta v okviru Jugoslavije spoznanih izdajstva • je ^2. sept. — Danes ^^hovnim vojaškim smrt 14 nO' jf i i Spozn • 6^"cidiuv, 1S.1 s1 triip J pod sličnimi obtožba-Sestnai obtoženci. ^sdaljnih obtožen-1% ,Jq ^ obsojenih v zapor od s trdim- delom. /^zapien Vsi Definitivna odločitev glede Trsta in Primorske še ni bila napravljena Molotov protestiral proti objavi poročila, da je konferenca Trst odrekla Jugoslaviji njihova imo-Hatod«!. kaznovani z izgu- bo Časti. ®So nacijskih -iS iri^ ?'^»kov avi v ^ razkošju JA l/ & S •»C 22. sept.—Mno - Se nacijske stran- • ria svoje zveze Ntji v \ švicarskimi funkci- 3u pq ^ udobnosti in raz- !^ih, v švicarskih leto- % rujejo deporta- y da jih n^i obvar % ?kjavii_ ki ga je ^I'idno H vlada, je J'^^e dph ^ bilo do danes iz ^ 257 samo 5l iz- jPorta«:, ■' 0"o V seznamu Na podlagi raznih križaj očih se poročil o poteku pogajanj na londonski' konferenci zunanjih ministrov velike petorice, ki so bila objavljena je sedaj postalo jasno, da konferenca še ni napravila nobene definitivne odločitve glede Trsta. Pomčrn^ M MtnUb, %^kakoin%rMLcyon^ »of r\r\afQl »vioiHnQmHnn mAsrn **. . _ _ _ ,(* I" K n'. i lil seznamu za manj kot 2,867 a!l in nemških kot razvidno iz S jih je bilo samo 726. Hon doma L %e gfll J Jili Michael A. Fei-^ Boh ^°^Sresni distrikt, W u- devet tednov ^ Evropi vrnil v PMavd ^ 8 p*. odsekom, ki tji,^ in nL, prevoza, Q' Ev^k« v raznih deie- %. in na Bližnjem % A c' sept.—Tu da bo admi-V Lorainu, O., X % '4 .A Ip/ of'' POKOJ toj "^est tf. ce, ameriške vojne da V ^ odšel v po-^j®govo mesto za-hester N. Nimitz. sta se po-U:,, Louis Simon- NJ in ta, ""^0 jima obilo telfi vedriia ter srečen Ve{,!^®WANA" ob navadnem prostorih ^ "Ljubljana". da se udeležit Trst postal mednarodno mesto oziroma da je konferenca Trst odrekla Jugoslaviji, so bila oči-vidno netočna. Da je temu tako, je jasno povedano v poročilu, katerega je objavil "New York Times" prosil petek 21. septembra od svojega londonskega koresponden-ta Herberta L. Matthewsa. To poročilo v pričetku ugotavlja nezadovoljstvo sovjetske delegacije nad stališčem Zed. držav v Londonu, ki "so nastopile proti temu, da bi Rusija dobila poverjeništvo nad eno izmed italijanskih kolonij v Afriki, medtem ko so Zed. države v San Franciscu dale razumeti, da ne bodo nasprotovale ruski udeležbi pri upravi italijanskih kolonij. Molotov ni nikdar popustil v podpori Jugoslavije Potem pa poročilo Matthewsa nadaljuje: "Kakor se razume, je sovjetski zunanji komisar Vjačeslav M. Molotov danes zjutraj odločno protestiral proti komunikeju, katerega je objavilo snoči tajništvo sveta zunanjih ministrov glede italijansko-jugoslo-vanske meje in Trsta. "Nekateri krogi so omenjeni komunikej krivo tolmačili, da je konferenca prišla do soglasja glede Trsta in gotove 'narodnostne črte.' Kakor je bilo. rečeno v mojem včerajšnjem poročilu, je Molotov na dopoldanski seji odločno podprl stališče Jugoslavije in od tedaj ni spremenil svojega stališča. "Napravljen ni bil še nikak zaključek in to postane jasno, ako se komunikej skrbno prečita. Res je, kakor je bilo opozorjeno, da bi priznanje narodnostne črte Trst dalo Italiji, ampak nikjer v komunikeju ni bilo rečeno, da se bo to zgodilo. Zastopniki zunanjih ministrov so. dobili le naročilo, da 'poročajo* o črti, ki 'naj bi v poglavitnem temeljila na narodnostni podlagi.' V smislu te formule Jugoslavija še vedno lahko dobi Trst." lizirati luko in kdo bo posedal mesto Trst. Ta problem pa je še vedno tam kot je biL "Kot posledica rabuke, ki jo je povzročil snočnji komunikej, so zunanji ministri velike petorice sklenili, da ne bodo poslej dani v javnost nobeni komunikeji, dokler ne bo njihovo besedilo odobreno od vseh navzočih ministrov. To brez dvoma pomeni, da bodo komunikeji v bodočnosti celo manj povedali, kakor pa so v preteklosti. OPOZICIJA V JUGOSLAVIJI NI VLOŽILA IMEN KANDIDATOV BELGRAD_, 22. septembra. — Stranke, ki so nasprotne vladi maršala Tita, niso vložile kandidatnih listin danes do polnoči, ko je bil zadnji čas za vložitev teh listin, kar pomeni, da bo pri volitvah, ki se bodo vršile v novembru, za-sto{)ana samo Koalicija strank, iz katerih sestoji Osvobodilna fronta. Milan Grol, vodja srbske demokratske stranke, ki je pred par tedni položil re-signacijo kot podpremier vsled opozicije proti volilnim zakonom, je danes izjavil, da bo zunanji minister Ivan šubašič, ki je sedaj bolan, v najkrajšem času položil ostavko in se postavil na čelo združeni opoziciji. WINSTON CHURCHILL DOSPEL V MONTE CARLO MONTE CARLO, 22. sept.— Bivši britski premier Churchill je dospel danes v Monte Carlo, MacArthur dobil ukaz za masne aretacije na Japonskem Okupacijske sile nimajo zavirali revolte demokratičnih Japoncev WASHINGTON, 23. septembra. — Vlada Zed. držav je danes poslala gen. MacArthurju naročilo, da izvrši masne aretacije japonskih militarističnih in drugih prvakov, z namenom, da se japonski militarizem in šovinizem popolnoma izkorenini. Skupno s tem navodilom je vlada izjavila, da ako demokratični elementi na Japonskem začno revolucijo proti svojim nekdanjih gospodarjem, nimajo okupacijske sile generala MacArthur j a delati odporu nobenih zaprek, razen v kolikor bi bilo potrebno za protekcijo samih sebe in za izvrševanje okupacijskih ciljev. Navodila gen. MacArthurja so bila sestavljena od državnega, vojnega in mornaričnega departmenta in odobrena od predsednika Trumana že pred Specifičen načrt glede Primorske in Koroške predložen po Kardelju bil LONDON, 21. septembra (Poroča Sydney Gruson v "New York Times")—Edward Kardelj, podpredsednik v jugoslovanski vladi maršala Tita, je danes svetu zunanjih ministrov predložil načrt, glasom katerega bi Trst postal svobodno mesto pod suverenostjo Jugoslavije. Ta ideja sicer ni nova, ampak je bila danes prvič sugestirana svetu zunanjih ministrov od strani Jugoslavije. Avtna unija CIO zahteva glasovanje glede stavke kjer bo nadaljeval svoje počitni- štirimi tedni, kakor razvidno iz ce, katere je začel pred par tedni I objave, ki je bila danes prvič v Italiji. I dana v javnost. Detektiv in tat izgubila življenje tekom lova za ukradenim avtomobilom na Euclidu DETROIT, 23. sept.—Unija avtomobilskih delavcev, spadajoča k CIO, je danes naslovila na vladni delavski odbor v Wash-ingtonu prošnjo,'da se v vseh tovarnah General Motor korpo-racije odredi glasovanje, pri katerem bo delavstvo odločilo glede stavke v podporo zahtevi za 30-odstotno mezdno zvišanje. Delavski department v Wash-ingtonu je po prejemu prošrtje dal razumeti, da se bodb tozadevne volitve, ako se jih bo odobrilo, vršile 24. oktobra. Medtem pa se nahaja v De-troitu doma okrog 90,000 delavcev, ki so bili večji del zaposleni v avtni industriji. Vsled stavke delavcev v rafinerijah mestu tudi preti prometna paraliza. T X. bili ih sr"'" "Slovencev — Iz vojaške .odpuščeni Fr. Ja- m Albert Su- jj '.Ji K "mer ^ nahajata m Viktor Pre-sta bila Mathew SI JE'SAM ODREZAL POŠKODOVANO ROKO JOLIET, 111., 22. sept.—Ko je včeraj tekom dela stroj zmečkal desno roko 34-letnemu far mer ju Robertu Layipingu, je farmer z žepnim nožem amputiral poškodovani ud dva palca nad zapestjem. Potem je Lamping šel dve milji daleč od farme svojega očeta, kjer je dobil avtomobil in se podal proti bolnišnici, ko ga je na poti srečal njegov brat in ga peljal ostali del poti do bolnišnice. m Cla Powell. Komunikeji bodo poslej odobreni od ministrov Potem poročilo istega kores-pondenta nadaljuje; "Poleg tega se je v komunikeju govorilo edino le o inter-nali^aciji tržaške luke. Ampak celo v tem pogledu imajo zastopniki zunanjih ministrov tozadevno edino le 'poročati'. Kar se tiče internacijonalizacije tržaške luke, ni bilo nikdar nika-kega spora, kajti glede tega so bile vse večje sile že poprej v soglasju. EISENHOWER SE VRNIL Z OBISKA V VARŠAVI LONDON, 22. sept. — General Eisenhower se je danes vrnil v Berlin z obiska v Varšavi, kjer je bil gost Boleslawa Beiruta, predsednika poljske provizorič-ne vlade. 50 UBITIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI V FRANCIJI PARIZ, 22. sept.—Snoči se je v bližini Grenoble pripetila velika železniška nesreča, v kateri "Resnični problem pred kon- je bilo ubitih 50 oseb. Dva moška sta izgubila življenje tekom divjega lova, ki se je začel, ko je policija v Euclidu v soboto ob 8:15 zvečer dobila poročilo, da je bil pred Burt's gostilno na Euclid Ave. in Chardon Rd. ukraden neki Ford avtomobil. Mrtva sta Louis Hauschild, 44-letni detektiv v East Cleve-landu, in pa Stanley Pavlic, star 23 let in stanujoč v Euclidu na 25231 Euclid Ave., ki je umrl ob 10:25^zvečer v Lakeside bolnišnici, potem ko je bil zadet od dveh krogel, kateri je detektiv oddal nanj tekom lova za ukradenim avtomobilom. Detektiv je po alarmu eu-clidske policije dohitel ukradeni avtomobil, ki je vozil po Eu did Ave. v zapadni smeri, in v bližini E. >16 St. Z eno nogo je stopil na stopnišče ukradenega avtomobila in ukazal Pavlicu, da naj ^ustavi. Patrolman Fred J. McGill, ki je vozil policijski avto, pravi, da je Pavlic ignoriral ukaz, nakar je detektiv na voznika oddal dvoje strelov. Pavlic je bil zadet in ukradeni avto, ki ga je vozil, je treščil v stoječi voz ulične železnice. Detektiv je bil stisnjen med avto in ulično karo, potem pa je padel na cestni tlak. Nato je ukradeni avto odletel od ulične kare in treščil v neki taksi-avto. S Pavlicem se je nahajal v ukradenem avtomobilu 40-letni Fred Thackwell, stanujoč v Euclidu na 24150 Euclid Ave., ki je dobil v koliziji manjše praske. Bil je aretiran in odveden na policijsko sft-ažnico. Detektiv Hauschild je služil pri policiji v East Clevelandu zadnjih 20 let. Bil je mrtev, ko je bil pripeljan v bolnišnico. Zapušča vdovo, ki se nahaja na obisku pri sorodnikih v Indiani. Njegov brat Ernest je saržent pri policiji v Clevelandu. Ukradeni Ford je bil Harry Sentry-a, ki živi na 265 E. 315 St. v Willowicku. Policija v Eucjidu poroča, da je bilo v zadnjem času v dotični okolici ukradenih več avtomobilov, ki so večji del pozneje najdeni, ko so tatovi porabili ves ga-solin in jih zapustili. v * * Pokojni Stanley Pavlič je bil 22 let star ter je stanoval na 25281 Euclid Ave. Rojen je bil v Windber, Pa. Štiri mesece se je nahajal pri marinih, sedaj pa je delal pri Chase Brass & Copper Co. Zapušča očeta Franka, doma iž vasi Brusnice na Dolenjskem, mater Josephine, rojeno Prime, doma iz vasi Podluben na Dolenjskem, tri brate Franka, Edwarda in S 2/c Alfreda, ki se nahaja na Japonskem, sestro Mrs. Alice Ter-lisky v Long Island, N. Y., in sestro Mrs. Stefania Basil v Cedarhurst, L. I. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek pogrebni zavod, 478 E. 152 St. Kakor je izjavil danes Kardeljf v razgovoru s časnikarji, bi imel! Trst po tem načrtu svojo lastno vlado, volil bi svojo lastno zbornico, ki bi vladala Trstu samostojno v okviru federalnih državnih zakonov. Pristavil je, da bi Italijani imeli večino v vladi in zbornici Trsta^ ker tvorijo večino prebivalstva v mestu. Tržaška država bi imela zastopstvo v parlamentu Kot samostojna država v jugoslovanski federaciji, bi Trst imel zastopstvo v federalnem parlamentu. Imel bi dalje enako zastopstvo kot Slovenija in Srbija v zbornici narodnosti, ki bo skupno z" zvezno zakonodajo tvorila dvozbornični parlament Jugoslavije. iKakpr rečeno, je program za dvozbornični parlament, v katerem imajo posamezni deli Jugoslavije imeti zastopstvo na pro-porčni in na narodnostni podlagi, posnet po parlamentarni organizaciji Sovjetske unije. Kardelj je dalje izjavil, da bi na tej podlagi Trst postal svobodna luka za vse dežele izven jugoslovanskih carinskih mej. Poprej je jugoslovanski podpremier govoril le o svobodni carinski coni. Zahteva Jugoslavije za Koroško do Celovca Kardelj je naglasil, da ima Ju- goslavija teritorijalne zahteve za enkrat samo proti Italiji in Avstriji in dejal, da kar se slednje tiče, zahteva Jugoslavija od nje Koroško s Klagenfurtom, katerega so Jugoslovani zadnji čas začeli imenovati Celovec, da pa ne bo zahtevala Villacha (Beljaka). (Op. ured. Opazka ameriškega časnikarja, da so Jugoslovani šele zadnji čas "iznašli" svoje ime za Celovec, nam pove, kako velikanska nevednost obstoji med takozvanimi informiranimi krogi glede Slovencev in Slovanov v obče. Iz tega pa je tudi jasno, kako težka je naloga Jugoslavije, ko se pogaja z diplomati glede svojih pravic); Jugoslavija želi prisrčne odnošaje s sosedi Ko se je Kardelja vprašalo, ako ima Jugoslavija kake zahtev ve na Grško, je odvrnil, "da še ne," potem pa poudaril željo Jugoslavije za prisrčne odnošaje s svojimi sosedami, ki so ogrožani vsled neuradnih grških zahtev po jugoslovanski zemlji. Kardelj je dalje rekel, da Jugoslavija nima nikakih zahtev proti Romuniji, Bolgariji in Ogrski ter izrazil željo, da bi se pod-vzelo korake glede vojnih industrij v Italiji, ki naj bi preprečili možnost bodoče italijanske agresije proti Jugoslaviji. Naši fantje-vojaki POROKA Danes zjutraj je prišel domov iz ludiantown Gap, Pa., S/Sgt. Frank Ivančič, sin Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 1241 E. 61 St. Pri vojakih se je nahajal od 18. marca 1942, ter je bil dodeljen 82. airborne diviziji, ki se je udeležila vseh glavnih bitk v Evropi. Sedaj je bil S/Sgt. Ivančič častno odpuščen. V soboto, 15. septembra sta se poročila Miss Jean Wamsley, hčerka Mr. in Mrs. C. E. Wamsley, Portsmouth, O., in Mr. Rudolph Vojsak, sin poznane Mrs. Mary Voj sak-Vapotich, 469 E. 185 St. Poroka se je vršila v First Community Church in po poroki se je mladi par podal na ženitovanjsko potovanje v Canado. Novoporočencema čestitamo in želimo jima obilo sreče v zakonskem življenju! Na dopust je prišel poznani godbenik Cpl, John Krištof, 1563 E. 173 St. Nahajal se je v državi Washington. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. Novi grobovi FRANK FERENCAK Snoči je na domu Josepha Ko-vacha na Stevens Blvd., v Wil-loughby, 0.< umrl Frank Feren-čak, star 72 let. Bil je vdovec. Njegova žena je umrla pred sedmimi leti. Podrobnosti bomo poročali jutri". Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. ELI STEPANOVICH V mestni bolnišnici je v soboto popoldne umrl vdovec Eli Stepanovich, star 74 let, stanujoč na 1409 E. 26 St. Grdinov pogrebni zavod oskrbuje pogreb. Podrobnosti bomo poročali jutri. SEJA ZDRUŽENEGA ODBORA Nocoj, ob 8. uri se vrši redna seja Združenega odbora cleve-landskih Slovanov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vsi izvoljeni zastopniki SANSovih podružnic in Prog. Slovenk, so vabljeni, da last se te seje udeleže. V četrtek se je vrnil za 45 dni F. L. Joseph J. Novoselc, sin Mr. in Mrs. Jacob Novoselc. V armadi se nahaja nad tri leta in v Južno vzhodnem Pacifiku eno leto. Prijatelji ga lahko obiščejo- Domov se je vrnil iz Pacifika C. M. O. M. M. James Jochun. Pri mornarici se je nahajal čez tri leta, od tega 26 mesecev v bojni zoni. Poleg žene, ki je hčerka Mr, in Mrs. Louis Čebul, 13313 Kuhlman Ave,, ima tudi sinčka starega dve leti in pol. IZ BOLNIŠNICE Iz Glenville bolnišnice se je vrnila na dom Mrs. Jennie Krištof, 1563 E. 173 St. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu, mt ji pa želimo skorajšnje okrevanje! PLAČAJTE ASESMENT Jutri je 25. septembra in društveni tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. bodo pobirali asesment za tekoči mesec. Opozarja se člane, da poravnajo svoje prispevke ob času. ENAKOPRAVNOST 24. septembra, 1945 ^ENAKOPRAVNOST Owned and Published by I m iBmiCAn JCGOSIAV PBINTINO AND FtmUSHINO CO. J #331 er. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-1: Issued Every Day Except Sunday# and HoUdayi BUBSORIPTION RATES-#CENE NAROČNINI) By Carrier In Clevelandland by Mall Out of Town: XPo raznafialcu T Cleveland In po pošti Icven memta): Por One Year — (Za celo leto) ........................... ror Half "Sear — (Za pol leta)-----:- Por 8 Month« — (Za ■ mesece)............. w 40.S0 . «ao . 3.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In M^hlU): Por One Year — (Za celo leto)........ For Half Year — (Za pol leta)-- Por r Monttu —(Za I mewo#) - -17.60 . 4.00 - IJB For Europe, fioutb Amerlcs and Other Foreign Countriee: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge inosemake ditove): For One Year — .(Za celo leto) ......... ...............................................................M.OO For Half Year — (Za pol leta)-----------------------------4J0 Entered aa Second Olau Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Srd, 1179. končni odgovor na vse naše probleme. Carter more biti le orodje, s katerim bomo mogli sezidati nov in boljši svet za nas in naše otroke. Ustava Zedinjenih držav bi bila le košček papirja, rumenega od starosti, na katerem bledi črnilo, ako ne bi bilo zaslombe in udanosti naroda, ki jo je napravil temeljni kamen velikega sistema vladanja. Ista gorečnost je potrebna za organizacije zedinjenih narodov in onega duha pravičnosti in strpljivosti, katerega predstavlja. Vsakdo mora dati to, da bo organizacija zedinjenih narodov mogla uspešno poslovati. Vsak državljan bo doprinesel svoj del, ako bo proučil čarter, ga z vso trdnjostjo zagovarjal in ravnal po načelih pravičnosti, strpljivosti in poštenosti v javnem življenju in pomagal uresničiti to največje podjetje za dobro vsega človeštva. CARTER ČLOVEŠTVA "Primorski dnevnik" Naslednji članek je napisala Ruth Bryan Owen Rohde. hči Jenningsa Bryana. ki je bil mnogo let državni tajnik v kabinetu predsednika Wilsona. Ona je bila pod administracijo predsednika Roosevelta več let poslanica Zedinjenih držav na Danskem. Zdaj, ko je čarter na papirju in ga narodi podpisujejo drug za drugim, ne smemo pozabiti poglavitnega—na našo dolžnost, da skrbimo za bodoči mir in varnost. Z napeto pozornostjo je narod v tej deželi, prav kot v 49 drugih deželah, opazoval delegate v San Franciscu, ko so gradili načrt za organizacijo Zedinjenih narodov. Saj to ni bila lahka stvar. Vsako misel je bilo treba izra-" žiti v toliko različnih jezikih in ozadja kulture in izobrazbe so bila tako različna, da se ni čuditi, da so nastali med delegati spori, ki so cesto grozili spremeniti se v krize. Toda za vsem tem pričanjem in za vsemi spori je bila navzoča trdna volja vseh delegatov, da narodi ne smejo oditi iz San Francisca s praznimi rokami. Zavedali so se, da so na kocki milijoni človeških življenj. Zato so delali in se trudili in njihov duh je bil tak, da se je končala konferenca v najlepšem prijateljskem razpoloženju. V javnih razpravah so bili začrtali človeštvu čarter in ko je bil dokument podpisan, je bilo jasno vsem onim, ki so prisostvovali tej ceremoniji, da je mogoče, da se je pričela nova doba za vse človeštvo. Razumljivo je, da so vsi delegati opravljali svoje delo z največjo resnostjo in da so narodi, ki.so bili v dobi ene generacije dvakrat pahnjeni v vojno, goreče hrepeneli za tem, da bi čarter zadostil svojemu velikemu cilju, tako da bi bilo prihodnjim generacijam prihranjeno neznosno trpljenje, ki je zahtevalo tako strašne žrtve od ljudstev Evrope in Azije. Nočemu, da bi bili ljudje še enkrat prisiljeni živeti kot divje živali, v strahu, da utegne nekdo preslišati kar govore šepetaje, da bi jih znova navdalo z grozo vsako trkanje na vrata, ker bi moglo pomeniti, da bodo eni ali pa njihova rodbina odgnana neznano kam, ali ustreljeni. Ljudje hočejo, da bi mogli oni, ki so danes otroci, jutri živeti svobodno, služiti svoj kruh na pošten način in govoriti brez dovoljenja ali prepovedi, vzgajati svoje rodbine v deželah, katere ljubijo. Neglede na cerkev, v kateri molijo svojega Boga, neglede na barvo njihove kože ali na jezik, katerega govore, mi hočemo, da žive vsi ljudje v miru in varnosti. Možje in žene, ki so pisali čarter so smatrali, da je zaščita osnovnih človeških pravic njihova prva dolžnost. Jasno so povedali, da je eden njihovih velikih ciljev, da "uvedejo in vspodbujajoi spoštovanje do človeških pravic in da osnovnih svobod za vse, brez ozira na raso, spol, žezik aji vero." Poseben odbor bo ustanovljen, da se uresniči te zahteve. To je velik zgodovinski korak naprej. Prvič so narodi sporazumno izjavili, da so človeške pravice in osnovne svobodščine zadeva mednarodne vrste—da nobena vlada ne sme pehati ljudi okrog po svoji volji, jim odvzemati pravice, jih pošiljati v koncentracijska taborišča in istočasno reči ostalemu svetu: "To je'moja stvar. Ne vmešavajte se." Nobena vlada ne sme podirati cerkva, razbijati delavskih unij, zažigati knjig, zapirati šol, prepovedati časopisov in zapirati volišč, ne da bi s tem prelomila svoje obveze prevzete v čarter ju. Ta dokument pove z vso jasnostjo, da je krivica, ki se godi kateremu koli delu človeštva, zadeva vseh ljudi. Celo tukaj pri nas v Zedinjenih državah morejo veljati zahteve čar ter j a kot cilj osebne svobode. Res je, da nas ščitijo tu naši demokratični zakoni. Naš Bili of Rights jamči vsakomur pravice, da moli svojega Boga kot mu drago, da govori kar hoče in da se loti politike, ako želi nekaj spremeniti. Navzlic temu pa se nahajajo med nami demagggi, oblastiželjni agitatorji, ki napadajo pravice naših tujerodnih skupin in drugih manjšin. .V svojih listih tiskajo umazane laži in ščuvajo na cestah in zborih proti poštenim Amerikancem tujih pokoljenj, širijo nezaupanje do Zidov, do katolikov in Amerikaricev, ki nimajo bele polti. V čar ter ju poudarjajo Združeni narodi svojo vero v "osnovne človeške pravice in v dostojanstvo in vrednost človeka" ter ustanavljajo sredstva, ki so potrebna, da se uveljavi spoštovanje in upoštevanje človeških pravic vsepovsod. Toda ta sredstva še niso zadostna. Čarter še ne bo Cleveland, Ohio. — Tak naslov nosi slovenski časopis, kateri izhaja v našem slovenskem Trstu. Ena številka tega lista mi je prišla zadnje čase v roke, in kar lahko je pri srcu človeku, ko vidi, da po tolikih letih nosi slovenski časopis naslovnik "Primorsko Dnevnik", Trst, sobota, 30. junija leto I., št. 42. Ta slovenski dnevnik sicer ni še v • kaki veliki bogati obliki, ker pač moramo razumeti ta-mošnje razmere, ampak nekaj je, kar vpliva na človeka, ko po preko 25. letih imajo Tržačani priliko imeti svoje novine. List je le na dveh straneh z osmimi kolonami. Vsebina je zaenkrat le informativnega značaja, z novicami od vsepovsod in je obenem glasilo Osvobodilne Fronte. Dalje ima razna poročila slovenskih kmetov in delavcev iz Primorske, oziroma dopise in druge svetovne novice. Seveda največ pa še novice, ki se nanašajo le na "tržaške zadeve". "Zanimal me je "tržaški radio", čitatelje z sledečimi članki: Jutranja glasba, poročilo v slovenščini, poročilo v italijanščini, Kmetski sekstet, Simfonična glasba, otd. Dalje opazim: v Sežani je bi" večji "miting", ki ga je priredila ZSM iz Dutovelj, skupno z ženami in mladino iz Sežane Na vsporedu so bile lepo izve-' dene pevske in recitacijske točke. Navzoč je bil tudi tajnik Narodno osvobodilnega odbora okrožnega izvršnega odbora tovariš Izidor, ki je imel kratek govor o tradicijonalni narodni in partizanski pesmi, ki se sedaj svobodno razlega s slovenskih odrov, i. t. d. Bili so navzoči tudi angleški vojaki, ki so navdušeno ploskali nastopajočim. Mladina je pokazala svoje ne-male sposobnosti ter voljo do resnega udejstvovanja na kulturnem polju, itd., itd. Iz Goriške je poročilo: "Vra čajo se iz nemških koncentra cijskih taborišč, več tovarišev in tovarišič. (Tako se vsi sedaj imenujejo oziroma naziva jo med seboj, ne več gospa ali gospod pač pa tovariš ali tovarišica, kar je prav). Veliko novic je tudi iz okolice Dornberga. Vsi pripovedujejo o krutostih, k! so jih morali prestati itd. V Gorici se je organizirala "Strokovna zveza delavcev in name ščencev", itd. Dalje poročilo iz "Lazice", k\ se glasi; V naši vasi smo ustanovili čitalnico, v njej imamo lepo urejeno literaturo in knjige, itd. Dalje "Slikarska razstava". V torek, 3. julija bo otvorjena v Tržaški galeriji razstava slik in lesorezov. V pogarpeznih prostorih bodo razstavljali slede či slikarji; Cernigoj, Moro, Lu-kežič. Cesar itd. Dalje protestne brzojavke protifašističnih organizacij v Trstu, ki so bile poslane angleški vladi, ter predsedniku Trumanu itd. Dalje protest tr ž&ških štl-okovhih zvez intp proti neprijateljski politiki, anglo-ameriškega vojaškega poveljstva. Kot razvidno je naš del narodnega telesa slovenskega Pri- ga narodnega suženjstva, ki si je to ljudstvo priborilo svoje pravice in svobodo, katero upamo, da jo bo tudi na podlagi svojih ogromnih žrtev tudi vži-valo in obdržalo. Čuda vseh čudov, pa nisem nič opazil v tem listu kakega komunističnega "bav-bava", pač pa v dobrem demokratičnem duhu pisan slovenski list. Nobene protiverske gonje, kot nam to hočejo pokazati nekateri ame-riško-slovenski fajmoštri in patri okrog "A. D."„ ki blufajo svoje nevedne naročnike in se dere jo kot jesiharji proti sedanji jugoslovanski vladi, katera je storila red pred izkoriščeva-njem delavsko - kmečkega ljudstva. Razni kolonarji v "A. D." to vse v imenu cerkve in vere. Ali je Kristus to učil? Mi se zavedamo drugače. Dosledno ste Š3 pokazali, da vam ni za usodo naroda, pač pa vam je preje v zagovor krvnik slovenskega naroda, Italijan in Nemec. Ali ni to pošteno, da se je slovensko ljudstvo odkrižalo takega fašista, kot je bil v talarju goriški škof Margetti, ki je tako kru-tu delal s svojimi lastnimi kolegi, slovenskimi duhovniki na Goriškem, ki je še pred padcem Italije izdal pastirski list, da se mora stati za zatirajočo materjo Italijo? Ljudstvo je bilo prisiljeno zavžiti toliko reci-novega olja za ono Italijo, katera ni celo slovenski ženici, ki ni znala drugega jezika, dovolila moliti tistega Boga v svojem jeziku. Zakaj se ne poglobite v taka vprašanja in jih poveste svojim bralcem?! Mar je vera v tej deželi \ nevarnosti, ko ni spojena z dr žavo, ko je ločena od države, kakršne korake je povzela tudi jugoslovanska vlada? Vam si cer ni za demokracijo, vam je seveda vedno še za stari red, red izkoriščanja, in to vse v imenr, vere in cerkve. Ta doba je minila, bratci okrog "A. D." ti se ne povrnejo več. Kar spri jaznite se z idejo, kot so to storili duhovniki v Ljubljanski škofiji. In recite "meja kulpa" in poskušajte in pomagajte ra slovanski narodi sami storili obračun ne le z zunanjim sovražnikom, pač pa tudi z domačim, med katere spadajo dopi-suni z urednikom vred pri "A. D.", pa se branite imena "izdajalci" in se ga otepate. Kaj ste drugo kot, kar vam po vsej jravici sliši ta pečat? Izrodki naroda ste, ko vam je v tej resni uri več za Vatikan in farizej-stvo, kot pa za narod. Ce se težnje jugoslovanskih narodov ne uresničijo, pade precej izdajske krivde tudi na vas, klerikalni pi-suni okrog "A. D." in "Obzo-ra." Vam se največ gre zato, ker ne boste mogli več vladati in izkoriščevati naroda, kot ste ga Dili to vajeni v preteklosti. Niste? vredni, da se bi sploh imenovali Slovence, niste vredni tudi pljunka v obraz od poštenih slovenskih ljudi, katere hočete še vedno farbat, in blufat, namesto da bi to vašo čredo, katera vam sledi, vzgajali v de* mokratičnem duhu, pa jo slepite in zavajate ter blufate. Pom- hočejo preslepiti svoje čitatelje, gg stara domovina čim da gre vse proti ven, vse proti J ; ------ cerkvi itd. Šlo pa bo malo proti" cerkvenemu "real estate", ker tega je cerkev v Jugoslaviji la-sto.vala do 40 odstotkov, kar ni več kot pošteno, da se vso to najlepšo zemljo zapleni in da ljudstvu, da jo obdeluje zase. Kot razvidno, je jugoslovanska vlada dovolila lastovati le do 5 akrov vsaki fari, kar je se to preveč. Marsikateri kmet je še ne bo imel niti polovico toUko in vkljub svoji veliki družini bo moral izhajati in živeti, dočim so pri farah po en.duhoven in kuharca, za dva človeka bo pa dovolj, koncem konca pa je Kristus rekel: "da kraljestvo tega sveta ni naše", torej zakaj tako vpitje ga ta posestva! Ti kolonarji v "A. D." se tako zanimajo in pretvarjajo poročila o raznih umorih od strani partizanov, ko dobro vedo, da je bilo ravno obratno, da so oni morili in to v imenu Boga. Njih načelo je bilo "V imenu Boga umri prokleti partizan, ali pa "za pet Kristusovih božjih ran, umri prokleti partizan" S temi gesli so moyli ne dolžne žene in dekleta, otroke, starčke, in to vse, ker so bili nahujskani od tistih izdajalcev svojega naroda, katerim je bi lo več za Rim in pod krinko, ia je vera v nevarnost). Izdajali ste ne samo domačine, pač pa celo ameriške vojake, ki so po naključju pristali na slovensko zemljo. Držali io jih zaprte v farovžih toliko časa, da je prišel gestapo po njih, itd. Zakaj tudi tega ne po- Plsmo od bra+o Mr. Frank Vidrich z Grovewood Ave., je te dm jel pismo od svojega se nahaja v .Ljubljani. ^ drich je doma iz Cerknic®'^^ kratkem podaja sliko ^ godkov, ki so se v ^ rs# v si"' tamkaj dogajali, ko je vensko ozemlje vdrl sov Pismo sledi: N6 Ljubljana 31 Dragi brat France! Po dolgih letih molka, sprejmi prisrčne skef pozdrave od mene ^ ta ter enako prisrčne po od očeta in Frane ter otrok. Naš najdražji ze pa je žrtvoval svoje nje na oltar domovine, kaj^ zaslugi domačih izdajak^^^ umrl mučeniške smrti v kem logarju Weimai"' wald 11/L leta 1944. Koliko grozot in gorja se 'f \ oP hitreje opomogla iz trpljenja in pomanjkanja. To bo bolj po dobno Kristusovemu delu. Ali je mar bil kaj boljši ljub Ijanski škof Rožman, ko je bla goslovil orožje zapeljancev in prisegel zvestobo največjemu krvniku Hitlerju? Zakaj mu pri tem ni sledila vsa slovenska du hovščina? Zato ne, ker je imela v svojih prsih srce in čut do trpečega naroda. In tudi tu tej naši domovini jih je nekaj med nami, ki vam ne sledijo Taki so dyhovniki, ki jim ljudstvo lahko sledi, zato jim priznanje ! Torej nič takega ne opažamo v došlih slovenskih listih iz do movine, o kakem bavbavske.m komunizmu, ali kakem boju in zatiranju proti veri. V demo kratični federativni Jugoslaviji bo za vse enaka pravica, in tako tudi za slovenski veren rod. Nič se ne hudujte zato, če je šel križ iz šolskih soban, in da se je nadomestilo z sliko Tita. Saj tudi tu v tej deželi vidimo slike naših predsednikov. Preje smo videli razstavljeno sliko našega velikega Roosevelta, ki je bil v vaših očeh tudi komunist, sedaj pa vidimo predsednika Trumana. Tako je prav. Sicer je res, da je usoda tržaškega vprašanja in Primorja še vedno v rokah angleškega in' svetovnega imperializma. Še nič ne vemo, kako bo odločila ministrska konferenca glede te ga. Zadnje čase, in to že nekaj mesecev, se močno ruvari proti Jugoslaviji, katero se hoče po- nite to, da vsa ta umazanija,, preživelo v teh štirih letih" katero propagirate svojim či- Lucije in vojne pri nas, tateljem, pride tudi v roke im- popisati, če nas kdaj obi^ perialistični reakciji, ki se vam (kar upam, da se zgodi lahko pomilovalno smehlja, koL^ogoč reden promet), vas ima na svoji strani, ker ji ustmeno pogovorili. SedaJ vršite tako dobro plačano de- samo v "kratkem piše"®' lo.'Ne, ne bo krivda, kot ste ^ pred časom zapisali, da bo Tito Naša domačija je zafural Trst. Vi ste tisti, ki po-j kajti vse je zgorelo, ...... Ni bil i k t* magate prilivati vsa ta leta re- oče obupan in s ^ akciji, in gledate, da bi raje bi- J® zapustil tri siro e, ^ la slovenska dežela kot narod terih najmlajšega Ton ,](- razdvojen in razkosan, da bi ni, ker je bil roje še vedno ta majhen narod spa- P° njegovi interna dal pod tri različne zatiralce cembra 1942). našega naroda. Ampak upamo, Jože in jaz sva prežite ^ da vaše umazano delo in po- no vihro, jaz na službi v našega naroda. Ampak upamo, četje vam ne bo uspelo, izrodki. orkestru , Da vas ni sram, kar vse poče- kot vojak-partizan, do njate v imenu vere in cerkve, v v borbi za svobodo, kjer ^ zavajanju svojega naroda, in to segel poleg odlikovanja za ves ubogi obstanek in kru-prost tudi precejšnje fj TnŽfi ^ V Ljubljani, J ^ >oi #3 vcb uuugl UUbtalicK ill Ki U" j' (O i hek, prodanci. Partizan, v Osvobodilni Fronti .J, je vodja pisarne !• ERVI PODATKI O VOJNI I (to je Osvobodilne fr®" ŠKODI V SLOVENIJI vršni,,odbor). O. F Ljubljana, 16. junija. — Or-1 vsenarodno gibanje ganizacija in izvedba popisa je . . str^' 1»^ za osvoboditev izpod vojne škode, ki je bila vezana ^i podaja za zelo kratek rok, je bila po- kronološki pregled pis'* pv ver jena posebni komisiji. Ta je Aprila 1941 ob L. takoj izdelala podrobne smer- Jugoslavije s e m jaz nice za popisovanje vojne ško- "^"^ško ujetništvo Jo," de in izdala vsem okrajnim in posebno j f tke# Avl okrožnim narodno osvobodilnim I po enem mesecu P odborom in odborom OF navo-1 kjer se je po ^ su dila za izpolnjevanje prijav.I"" znašel tudi Jože Okrajni narodno osvobodilni od- šem nastopi bori so pravilno razumeli veli^ radiu- ko važnost in potrebo naglice internir jg I JO, tri mesece za nf-en®-! ^I( k pri popisu. Le tako je bilo mo-.. . i ve >" j goče, da so bile kljub raznim te- ^interniran Lojze, ^ y r renskim in tehničnim težkočam P^&vočasno odšel v »L in pomanjkljivostim prijave iz- tizane, borce za svo^ :« polnjene .pravočasno. Izvršeno ^ III 43 moj pO^ra je bilo v korist splošnosti ternacije, nadaljevan ^ ' 8./IX. Kapitulaci.ift / ogromno delo, pri katerem so| sodelujoči pokazali največjo Lojze roma iz italijan^k® požrtvovalnost in marljivost, j neinško. ^ •" I 19./IX. Nemci ^rel-'K :o in jo zažgali. ' a, v « „ . 1. ^ irS^' . A ^ veste svojim čitateljem? Zakaj | kazati kot sovražnico, Italijo pa ne zapišete resnice, zakaj se opi- kot našo zaveznico. Tako dela rate na laži-propagando od iz-dajic iz Rima in Švice itd. Jugoslovanska vlada je dala vsem priliko, da se povrnejo nazaj v domovino, vsi so pomi-loščeni, to je če nimajo na svoji kosmati vesti "peČat umorov, zakaj se torej ne vrnejo? Za-':o, ker jim je vest težka, ker vedo, da bo pravica obračunala. Ce so nedolžni, brez made- sedaj ta umazana syetovna diplomacija, ki je ze pozabila na ogromne žrtve, katere je doprineslo ljudstvo jugoslovanskih narodov. In v tej resni uri odločitve, pa ti klerofašisti in prodane duše okrog "A. D." in Staueova cunja v Milwaukee, pomagajo prilivati k sovraštvu proti demokratični vladi Jugoslavije. Vsa ta sovražna pro- ža, se ni nikomur nie za bati go-1 paganda, ki jo počenjajo ti Iju-vratka. In sedaj pa še zbirate' d je na povelje Vatikana, dela za te izdajice, in jih podpirate, da bodo v nadalje ruvarili proti temu malemu ubogemu narodu, veliko krivico poštenemu ljud stvu. Kakor so peli in pojo sla vo španskemu diktatorju Fran- kar ga je šs ostalo! Da vas ni^cotu, ki nosi blagoslov Vatika-sram! To je* dobro, da vam sle- na in vse svetovne reakcije, taji le majhna manjšina. Tudi va- ^ ko tudi sedaj pri rešitvi Jugo šim lastnim kolegom in dobrim slavi je in njenega vprašanja prepričanim katoličanom se to Trsta in slovenskega Primorja. upira, in vam, ne morejo slediti. Nikjer nismo še videli. zapisa-ker vedo, da ste zavajalci. I nega kaj v prid tem primorskim Kakor bodo zapisani ti izdajalci v slovenski zgodovini, v največji borbi svoje zgodovine za svojo osvoboditev, tako bo- morja, pričel svobodno in pro-' ste tudi vi, vsi tu, ostali, ki pošto dihati po preteku 25-letne- čenjate ta lažnjiva zavajanja in rojakom, ne v preteklosti in ne sedaj, ki bi mislilo na združitev slovenskega naroda v okvirju demokratične Jugoslavije, Ti elementi danes tulijo kot jesiharji proti Titu, ker so jugo Komisija za ugotovitev vojne ... škode je tako dobila pravočas- j° zažgah no na razpolago , potrebne po- do mosta ^ ^ datke z vseh sektorjev našega I ^ izjemo P gospodarstva. i . . ." - ne- Rezultati popisa pa še vedno ^ svinjski rigeF ) ter niso popolni. Vsak dan se pri-1 ^°ku. javljajo na sedežu komisije v __________ . (/; ll./I. 1944 umrl Batovi palači v Ljubljani novi aprila ^ tO' oškodovanci, ki iz raznih raz- ^^P^^j osvobojen ^ V6 ki 'Vf m 1 M k) •t, že k). If logov niso mogli pravočasno iz- 1. 1945 strašne borb^ polniti prijav. Negotovo je za- ^^°veniji. Pri nas je razen Ijena škoda v tistih naših va-| ^^aj malega orodja ^ seh, ki so bile med sedanjo voj- ^SP^^lo vse, i>aši so , no popolnoma požgane in po- ^P^^^čih na rojstnem ; rušene. V času popisa se še ^opolnoma brez mnogo ljudi ni vrnilo iz inter- I^magava P" ^ nacij in pregnanstva. Ne vemo, ^ midva nin* j ali je bila za te ljudi, ki so ne-1 ^^sečne plače «il^f dvomilo vsi najbolj prizadeti, imam družino, o podana točna prijava o višini 5. julija 1 njihove škode, zato moramo pri- ^ Male gaoS, ^ čakovati, da bo višina ugotov- sinčka^ star J j 1 jene vojne škode naknadno vsaj j _ ^^aj maš v sof J v*:/ irlib '^A za nekaj odstotkov povečana. golgoto. Žrtev iz Komisija za pregled vojne °koli 80 padlih, j|i škode ,nam je postregla z na- [f slednjimi [Xidatki o prijavlje- ne; pozuuš, ; ni škodi po posameznih okrož- ^^"pev Janez, ^ jih, pri čemer moramo podčr- ^^tnik), ubit je ^ .1. -- - - -y- stari Kovšca, g, ^ 'f padel Koprivčev manov France in ših, katerih ne pozn^^ čiji umrl tudi Štefan" tati, da se te prijave nanašajo samo na zasebno premoženje in da je vsa prijavljena škoda ocenjena v predvojnih dinarjih. h (k ra, ms ENAKOPRAVNOST BmfiS 3 ICO Rožamarija (SVETNICA m NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič fVodaj. ^ipro. ■isvanje) preveč vesel je. kmalu ii bo 7*^36, da bo velik. Dali Ista nad doli-" ■' Morava iti, Har- ^°^"ce ne ®rai ^®Pih, svetlih 'kri rdeči n ^ vise še na po P°8tanjg' potem pride go- M■ ^ SAhnm T :___ ^ sejica na Lipo- ■ '0 2m^° pdina zla-1 'merom iznova pa-' J® spet # A #1 A tM m i/l "1 m in m /1 on J bf| itruiph- Govi k njim N Zdaj se N ^jGr se dO *k» fiulrn""'"-' Sraj-^ tam kakor ' med temnimi zelen trav-•seriu Še ves se is-svojo Rdeči stolp nogo v ^&8e kakor ka-, sij. grm, šop za % ih '^'^o sinje ne- kkyo oko. . , hotele razkri- lf+- v sebi. tVetgT]^ na tla. z tuje čudežno S &a h pernatimi ^ roko: ^ ^ 5eT ^ ' %L , ® ]e kakor za daj mi ' Wo in vtakne ke Rožamarija , se na * na cvetje, ^tuo, ®^®hne, nežno k, , ^oža, 9'' • i n ■ ! !,. L. f:rauneSke inkiim, Mi, as -šlrn V8l radi I / MoM ..ytove in pri- %% po^ res, in '■'^ika,- otrok, ' ^^3 videla . . . . la s^', stara zem-; "^30 in solza- . Pustiti svojih zemlja K^ews "Vsa- . prejšnje, lie ^0 If.,, • je Ž3 l\*1 ^ Pfirodi /I c^l '7 10 J v" (»j' raj barv. ,v 'e t&kš- >bii, Zdi se lei a ustva-lij cesa zame, 1e£ ^gega želel ga mi povej, Roža," je šepnil. "Čutil bi rad, da veš, kako rad te nosim. Ali znaš povedati kaj takega?" "Vem, Harro, Nesel si me kakor orjak Krištof iz cerkve v Erfurtu Jezuščka. Ali je prav?" Nasmehnil se je. • "Vedel sem, da najdeš zmerom pravo, najlepše." In posadil jo je na njen ležalni stol pod zlato lipo na Lipo vem griču. "Tako lepo toplo je še, Roža. Dobro ti bo delo, če se boš lahko tu odpočila." Položil jo je med pisane blazine in naravnal svilo okoli njenega vitkega telesa. Pri tem so se njegove roke dotaknile njenih nog v mehkih, odprtih zlatih čevljih. "Roža, hladna si. Čakaj, odejo ti bom prinesel." "Ne, ljubi, ni treba. Saj ne veš, kako me takšna odeja tišči, tlači ..." "Roža, toda tvoje noge so mrzle kakor led." "Pusti jih, naj bodo mrzle. Zdaj me nič več ne bole." . "Ali so te bolele? Tvoje uboge noge?" "Da," reče skoraj svečano. "Hudo so me bolele. Zdaj pa počivajo, Ne drami jih spet." In Harro mora popustiti. Roži se vidi, da bi rada zaspala. Harro si misli; "Ko bo zaspala, ji bom zagrnil noge." "Utrujena sem Harro . . . Ta-^o utrujena . . . Vzemi me v svojže roke! Poglej, kako prihajajo lepi listi k meni!" Smehlja se in gleda v lipo. Listi se trgajo, sučejo in motoglavo padajo na njeno svetlo obleko. "Človek bi kar zaspal, ko iih gleda." In kako lepo jo drži Harro v rokah. "Kako mirna je zdaj," si misli, "in ta strašni vihar nocoj! Pa se bo še vračal ta vihar, zmerom iznova, tako dolgo, dokler ji ne bo izpil poslednjih moči. Počasi bomo ob njem vsi otopeli. Ali bo Gizelin pajčolan zmerom pripravljen? Za nedoumljivo, ki mu ne moremo ukazovati; ki ga ne moremo pre-prositi, ampak moramo v ponižnosti nanj čakati." In zdaj Rožamarija res zaspi, toda iznenada spet odpre oči, ki so že čisto zasanjane. "Lepo je bilo pri tebi, Harro", reče, "pod pajčolanom Gi-zele." drug, ega laže k i Pre Mislil je, da govori o njegovi sliki. "Tiho, tiho, najdražja," ji šepne, in njegove ustnice se dotaknejo njenega hladnega čela. "Zaspi zdaj!" In potem Rožamarija resnično zaspi. Toda njena glava je tako omahnila na njegove prsi, da se ne upa potegniti svoje roke izpod nje, ker bi se zbudila. Njene hladne noge v strahu pokrije, in zavil jih je vse v njeno obleko. Toda Rožamarija se potem v spanju iznenada iztegne in spet pogledajo noge na dan. "Zlati čevlji veselja," zavzdihne grenko. "Kar pride zdaj, bo pekel," si misli. Zdi se mu, da Roža kdr pregloboko spi. Ko se bo zbudila, se bo spet začelo njeno trpljenje. Hvaležen bi moral biti prav za prav za vsak trenutek, ki ga prespi. Teta Ulrika se prikaže pri steklenih vratih, toda Harro ji odkima. In listi plešejo z lipe, pokrivajo stare kamenite plošče, ki so jih nekoč orosile solze čarovnice . . . Padajo na belo obleko, na zlate lase . . . Tedaj pride spet Ulrika. Po-migne ji. Približa se z opreznimi koraki, toda listi pod njenimi nogami le šume, da mora Harro nagubati čelo. Skloni se, položi roko na zlate čevlje, zdrzne se, prime roko, ki visi navzdol, in ustnice ji zadrgetajo. "Harro, moj ubogi Harra, o, moj ubogi Harro!" vzklikne z glasom, ki da slutiti več kakor upanje, "O, ubogi moj Harro!" Harro se strese, razume. Zdi se mu, kakor bi se bila ledeno mrzla roka dotaknila njegovega srca in ga stisnila. Potegne roko izpod nje, nič več je ne pogleda. Opoteče se proti kameni-temu nasipu ... tu omahne in pade z glavo na plošče . . . Hromeča, daveča groza . . . prepad ob katerem strmi duša v nedo-gledne globine, se odpre pred njim . . . Tedaj se ga dotakne tetina roka. "Harro, pojdi in poglej jo. Pojdi, moj sin, moj ubogi sin . . . Lažje ti bo potem . . .," "Ne morem," zastoka, "nikoli več . . . nikoli več ..." "Moraš, najdražji . . . moraš jo videti, potem ne boš več tako trpel." Tedaj se dvigne in se spet opoteče . . . teta Ulrika ga mora s svojimi močnimi rokami podpirati . . . glavo ji nasloni na ramo. Vso svojo moč potrebuje uboga teta, da lahko nese svoje brem.e. Krč gA trese. "Pusti me," roti, "nikoli več . . . nikoli več." "Tja poglej," mu ukaže Uli. Divje krikne v bolečini kakor ranjena zver. Skoraj boriti se mora ona z njim, potem pa le dvigne obraz izza dlani. Tu leži mirno in svečano njegova Roža. Poslednji skrivnostni nasmešek je na njefiih ust- nicah, ki so še bledo rdeče, oči ima samo priprte in lepo glavo nagnjeno v stran ... Z njegovega srca pade ledeni kamen, ki ga je težil . . . Zdi se mu, kakor bi ga bilo nekaj dvignilo iz peklenskega brezna in ga prineslo nekam, kjer veje mehka tišina večnosti. "Harro, moj sin . . . Pomisli, Roža ne trpi več . . . nobene bolečine ne čuti več . . . Kako si jo osrečil, svojo Rožo! V tvojih rokah je umrla . . . poglej njen poslednji nasmešel? . . . . Tako si jo nesel v njen nebeški vrt." "Moja Roža, moja Roža," šep- ne in tedaj pade čezenj tiho in skrivnostno Gizelin pajčolan — * Roža je imela prav. Stara brauneška slavnostna kočija je pridrdrala po starih, izvoženih kolesnicah. Nihče ni zmotil moža ob tihem ležišču, kjer je stal, nihče ga ni vprašal. Gospodična Bergerjeva je opravila svojo dolžnost. Če pridejo drugi, gre Harro za tako dolgo, dokler ne odidejo, v sosedno dvorano s stebri. Tam sedi Mart, oprt ob steber. V roki ima svojo staro pesmarico in njegova kuštrava glava je globoko sklonjena. (Dalje prihodnja) Receives Honor—Expected Blame Potem ko pO lie"' " {"o »1 • ■>1 j,'V "7i :a, •■■' "1 udaril i a jjj °bro izuče-^ odkorakala ki". " položila roke . w S ?'» «Ja te ne-Samo če * obo- ^ sta k ^ temnimi i %** v; ("»zrla tenu iZ: Videla. **;» in ljube. oca v JU (H pametno storite! TO JE NAMEN ZA VARSTVO VAS, NAŠIH ODJEMALCEV Nas poklic je prodajati blago. Toda naš poklic je tudi gledati na to, da so naši odjemalci zadovoljni. Zato vas Gr-dinova prodajalna s pohištvom urgira, da premislite ... če je bilo kdaj pametno nekaj kupiti, "ne da bi stvar prej videli"? I Nas se je vprašalo, naj vzamemo naročila vnaprej za pralnike, ledenice, radije in druge take udobnosti za dom, čeprav nimamo se vzorcev za kazati. Nekateri izmed vas ste pripravljeni kupiti stvar, ki je še niste videli, toda mi vam priporočamo, da čakate na izbiro. Ako MI ne kupimo ne da bi stvar videli, mislimo, da nimamo pravice vprašati V AS storiti nekaj takega. Počakajte, da lahko VIDITE blago, ki ga želite kupiti! GRDINOVI so prej imeli in bodo zopet kmalu imeli veliko zalogo teh hišnih potrebščin, vključno najbolj znanih izdelkov, na katere čakate. Zato, čeprav radi vzamemo vaše ime, pa vas NE BOMO silili, da kupite blago, dokler niste videli vzorca. Mi vas bomo obvestili, kadar bomo imeH blago naprodaj . . . kot vam tudi povedali, kdaj vam lahko pripeljemo na dom. Po našem mnenju je to najbolj poštena po-sluga, ki vam jo moremo dati. (2. Q'uli ina m inovi "The general and his lady," shown in Washington, shortly after their happy reunion. Qeneral Wainwright stated that all the time he was a prisoner in Japanese camps, he .tljought the American public would hold him responsible for the fall of the Philippines. THe honors heaped upon him by the nation came as a gratifying surprise to America's No. 1 hero. TRGOVCI ZA WESTINGHOUSE - MAYTAG - UNIVERSAL GRAND - APEX 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. STR'AN 3 ENAKOPRAVNOST 24. septemb^ Slike iz osvobodilne borbe v Sloveniji ' Partizanske tiskarne v Sloveniji Izdal Propagandni oddelek Glavnega slaba Narodne osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije (Nadaljevanje) Po kosilu smo vložili letake, poziv Rdečega križa za nabiralno akcijo. Do časa, ko je bilo treba pripraviti stroj za posebno izdajo 'Slovenskega poročevalca', smo napravili 3,500 letakov. Natančno sem preračunal vmesni material in ga zbral, da ga bomo takrat, ko prideta obe strani iz stavnice, samo vložili in sprli. Na ta način bo trajalo spiranje komaj tri minute. Tovariš Ciril je prevlekel cilinder, tovariš Fiks pa je uredil izla-ganje. Stroj je bil v desetih minutah pripravljen. Zdaj pa brž v stavnico, da bomo strani odnesli v stroj takoj, ko bodo pripravljene. V stavnici so medtem izvršili ogromno delo. Poklicni stavci in štirje tovariši, ki so se izučili v teku td vojne pri nas, so v osmih urah razmetali skoraj dve strani 'Ljudske pravice', to se pravi, razmestili so okrog 30,000 črk po predalčkih, v tem času 40,000 črk znova postavili, pregledali, popravili vse napake in posamezne članke pravilno razmestili. Obe strani 'Slovenskega poročevalca' sta bili pripravljeni. Previdno smo jih zanesli v strojnico, jih srečno spravili v stroj ter odtisnili. Prvi odtis smo še enkrat odnesli v stavnico, da ga še enkrat pregledajo. Napravili smo še dva odtisa, prvega za izdelavo priprave, drugega za ureditev registra. Tovariš Pleško Srečko — Fiks je zaznamoval črke, ki so bile prebledo odtisnjene. Ciril jih je pregledal, sam pa sepa uravnaval strani, da so prišle točno na sredo in na pravilno višino. Vse to je bilo narejeno v rekordnem času 10 minut. Brž pripravimo stroj in medtem, ko srao delali nove 'dobre odtise kar na roko, so v centrali vključili električni motor in hip nato smo že tiskali. Zdaj je bila parola: nič ustavljati! Vsak zastoj pomeni deset do dvajset izgubljenih odtisov. Nenadoma pa se je začel stroj ustavljati, dokler se ni končno ustavil. Zastoj v centrali! Kdo ve, koliko časa bo še stal. Posebna izdaja ne bo šla v zadost ni količini naprej! Kaj če bi stroj vrteli na roko? 2e sem bil pri kolesu, se uprl vanj in naš 4 metre dolgi brzotiskalni stroj je ubogljivo požiral papir in iz-lagal 'Slovenskega poročevalca'. Kmalu je spet prišla iz centrale vest, da lahko poženemo motor. Vsako polo je bilo treba spustiti štirikrat skozi stroj, da je bil ves papir potiskan. Komaj je bilo narejenih 50 končnih odtisov, jih je tovariš Viktor pobral iz stroja in prerezal. Tovariši in tovarišice so' planili od svojega dela in v hipu se bile vse številke preganjene. Ekspedit jih je že lahko začel urejati po naslovih. Pole so jemali iz stroja kakor hitro se jih je nabralo okrog 50. Tisti večer smo stiskali in odposlali več kot 1,600 izvodov posebne izdaje 'Slovenskega poročevalca'." Posebnost obeh centralnih tiskarn je tisk lirskega bona, našega novega denarja. Tisk je izvršen tako dobro, kot da je ta denar napravljen v moderni tiskarni. Obe centralni tiskarni imata svoji knjigoveznici, ki sta opremljeni z vsemi potrebnimi stroji. Centralni partizanski tiskarni delata na osvobojenem ozemlju. Kljub temu morata biti skriti, ker okupator in domači izdajalec bi tvegala vse, da bi ju uničila. "Triglav" in "Partizanska tis- karna" tiskata vse centralno časopisje, brošure politične in vojaške vsebine, odloke, letake, plakate in razglase. Pomaga jima še več ciklostilskih tiskarn, ki izdelujejo razne brošure in formularje. S temi ciklostilski-mi tiskarnami se veže tradicija partizanskega tiska, ki je izvršen v veliki večini na ciklostilu. V tej tehniki izhaja velik del pokrajinskega tiska, ves okrožni tisk in večina vojaškega. Podoben razvoj kot v tako imenovani Ljubljanski pokrajini je doživel narodno osvobodilni tisk tudi v vseh ostalih slovenskih pokrajinah: v slovenski mesecih si je že vseh štirinajst primorskih okrožij postavilo Bvoje partizanske tiskarne. Vzporedno z razvojem ciklostilskih tiskarn se je razvijala prava partizanska tiskarna. V februarju 1944 leta je izšla prva tiskana številka "Ljudske pravice". Ta številka je bila narejena z veliko muko. Vsako stran je bilo treba dvakrat staviti, ker črk je bilo na razpolago samo za polovico strani. Toda "Ljudska pravica" je vendarle izšla. Črke so bile sploh posebna ovira v slovenski Primorski. Italijani namreč ne poznajo šu-mevcev (č, ž, š), kot jih pozna slovenščina. Toda tudi ta težava se je rešila, ko je romalo iz Gorice mimo okupatorja celih 450 kg slovenskih črk. Ko je bilo potrebam prvega tiskarskega stroja zadoščeno, je seveda želja po napredku ih tudi potreba po tisku zahtevala še nov stroj. In prišel je, nov, lep in velik! Napravil je dolgo pot iz Italije in sedaj je bil tu! Bil je tako dragocen, da ga LIVARSKI DELAVCI MOLDERS. POURERS. TEŽAKI 48 ur tedensko Stalno delo. Plača od ure in piece work TAYLOR & BOGGIS FOUNDRY 1261 BABBITT RD. Mali oglasi B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Ž E N S K za snažen je urad"^ downtown :en» scu Primorski in Istri, na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, je bilo treba spraviti na bolj' va- "Krn"-, "Porezen", "Snežnik", "Javornik", ob Jadranskem morju deluje "Morje". Svoji tiskarni so dali najlepše ime: "Slovenija". Medtem ko sta dve slovenski pokrajini Dolenjska in Primorska, ki sta bili pod italijansko okupacijo, doživeli v jeseni leta 1943 ob kapitulaciji Italije nekak odmor, sicer zelo kratek, ki pa ga je bilo mogoče vojaško in politično izkoristiti, pa ostale tri slovenske pokrajine Gorenjska, štajerska in Koroška, ki so bile pod nemško okupacijo, in, Prekmurje pod Madžari, tega odmora ne poznajo. (Dalje 'prihodnja) Film o borbah v Jugoslaviji Te pokrajine so se ga oprijele še z večjo ljubeznijo. Saj je bila slovenska tiskana beseda na Primorskem in v Istri pod italijanskim fašizmom, in na Koroškem, ki je živela v Avstriji, skoraj do kraja zatrta, štajerska in Gorenjska sta dobili z novim tiskom potrdilo svoji veri, da nacistične grmade slovenske tiskane besede ne morejo uničiti. $ Prva ciklostilska tiskarna na Primorskem je bila postavi je-, na v februarju 1942 v Gorici. Takoj je dobila značaj pokrajinske tiskarne za Primorsko. Že po nekaj mesecih sta ji pri delu priskočili na pomoč še dve ciklostilski tiskarni, ki sta bili postavljeni v goriški okolici. V okolici Postojne je že v tem letu delala četrta, v baškem okraju pa peta ciklostilska tiskarna. Vse primorske tiskarne so delale v zelo težkih razmerah. Saj je cela armada fašistov posebno v vojnih letih s podvojeno silo preganjala slovenske Primorce. To so leta, ko jih je v tej pokrajini preživelo le malo ljudi, ki ne bi bili deležni italijanske internacije. Vkljub temu ni bila odkrita niti ena partizanska tiskarna. Ob italijanski kapitulaciji se je Primorska vzradovala . kot otrok. Vse je čutilo, da se je zgodilo nekaj odločilnega. Vendar kapitulacija sama na razvoj tiska bistveno ni vplivala, smer dela je bila obrnjena predvsem v mobilizacijo za Narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije. Po veselih dneh je prišla nemška ofenziva. To je bila pozna jesen 1943. Partizanske tiskarne so izredno trpele. Skoraj vse so bile odkrite, razbite in požgane. Doba po nemški ofenzivi je doba novega razvoja partizanskega tiska na Primorskem. Komaj so minili štirje tedni in že so delale tri nove ciklo-stilske tiskarne. V naslednjih ren prostor, kot je bil tisti, kjer je tiskarna delala doslej. Zato se je vršila selitev iz goriške okolice v nove, bolj skrite prostore, V novi tiskarni tiskajo trije tiskarski stroji. Tiskarskega materijala je dovolj. Včasih "ga je manjkalo majhnemu ciklostilu, danes velika tiskarna ni nikoli v težavah. Vsa Primorska jo podpira, prebujena Primorska, ki je spoznala pravo pot pot oborožene borbe. V novi tiskarni se tiska vsak dan nova številka "Partizanskega dnevnika", ljubljenca primorskega ljudstva. Pisatelj France Bevk,, predsednik Pokrajinskega odbora za Primorsko, piše v uvodnem članku številke 284 kako je tiskarna proslavila osvobojenje Beograda. V članku stoji naslednje: "V proslavo osvobojenja Beo grada ste prejeli povečani 'Par tizanski dnevnik' v krasni dvobarvni opremi. Ali veste, da je to stalo stavce in tiskarje 24 ur neprestanega dela brez oddiha in spanja? Ali veste, da so to storili brez našega naročila, po lastni pobudi. 'Na različne načine so ljudje proslavljali osvo bojenje Beograda; tudi mi smo hoteli dati poudarek temu dne vu, toda ne z rajanjem, ampak s štiriindvajseturnim delom,' ta ko so nam pisali." Imenovana slavnostna številka je ena najlepših del partizanskega tiska. Ta številka dokazuje, da primorski tiskarji niso nič drugačni kot njihovi tovariši v "Triglavu" ali "Partizanski tiskarni" ali kateri ko li drugi naši tiskarni, da so vsi skupaj nič več in nič manj ko preprosto: partizani. Partizanska tiskarna je nam reč tovarna orožja, ki velikokrat lažje in bolje zadene so vraž^ika kot najmočnejši top. Primorci so svoje ciklostilske tiskarne imenovali po svojih go rah in krajih: "Nanos", "Mata jur", "Grmada", "Čaven", "Dra ga", "Slavnik", "Doberdob" Ride 1,200 Miles on Horses Photo shows Virginia Conradson and Eileen Holt, who rode from Los Angeles to Stoneham, Colo. They traveled the 1,200 miles at the rate of 30 to 35 miles a day, sleeping by the roadside at night in bedrolls Their horses wore out four sets of "unrationed^' shoes, and were fed breakfast oats during a large part of the trip through Arizona. Miss America of 1945 Twenty-QBe-year-old Bess Myer-son of 9ronx, N. Y., who won the Atlantic City title of/'Miss America, 1945." She turned down movie contract offers which went with title. Oglašajte v Enakopravnosti Filmska družba Warner Bros, je pričela s 15. sept. letos kazati filmsko sliko "Nine Hundred" (Devetsto) v vseh svojih teatrih po Ameriki. "Devetsto," film angleškega ministerstva za informacije, se kaže v Zed. državah od strani Warner Brothers. Film prikazuje evakuacijo 900 ranjenih Jugoslovanov na varno mesto in predstavlja dokument, ki je bil posnet, ko se je dogodek odigral. Glavna tema tega filma se tiče enega korpusa jugoslovanskih partizanov, kije bil okrožen od Nemcev, v resni nevarnosti radi pomanjkanja orožja in katerega položaj je bil tem opasnejši, ker je bilo prenesti na varno 900 ranjenih tovarišev, da ne bi bili prepuščeni na milost in nemilost sovražnika. Klic na pomoč je privedel avijone, ki so, vrgli do orožje in potrebščine za pomoč ranjenim, ter se spuščali na tla da takorekoč pred nosom sovraž nika rešijo ranjene. Filmske edinice so izrabile priliko, ter so s sodelovanjem generala Eakersa (U. S. Army) posnele poedine akcije iz katerih je sestavljen film o onem podvigu. Film "Devetsto" so posneli kino-operatorji Sredozemskega zavezniškega zračnega korpusa, RAF., in angleških vojaških filmskih edinic. Film je zelo napet in predstavlja enega izmed mnogih dokumentov herojske borbe jugoslovanskih narodov za osvobojenje, ter obenem prikazuje važnost, ki jo je ta borba predstavljala za velike zaveznike. V kolikor se ta film znabiti ne bi kazal v vašem kraju v označenem času, se potrudite, da pišete upravi teatra v vašem okrožju ali kraju, ter povejte, da želite ta film videti in naj ga zato skoro prično kazati. Film spremlja jugoslovanska godba in petje jugoslovanskih partizanov. —ZOJSA.) NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kern Cena $5,00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Doslopja. Ob ved li Čas. ča od ure. Stalno čas ali delni Čas. - 0# site se pri pre bi 360 ^ HANNA ^ 14th & Euclifl PREGLEJTE žlebove—odtekališča—strehe in naročite takoj KAKOVOST IN IZDELAVO WM. POWELL 16354 EUCLID AVE. pri IVANHOE GL 4540 mm v.ipsii: Dajte vaš fomez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. For-nez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba sirom mesta FAirmount 6516 CVETLICE ZA.VSE SLUČAJE Venci, šopki, corsages itd. DELL BRAMLEY FLORAL SHOPPE 1264 East 71st Street nasproti cerkve sv. Franšička HEnderson 0750 SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčislimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni malerijal ter istega tudi inštaliramo. Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 -AL ULLE—IV 1788 V naznanje delničarjem' N. A. banke Delničarji slovenske banke, The Norih American banke, so na seji dne 18. septembra odobrili povečati delniški sklad iz 5,000 na 10,000 delnic. Vsak delničar bo prejel po pošti takozvane "WARRANTS," to so pravice za nakup delnic po $27.50 v tolikem številu, kolikor delnic že lastuje sedaj. Vsak bo prejel tudi pismo, "LETTER OF TRANSMITTAL," kar pomeni navodilo banki, na koga naj se delnice napišejo. Vsak naj podpiše obe listini; "WARRANTS," naj se podpiše zadej, "LETTER OF TRANSMITTAL," pa po izpolnitvi na označenem prostoru spodaj. Tako podpisane listine vrnite s čekom v priloženi kuverti, lahko se tudi sami zglasite v banki, bilo v glavnemu uradu na 6131 St. Clair Ave., ali pa 15619 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. VAŽNO: Cas, da ste delničarji deležni te cene, je določen do 13. oktobra 1945. S tem dnem zapadejo pravice do cene $27.50. Za več, ali še za bolj jasna poročila lahko pokličete v banko HEnderson 6063, ali pa IVanhoe 2400. Ako bi kdo želel, da se oglasi zastopnik banke na njih domu za razgovor, se bo tudi ugodilo. V imenu direktorija banke se za naklonjenost odobritve prodaje dodatnih delnic naj iskrene j še zahvaljujem v veliki nadi, da bo to naše SLOVENSKO in NARODNO bančno podjetje uspevalo še bolj od sedaj, kot je tako sijajno do sedaj. Ponosni bodimo in delajmo za skupno korist svojega naroda. ANTON GRDINA, predsednik, N. A. banke. KADAR RABITE zpbozdravnisko oskrbo ^ POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. v poslopju North American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST. Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ CS08 SCHADE AVE. POKUeiTE: ENdico+t 0718 OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Za delal D) uv IZBORNA Na+ionol ^ Ste®' Casting O Nobenih težav vs Civilna produkcij® razmaH« iled' Smo 77 let na usl ;lUg» 1 tacijskim i'*' THE NATIO MALLEA®^ STEEL CASTI'' 10590 delaJ^, MODERNEM^^ ŽENSK^ delavke Downtown Stalno delo-^. Polni ali * 6 večerov 5:10 do 1 Zglasite > g Employto®'' 700 Prospect ^ od 8. zj. do 5. J razven THE oHjfii 'Kdor se tRiN Behind vam bo p?** re klobuke klobuke 6^ za eno družil' ^ drive^ vse ® mentiran v dobrei" : v po zmerni Mrs. Batich " Your Bondš^ Lies the Might of America MOUNTAINS OF ORE Three Minnesota iron ranges produce 40 million tons of ore valued at $40,000,000 annually. Over 15,000 persons free the ore from virgin hills and 10,000 more transport it. Millions of tons of low grade and mixed ores remain to add wealth to the Nation, as speedily as it can be mined and processed. They constitute concrete resources behind your Bonds. U. S. Treasury VtparlMtHi POPRA Cena zmerna i j. 5801 Sfcj /