feauuua plaftaua « gotovini
Leto LXI1
V Ljubljani, v torek 29. maja 1934
Štev. 120 a	Ceiia 1.50 Diu
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ■Lb/III
SLOVENEC
Ček. račun: Ljub-i |ana it. mmmij ia 10.349 t.b inserate; Surajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2993
Teletoni aredništva: dnevna slnžba 2090 — nočna 299«, 2994 In 2090
Izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka ia dneva po praznikn
Mladina je govorita
Nedeljska akademska proslava štirideSet-letnice »Danice« je bila ena najprisrčnejših in najbolj uspelih katoliških mladinskih prireditev v zadnjih desetih letih. Kakor da sta se mlada inteligenčna generacija in starejši rod, očiščena po skupnem trpljenju in bolečini, zopet našla, oba polna razumevanja in odpuščanja drug do drugega, to pa na temelju programa, ki je večno časoven in večno mlad. Bil je to zares lep družinski praznik, ko se sinovi in vnuki s priznanjem in spoštovanjem spominjajo del, ki so jih z naporom in žrtvijo ustvarili njihovi predniki, in kjer očetje s spodbudo in vero zasledujejo idealizem mlajšega rodu in mu od srca privoščijo veliko bodočnost.
Sodobni katoliški mladinski pokret v resnici zasluži vso pozornost. Bolj kot starejši rod čuti mladina prelom našega časa in se zato ne more zadovoljiti, da enostavno ubira že izgla-jeno pot, ampak si mora z muko utirati svežo gaz v docela spremenjene razmere.
Pomislimo samo na docela spremenjene socialne razmere! Zdi se nam, da so že strašno daleč tista leta v našem mladinskem pokretu, ko je mladinstvo stalo v znamenju notranjih doživetij in je bila mladina ponosna na to, da je razbila vse organizacije in da ni imela in tudi ni hotela imeti nobenega življenjskega programa. Saj je šlo za naturaa doživetja, ki se ne dajo spraviti v pisan zakonik! Bila je to vesela romantična doba prvih povojnih let, dokler ni mladina sama nekega dne opazila, da plove nekako mimo toka življenja in da s svojim početjem prav malo ali nič ne vpliva na oblikovanje socialnega življenja.
Če ste poslušali nedeljske izjave akademikov, niste mogli prezreti, da je era romantičnih doživljanj in doživetij tudi za mladino končana. Sodobni katoliški akademik se preživo zaveda, da akademska dela niso življenjski praznik, ampak trd deloven dan, ko je za eksperimentiranje in utopično sanjarjenje škoda sleherne minute. Iz naših mladih inteligentov diha zavest odgovornosti za usodo lastnega trpečega naroda, čuti je iskreno stremljenje se osebno vrasti v narodovo skupnost in z njo deliti vesele in žalostne dni. Klic: nazaj k naravi! nikakor ni zamrl, a močnejše se čuti notranji imperativ: nazaj k ljudstvu! Ta mladina, tako upamo, se nikdar ne bo dobro počutila na izoliranem otoku kake liberalne šolane kaste, ampak bo vraščena v narod, iz katerega je izšla, sodelovala pri rešitvi vseh njegovih problemov.
Pri tem pa čuti, dn ji je potrebno močno religiozno ozadje. Je pa to naravno in sicer pod dvojnim vidikom. Prvič katoliška mladina čuti, da jo ravno ta poteza najgloblje približuje in istoveti z revnim slovenskim ljudstvom. Mislimo, da dokaj številna mladinska povojna gibanja ravno zato niso našla široke poti ne v mladino in ne v naš narod, ker v tem pogledu niso iz njega organsko rasla.
Drugič pa se katoliška mladina zaveda, da ji bo globoko religiozno fundiranje sredi zmede pojmov in prevrednotenja vseh vrednot edina podlaga in upravičilo njene eksistence in edino res vspešno orožje v boju z nasprotnimi pokreti.
Na razvalinah liberalne družbe skuša zasaditi svojo zastavo materialistični kolektivizem, pa naj ima za svoj znak kladivo ali srp ali pa kljukasti križ. Mnogo mladine je postalo nestrpne; v novem hitrem življenjskem ritmu, ki ga narekuje naš čas, misli, da ni več časa za dolgotrajno samovzgojo in še dolgotrajnejše versko prerajanje. Po hitrejšem, udobnejšem političnem potu skuša izsiliti rešitev in si zagotoviti bodočnost.
Ta gibanja segajo že tud! k nam, smo sredi njih. Katoliške akademske organizacije bodo v teh razmerah imele še prav posebno važno nalogo. Verno, da tudi iz njih izhaja zahteva po podreditvi in disciplini, ki jo je treba tudi v besedovanju ln umovanju. Toda nestrpnost in ozkosrčnost do drugače mislečih je bila katoliški mladini vedno tuja in bo ostala tuja tem bolj v času, ko je nasprotna mladina še prav posebno prežeta duhovnega sektarstva. Danes, ko gre smer naravnost v fizičen akti-vizem kot sad duhovne preorientacije in pred-vrednotenja naravnih dobrin, mora katoliški akademik za vsako ccno vzdržati borbo za prvenstvo dulia tudi v javnem življenju. Duševno in religiozno življenje je še vedno večjega pomena za mladino in narod, kakor pa se tolikšni trenutni zunanje politični uspehi. Najvažnejše odločitve so tiste, ki se dopolnjujejo v dušah. Zato sc katoliške akademske organizacije v bodoče še cclo ne bodo mogle odreči nalogi, da v svojih članih ohranjajo in krepe versko življenje, jih naravnavajo v narodno skupnost lu jih v odgovornosti /.n skupnost kulturno in socialno pripravljajo za bodočo službo naroda.
Bolgarska diktatura dobiva posnemat ce
Strah pred diktaturo v Romuniji
Demokrati in kmetski nacionalisti se bodo združili, da preprečijo državni udar Železne garde
Bukarešta, 28. majnika. Z. Kljub zaporednim uradnim zatrjevanjem, da ne obstoii nikaka vladna kriza in da je vse v najlepšem redu, vztrajajo poročila pri tem, da se v Bukarešti pripravlja političen preobrat velikega obsega. Ministrski predsednik je bil sinoči zopet sprejet v daljši avdijenci pri kralju in je prevladalo mnenje, da bo njun razgovor odločilnega pomena za obstoj režima.
Zanimivo je, da se je kmetsko nacionalna stranka, ki se je potegnila v ozadje, preplašila vsled razvoja, ki ga zavzema kriza, posebno, odkar je fašistična organizacija »Železne garde« tako sijajno odrezala v procesu proti morilcem ministra Duce. Kmetskonacionalna stranka je v svojem programu osnovno demokratično usmerjena in strogo za izvajanje ustave. Ker je nastopila nevarnost, da bi demokratična stranka, ki je sedaj na vladi, sama ne mogla vzdržati navala diktature žejnih železnih gardistov, ki se skrivajo za maršalom Averescotn in za demokratičnimi disidenti Jurija Bratianua, so voditelji kmetsko nacionalne stranke dr. Maniu, Mihalake, Mironescu in Madgearu po daljših posvetovanjih predložili vodstvu stranke predlog, da hočejo sedanjo vlado z vsemi silami podpirati, ker je še vedno lqpljša, kot bi bila diktatorska vlada. Vsi štirje politiki so se prijavili tudi na dvoru za avdijenco pri kralju, da mu sporočijo stališče stranke, naj ostane sedanja vlada, ki da jo hočejo podpirati. Ze dejstvo samo, da je prišel iz zatišja dr. Maniu sam, ki je strasten demokrat, priča dovelj, da je nevarnost diktature v Romuniji zares velika in da je vredno opustiti opozicijo, da se s tem reši demokratičen in ustavni režim v državi.
V zvezi s tem se vršijo tudi pogajanja z vladno demokratično stranko in je mnogo upanja, da se ustvari neke vrste sodelovanje, ki bi prišlo do izraza s tem, da bi kakšen kmetski nacionalist vstopil kot minister v Tatarescovo vlado. Takšno re-
šitev podpira tudi Tilulescu, ki je hud nasprotnik diktatorsko razpoložene železne garde.
Nasproti tej demokratski-kmetski koaliciji, ki vstaja izza obzorja, pa opažamo zbiranje okrog maršala Averesca, h kateremu prihajajo demokrati JuriJa Bratina, Gogovci in Argentoianu, ki je znana železna pest Železne garde. Dolge avdijencc, ki jih je imel Averescu pri kralju, pričajo, da obstoja tudi za to rešitev veliko razpoloženje. V tem primeru bi bil parlament seveda razpuščen in Averescu bi najbrže zavladal brez novega parlamenta. Kriza bi bila vsekakor že izbruhnila v soboto zvečer, da ni nenadoma umrla 70-letna žena maršala Averesca, ki se zadnje dni ni hotel baviti s politiko, češ, da hoče ostati pri svoji umirajoči ženi. Verjetno je, da bo politično življenje sedaj znova zaživelo in da se bosta obe skupini, demokratična-ustavna in diktatorična, prihodnje dni — jutri je zelo važen dan — merili na dvoru za vpliv pri vodstvu državnih poslov in pri izbiranju političnega režima v Romuniji. Razume se, da tudi inozemske sile silno aktivno delujejo na obeh straneh, da bi vladno krizo izkoristile v svoje posebne gospodarske in mednarodnopolitične namene.
Italijani bi radi, da izgine Tilulescu — največja ovira italijanskega imperijalizmu na Balkanu
Rim, 28. maja.
Tukajšnji listi se silno zanimajo za kritičen notranjepolitični položaj v Romuniji in ne morejo prikrivati svojega veselja, če bi v Romuniji prišlo do vlade »Železne garde«, ki v Rimu uživa izredne simpatije. Znano je, da je fašistični tisk, ko je bil umorjeni ministrski predsednik Duca, le slabo prikrival pod masko obžalovanja svoja resnična ču-
stva ob terorju, ki ga je začela »Železna garda«, in da jo je vneto zagovarjal tudi, ko je slala zaradi tega terorja na zatožni klopi. Zelo značilno je, da fašistični tisk tudi topot z veseljem poroča, da je minister za zunanje zadeve Titulescu baje v nemilosti pri kralju Karlu, kakor je bil, če smemo verjeti italijanskim listom, že takrat, ko se je bila osnovala sedanja demokratična vlada g. Tatarescua, ker je namreč Titulescu takrat zahteval, da se morajo odstraniti od visokih mest izvestni veliki sim-patizerji »Železne garde«. Mussolinijev tisk seveda upa, da bo Titulescu sedaj obenem s Tatarescovo vlado padel, kar bi seveda izzvalo triumfalno radost v Rimu, kojega politiki je Titulescu najbolj na poti.
Rimski listi v duhu že sestavljajo bodočo dikta-torično vlado, v kateri do bosta sedela maršala Averescu in Angelescu, znani profesor Jorga, general Vaiganu, Argetoianu in najbogatejši mož Jurij Bratianu, ki bi se kot velemilijonar nikakor ne pomišljal sedeti poleg romunskih fašistov, ki toliko rohnijo proti kapitalizmu in korupciji.
Kdaj se bo položaj razčistil, se še ne ve. Kralj je predsedniku vlade Tatarescu obljubil, tako trde tukajšnji listi, da se bo odločil v torek, ko bo Tatarescu zopet sprejet na dvoru, ali bo sprejel njegovo demisijo ali ne. Do demisijske ponudbe Tatarescua je prišlo radi tega, ker je bil vojni minister Ujca ob priliki narodnega praznika izdal ukaz o napredovanjih v vojski brez vednosti ostale vlade. Ta ukaz je baje v častniških krogih povzročil veliko nezadovoljnost, ker so bili prezrti elementi, prijazni demokratičnemu režimu, dočim so bili pro-težirani prijatelji »Železne garde«. Tatarescu je zahteval, da mora odstopiti vojni minister ali pa bo odstopila vlada. Tatarescu pa se je pritožil tudi, da ne samo vojni minister, ampak tudi druge oblasti izdajajo odredbe, ne da bi opozorile ali vprašale vlado.
Nj. Veh kralj v Skop!ju
Skoplje, 28. maja. V teku včerajšnjega popoldneva so na svečan način in kot nadaljevanje velikih svečanosti v Skoplju posvetili spominsko kapelico na Kuckovem.
Nj. Vel. kralj se je odpeljal iz Skoplja z avtomobilom ob 15.30. Na vsej poti so ga nav-dušeuo pozdravljali kmetje. Kralj je ljubeznivo odzdravljal in prispel ob 16.15 na Višino, kjer se nahaja spominska kapelica. Zgradili so jo v znak večne hvaležnosti blagopokojneinu kralju Petru I„ Velikemu Osvoboditelju.
Nj. Vel. kralj je stopil na častno tribuno, ki je bila vsa ovita v zelenje in v državne zastave. Okrog vladarja so zavzeli svoja mesta drugi odlični gostje. Pod tribuno pa so bili odposlanci raznih društev in ustanov iz vse države. Postavljena je bila tudi častna četa 50. peš-polka z zastavo in godbo.
Po končani posvetitvi je narodni poslanec Veljko Veljkovič v narodni noši, ki zastopa ta okraj, imel slavnostni govor.
Govor g. Vel j kovica je napravil najgloblji vtis na vse prisotne. Po končanem govoru so
navdušene množice začele burno vzklikati Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu in zedinjeni | nedeljivi Jugoslaviji.
Nj. Vel. kralj se je toplo zahvalil g. Velj-koviču za njegov govor. Nato se je vpisni v spominsko knjigo, potem jc pa e svojim spremstvom stopil v spominsko kapelo in se popcl na njeno najvišjo teraso, kjer je nekaj trenutkov opazoval veličastno okolico. Ko si je vladar ogledal notranjost spominske kapele, je šel med ljudi, ki so z vseh strani neodoljivo pritiskali proti njemu. Med navdušenim vzkli-kanjeni je nato krenil v vas Kuckovo, kjer ei je ogledal šolsko poslopje, ki je njem u posvečeno. Pri tej priliki je daroval šoli 20.000 Din. Po ogledu šole je vladar med burnim v/Jclika-njem odšel proti Skoplju.
Danes se začne proslava 40 letnice obstoja skopeljske gimnazije. Pri včerajšnji proslavi v Skoplju je sodelovalo okoli 50.000 ljudi. Najbolj je bila zastopana Južna Srbija, kjer ni bilo niti enega kraja, ki bi ne bil poslal svojega delegata.
META ržena kava
je dobrota prava 1 Le prepričajte se
Dollluss obišče Budimpešto
Skupna borba proti komunizmu in narodnemu socializmu
Dunaj, 28. maja. b. Popoldanski listi poročajo, da v kratkem odpotujejo v Budimpešto zvezni kancler dr. Dollfuss, knez Starhemberg in major Fey. Dr. Dollfuss potuje na kongres agrarne stranke in bo pri tej priliki predaval o mednarodnem pomenu poljedelstva. Knez Starhemberg je povabljen v Budimpešto na veliko gimnastično proslavo, z njim pa odpotuje tudi več predstavnikov avstrijskega Heimatschutza. Madjarsko društvo za zunanjo politiko je povabilo tudi majorja Feya, da predava v Budimpešti. Pri tej priliki se bo sestal major Fey z madjarskim notranjim ministrom dr. Kerestes Fischerjem in bo razpravljal z njim o ukrepih za skupno obrambo proti narodnemu socializmu in komunizmu. V zadnjem času so pričeli madjarski narodni socialisti pripravljati bombne atentate.
Lažnjive vesti o Avstriji
Dunaj, 28. maja. b. Včeraj so se zopet razširile alarmantne vesti, v katerih so se napovedovali atentati, ki bi napravili v nekaterih avstrijskih mestih pravo razdejanje, če bi te vesti bile reenične. Od vsega tega je bila resnica le to, da je na proslavi Ostmiirkische Sturmscharen na Ileldenplatžu na Dunaju, kjer so bili navzoči predsednik Miklas, kardinal Innitzer in zvezni kancler dr. Dollfuss, eksplodirala papirnata bomba, ki ni napravila nobene škode. Atentatorja pa so takoj prijeli. V 9. dunajskem okraju so neznani storilici zažgali nekaj stojnic. Požigi so brez dvoma političnega značaja. Na Schmelzi je skušalo nekaj sto komunistov prirediti demonstracije, vendar pa jih je policija takoj razgnala in aretirala dve zastavonoši. V Linzu in WelIersdorfu, kjer so napovedovali, da bodo zgorela vsa taborišča, se ni zgodilo nič novega in teroristi so tudi železniške proge pustili v miru. Le v poslopju Oeslerreichi-sche amtliche Nachrichtenstelle, ki se nahaja v poslopju borze, so organi našli peklenski slroj z vsebino 2 kg dinamita. Stroj je bil tempiran za
Dunajska vremenska napoved: Hladno vreme pri spremenljivi, večinoma znatni oblačnosti brez znatnih padavin.
6. uro popoldne. K sreči pa so ga pravočasno opazili in odstranili. Eksplozija bi bila naravnost strašna, če bi peklenskega stroja pravočasno ne odstranili, in bi našlo več oseb tudi smrt pod ruševinami. Ravno v onem času, ki bi imel eksplodirati peklenski stroj, se nahajajo v tem poslopju dopisniki inozemskih agencij.
Dunaj, 28. maja. p. Poveljnik orožništva za Štajersko v Gradcu demantira vesti, da so v vsej gornji Štajerski izbruhnili nemiri, ki so nastali zaradi tega, ker je imela šolska mladina prosto. Šolska mladina jc imela danes prosto zaradi sodelovanja na včerajšnjem mladinskem dnevu. — V Feldkirchu na Bavarskem jc ponoči neznan storilec vrgel bombo na mežnarijo, ki leži nasproti škofovi stanovanjski hiši. Bomba je napravila na strehi veliko luknjo, njena eksplozija pa jc razbila 50 šip na oknih sosedne škofijske palače. Človeških žrtev ni bilo.
Dollfuss in narodne manjšine
V »Ponedeljskem Slovencu« smo objavili iz govora heiimvehrovskega vodje za okraj Železna Kaplja grofa Jurija Thurna zanimive izjave za boljšo bodočnost koroških Slovencev, ako bodo besedam sledila tudi dejanja. Ker je grof Tliurn svak podkanclerja in heimwehrovskega vodje grofa Starhemberga, smemo upati, da ne ostane samo pri besedah.
Zanimiv slučaj je, da je skoro ob istem času govoril med gradiščanskimi Hrvati v mestecu Ne-žider (Neusiedl) avstrijski kancler dr. DolIFuss na veliki manifestaciji »domovinske fronte«, ki se je je udeležilo do 30.000 ljudi, med drugim tudi o gradiščanskih Hrvatih. Danes nam došle »Hrvatske Novine«, ki izhajajo na Dunaju kot »Glasnik Gradiščanskih Hrvatov«, imajo o tem zborovanju obširno poročilo in med drugim čitamo tamkaj:
»Kancelar je zatim pokazal na to, da jo slo-hoda ilanas apsolutno osigurana. Mi smo s rim spasili slobodji nimških naseljev (nemških prebivalcev). To smim pred vami Gradišcani reč, po-kidob je jedan del ovc zemlje naseljen takaj i s vrlimi Hrvati. (Burno klicanje: Živiol) Auslrija je u svojem največem delu staro nimško področje naseljev. — Mi hočemo ali u Austriji posvidočiti, da oni, ki kot verni Aiistrijanci ovdo živu, ako i m a d u i il r u g i m a t e r n i jezik, s vsim srcem, mogu u Austriji imati svoja domovinu. Mi čemo sc k svitu moč obrnuti i čemo mu reč: Zahajate li i vi s niniškimi manjinami tako, kot mi s našimi Hrvati zahajamo. — Odušcvl jenj na be-čanskoi manifestaciji, vernosti Hrvatov ostat čc mi nepozahljivo a spominku. Neka hi sc vsigilar Nimci tako doliro čutili, kot Hrvati u Austriji, on-da čc sc nastaniti nacionalni mir ii Gtirnpi. (Veliko božanje i burno odobravanje.)
Za enkrat sprejemamo samo na znanje izjavi grofa Thurna in dr. Dollfussa ler pričakujemo dejanj.
Leti čez ocean
Iz Francije v New-York
Pariz, 28. maja. AA. Po najnovejšem poročilu sta francoska letalca Codos in Kossi ob 14 preletela ameriško zvezno državo Maine. Z letala sta naprosila vodstvo newyorškga letališča, naj se pripravi, da uradno zabeleži, ko bosta s svojim letalom »Joseph le Brix« preletela Newyork in tamošnje letališče.
Radio-poslaja v Chattanu pa poroča, da je prejela brzojavko pogumnih letalcev, v kateri poročata, da sta imela mnnjšo nezgodo na motorju, da pa upata, da bosta nezgodo sama popravila in da jima ne bo treba pristati v Newyorku.
Newyork, 28. maja. p. Ko je bilo ob 14 green-vichskega časa javljeno, da se potrjujeio vesti o tež-kočah, ki eo se začele na letalu »Joseph Le Brix«, je bilo newyorško letališče Floyd Benet pripravljeno na prUtanek letala. V velikem številu ie prišla tudi že policija, da bi delala red ob pristanku. Medtem je prišla nova vest, da se težave nadaljujejo ia da motorne napake v zraku ne bo mogoče
popraviti, zato sta bila oba letalca prisiljena pristati. Poleg tega se jima ie pokvaril tudi radijski aparat, ki ni funkcijoniral dobro. Letalca sta pristala v bližini kraja Renaud v državi Massachusetts v bližini glavnega mesla države Boston.
Iz Alrike v Brazilijo
Iz St. Louisa v Senegalu pa poročajo, da je letalo »Mavrica«, ki gn pilotira Mermoz in ki vozi še štiri potnike in pošlo za Južno Ameriko, odletelo davi ob 3. uri po Greenvvichu proti Natalu v Južni Ameriki.
Pariz, 28. maja, p. Po najnovejših poročilih se nahaja letalo sedaj še 750 km oddaljeno od rta Natal in do sedaj posebnih poročil o njegovi usodi ni.
VarSava, 28. maja. b. Švedska eskadra, serto-ječa iz 6 hidroplanov, je odplula iz Karlskrone in pride v Poljsko vojno loko dane* ob LL
Dr. Edvard Beneš — 50 letnik
Ljubljana, 28. maja 1994
V zvezi z zopetno izvolitvijo Tomaža Masarvkn
za predsednika češkoslovaške republike je naš severni bratski narod hotel na poseben način proslaviti 50 letnico najožjega sotrudnika državnega predsednika, dr. Edvarda Beneša, ki je že neprestano Iti let zunanji minister mlade slovanske države, edini med vsemi svetovnimi državniki, ki je pod-pisul mirovne pogodbe in za njimi vee pogodbe in sporazume, ki so se sklepali v nepretrgani verigi do leta 1934.
Tako bogata življenjska bilanca sorazmerno še mladega človeka, ki se je preatradal skozi svoja študentska lela, da je mogel stati v polni inladeni-ški moči ob zibelki svoje mlade države, ki jo je s takšnim zanosom včlenil med evropske kulturne narode in ji, dal po kulturnem svetu sloves, ki ga ji marsikatera starejša država zavida, tako bogata živlenjska bilanca, pravimo, zasluži, da 9e postavi, brez ozira na osebnost Iieneševo, ki je ostal skromen, a svetel zgled navzgor hrepenečim mladim rodoljubom slehernega naroda.
Sin skromnega kmeta v Kožlanyh, kjer se je rodil pred 50 leti, se mora dr. Beneš zahvaliti le podporam svojih dveh bratov, da je prišel v gimnazijo. I'o gimnaziji je obiskoval filozofsko fakulteto v Pragi, sledil klicu svojega srca in šol v Pariz, kjer je študiral na Sorbonni in na šoli za diploinu-tične vedo, nato položil doktorat prava na dijonski pravni fakulteti. Da bi se mogel preživeti, je delal, kot delajo naši pridni študentje, dajal je inetruk-eije, pisal člančiče za časopise in revije in — pogumno stradal. Iz Francije je šel za eno leto v London, is Londona za dva semestra v Berlin, odkoder se je vrnil nazaj v Prago, kjer je po nadaljnjih itudijah položil doktorat iz filozofije, se habilitiral za sociološko stolico nn univerzi in na tehniki. Dr. Beneš je v svojih mladih lelh delal, trdo delal, in proden se je spustil na polje javnega delovanja, preden je nastopil kot voditelj na govorniških tribunah, je bil že učenjak, ki se je vestno izobrazil v svoji stroki. Morda diha vsled tega pripravljalnega dela iz vsakega govora, ki ga slišimo ali beremo iz ust dr. Beneša, strokovnjak in so baš zaradi tega njegovi ekspozeji tako podobni, znanstvenim referatom, ki se toliko razlikujejo od govorniških proizvodov njegovih sodobnikov.
Že pred vojno se je približal Tomažu Мавагукп, ki ga je vzljubil in kateremu je tudii sledil, ko je ob izbruhu vojne zapustil avstro-ogrsko monarhijo. Iz Ženeve sta potovala Masarvk in Beneš v Pariz, kjer sta se nastanila in takoj ustanovila »Češkoslovaški narodni svet«, iz katerega je pozneje nastala prva češkoslovaška narodna viada. Dr. Beneš je bil tajnik tega narodnega sveta in je v tej sposobnosti vodil vse propagandno delo in vsa pogajanja, dokler velesile Češkoslovaške niso priznale s priznanjem Narodnega sveta in češkoslovaških legijonarjev.
Jasno je bilo, da je dr. Beneš moral priti tudi v mirovno delegacijo, ki jo je vodil takrat dr. Kra-mar.a ki ji je bil vsled svojih obširnih zvez in poznanja terena duša ravno dr. Beneš. On je podpisal versajski in saint germainski mir v imenu Češkoslovaške in je vstopil po svojem povratku v Prago v prvo vlado. Odsihmal zunanjega ministrstva nikdar več ni zapustil.
Dve |wtezi sta v njegovem nadaljnjem političnem delovanju značilni: kot češkoslovaški nacionalist. ki svojo domovino ljubi z gorečo ljubeznijo, si je dal nalogo, da mlado državo vpelje v družino kulturnih narodov, da ji pribori vsestransko spoSto-vanje in da ji obstoj zavaruje s trdnimi jamstvi.
Odtod propagandni talenti, ki jih je razvijal, odtod njegova neugnana želja po delu, da sebi in svoji domovini e pridnostjo pribori spoštovanje, ki ga drugi narodi uživajo vsled številčne uioči ali starih tradicij, odtod njegov gon, da se povsod uveljavlja, povsod pokaže, po\sod sodeluje kot strokovnjak, čigar mnenje je treba poslušati. Iz tega duhovnega vira prihaja tudi njegova zvestoba Zvezi narodov, ki je v svoji prvi zasnovi zaščitnica malih narodov, in njegova jeklena volja, da odbije vsak napad rta mirovne pogodbe,. Iz istiib vidikov je treba preso jati ustanovitev Male zveze ter njeno notranjo, politično in gospodarsko izgraditev in izpopolnitev. Isti osnovni želji odgovarja tudi Beneševa neskaljena zvestoba do Francije, ki je bila prvi garant češkoslovaške svobode. Kot demokrat, ki je prišel iz ljudstva, ki pozna ljudstvo in ve, da je zrelo za svobodo in vredno zaupanja brez pogojev, je dr. Beneš uveljavljal v svoji zunanji politiki osnovno demokratična načela sporazuma med vsemi narodi, miroljubnega sožitja iin sodelovanja vseh v medsebojnem spoštovanju vseh ljudskih in narodnih pravic. Kriza demokracije? je izjavil v enem svojih mojstrskih ekspozejev. Ne verjamem, da je demokracija v krizi. Demokracija je v kriai tam, kjer je nikdar bilo ni, v onih državah pa, kjer je ljudstvo dozorelo in pravilno demokratično zaživelo ne samo v zunanjih formah, ampak v vsem notranjem ustroju svojega življenja, tam krize ni.
Vsemu češkoslovaškemu narodu, ki. je danee izrazil svojemu zunanjemu ministru zahvalo za 20 lot njegovega delovanja za državni blagor in za svo bodne pravice ljudstva, se spoštljivo pridružujemo tudi mi, saj je njegova osebnost segala in še sega tudi k nam in saj je njegovo življenje vzor dela, vztrajnosti in nekolebljive doslednosti, vzor velike ljubezni do ljudstva in do njegovih pravic, vzor državnika tudi, ki je veliko doprinesel za ideje miru in sporazuma, vzor, pravimo, ki ga z veseljem pokažemo našim mladimi rodovom.
Proslava v Ljubljani
Ljubljana, 28. maja.
Slavnostni večer na čast dr. BemSu, češkoslovaškemu zunanjemu ministru, se je vršil nocoj ob pol 9 v magistralni dvorani. Zastopano je bilo vse odlično ljubljansko meščanstvo, zastopniki raznih oiblasti in korporacij in pa zastopniki tukajšnje Čeeke Obce. Večer je bil otvorjem s češkoslovaško himno »Kde dumov mujc, ki jo je pel pevski zbor Glasbene Matice. Namesto nenadno zbolelega predsednika ČeSkosIovaško-jugoslovanske lige dr. Stareta je večer otvoril g. magistratni nadsvetnik Govekar, ki je pozdravil najprej g. bana dr. Ma-riLŠiča, Icnezoškofa dr. Rozmana, župana dr. Puca in druge odlične goste. Nato je prečital govor dr. Stareta, v kalereni se govornik uvodoma spominja, da je letošnji maj izredno srečen za bratsko češkoslovaško republiko. Saj je bil ta mesec ponovno izvoljen Masarvk za predsednika republike, dr. Beneš pa slavi svojo 50 letnico in 15 letnico, odkar je zunanji minister češkoslovaške republike. Slavil je Beneša kot pristaša človečanetva in demokracije. Veliko osebnost dr. Beneša so v pozdravnih leipih iti prisrčnih govorih slavili ban dr. Marušič, župan ljubljanski dr. Pnc in drugi govorniki.
Veliko m obširno slavnostno predavanje o osebnosti češkega politika dr. Beneša je imel senator dr. Vladimir Ravnihar.
Ob zaključku lssta proslava še lraja.
Odmev zoper tržaškega
»Les Balkans«, glasilo za balkanske zadeve, ki izhaja v Parizu, navaja v svoji zadnji številki od 20. maja članke »Slovenca«, ki obsojajo politiko Mussolinija, naperjeno na to, da se jugoslovanska manjšina v Italiji oropa pravice do inaternega jezika v cerkvi. Zlasti podčrtuje stavek »Slovenca«, da ta politika pomeni izzivanje vsega katoliškega sveta. Podrobno navaja pariški Hst iz naših tozadevnih člankov odredbo videmskega prefekta, ki je prepovedal krščanski nank in pridige v slovenskem jeziku v slovenski Benečiji, kakor da je on v to poklican. Les Balkans se strinja z našo sodbo, da te odredbe pomenijo ektantno kršitev konkordata.
Tudi gonja zoper tržaškega škofa dr. Fogarja že odmeva jx> inozemstvu in bo brez dvoma še. Glasilo italijanske emigracije »Giustizia e libertž«, ki izhaja v Parizu, ima o tej škandalozni zadevi dolg članek na več ko dveh stolpcih. Pravi, da gre v tej stvarf za brutalno politiko Mussolinija napram jugoslovanski manjšini, ki se proti temu brani, kakor ve in zna. Mussolinijeva politika — tako je mnenje italijanske antifašistične emigracije — je antiitalijanska. ker izziva Slovane v njihovih najsvetejših čustvih in iača njihov odjx>r proti Italiji, namesto da bi jih Atussolini pridobival za Italijo izlepa. Borba italijanskih Slovanov, piše »Giustizia e liberla«. mora zavzemati najostrejšo antiita-lijansko obliko, ker jih je Mussolini oropal najele-mentarnejšjh človečanskih pravic. Glede govora škofa dr. Fogarja klerikom tržaške škofije (ki se ga naši čitatelji gotovo sjx>minjajo iz članka v »Slovencu«) meni glasilo italijanskih emigrantov, da v njem ni nobene žal besede proti Italiji, kakor hoče javnosti dopovedati fašistični tisk. pač pa so se tržaški fašisti čutili prizadete po škofovih besedah,
gonje
škofa po svelu
da tudi v Italiji ne manjka »patriotov«, ki si pod krinko nacionalizma polnijo svoje žepe — stvar, ki gotovo ne doni prijetno za ušesa gospodov Giunta, Banelli, Mrach ild., ki so pokradli že veliko milijonov v imenu naroda ... »Giustizia c liberta smatra za posebno podlo, da se tržaški fašistični tisk zaganja tudi v župnika Bidovca v Dolini izključno samo zato, ker je brat onega Bidovca, ki ga je dal Atussolini ustreliti v hrbet. »Četudi bi se posrečilo dr. Fogarja spraviti iz Trsta«, zaključuje italijansko emigrantsko glasilo, »bi se položaj v Julijski Benečiji čisto nič ne izboljšal, ampak narobe le poslabšal in brezdno med režimom in Slovani bi se jx)globilo.«
Fašistična sodrga
v Kopru je, kakor poroča »Piceolo« kol velepatrio-tičen dogodek, 26. t. m. zvečer priredila demonstracijo proti nekemu znanemu slavofilskemu duhovniku, katerega je spremljala do doma s prepevanjem Oberdankove nimne, s pesmijo »Va tuori d'ltalia stranier« (»Izgini iz Italije, tujec«) in s Ga-ribaldijevo himno. Nekega drugega duhovnika pa, ki je »velik Italijan«, tako poroča »Piccolo« dalje, je kmalu zatem ista fašistična banda sprejela z vzkliki »Eviva« in pevanjem »Giovinezza«. Ne bomo se motili, da je prvi duhovnik kanonik Mussizza, drugi pa administrator goriške škofije po smrti blago]X)kojnega dr. Sedeia. don Sirotti. ki prihaja redno v Koper iz tiste Gorice, iz katere se razliva
Po fašističnih listih gnojnica na tržaškega škofa dr.
ogarja. Sicer jm je bil lahko tudi kdo drugi deležen gori opisane časti; na vsak način fašisti vedo, kdo je njihovih ovacij najbolj vreden, s
Zahteve vinogradnikov
6. kongres slovenskih vinogradnikov
Maribor, 27. maja.
Današnji VI. kongres slovenskih vinogradnikov, ki ga je priredilo Vinarsko društvo, ee je končal z lepimi pozitivnimi rezultati. Dal je pobudo za številne koristne sklepe in načrte za akciie, ki bodo v korist nadaljnjemu razvoju slovenskega vinogradništva, prinesel je dokaz velike strokovne usposobljenosti in širokega obzorja naših vinarskih strokovnjakov, ki so v svojih zanimivih predavanjih obdelali temeljito vsa pereča vinogradniška vprašanja, podal pa je obenem dokaz nerazveeelji-vega dejstva, da je stanovska zavest slovenskega vinogradnika premalo razvita. Skoro neverjetno se siiiši, da ima Vinarsko društvo za Slovenijo med 25.000 slovenskimi vinogradniki le 349 izvršujočih članov, ki plačujejo članarino ter s« zavedajo, da eo organizirani v vinogradniški stanovski skupnosti. Vsekakor ni krivda samo pri vinogradnikih, temveč — kar se je naglašalo na občnem zboru Vinarskega društva v soboto zvečer — pri vodstvu Vinarskega društva, ki ie polagalo premalo pažnje živi propagandi ter vzbujanju zanimanja za društvo in njegove cilje ter poživitvi stanovske zavesti med našimi vinogradniki. In morda je največji pozitiven rezultat VI. kongresa sklep: posvetiti več pažnje aktivni propagandi med vinogradniki samimi ter skuiati doeeči končni cilj, ki obstoja v ustanovitvi Svnete in enotne organizacije vseh vinogradnikov potom žive neposredne akcije, ne pa na dosedanji način potoni mrtve tiskane besede.
Spreiete eo bile te-le resolucije:
1.	Zakon o vinu in pravilnik k temu zakonu nuj se najstrožje izvajata v vsakem pogledu.
2.	Država kakor banovina naj pospešujeta v največji meri produktivno vinarsko zadružništvo. Le skupna zadružna predelava grozdja in prodaja na ta način negovanih vin enotnega tipa, more rešiti malega in srednjega vinogradnika. Ker se pa take produktivne zadruge morejo ustanoviti radi velikih investicijskih stroškov le z javnimi podporami, se na*- v to svTho v državni kakor tudi banovinski proračun unesejo primerni zneski. Samo strokovnjaki naj vodijo take zadruge. S sredstvi, ki bodo na razpolago, naj se vsako leto razpolaga tako. da more zadruga za zadrugo takoj pričeti z delom.
3.	Pri vseh trgovinskih pogajanjih z inozemstvom naj »e gleda na to, da se dosežejo čim večje ugodnosti za izvoz našega namiznega grozdja in vina v inozemstvo. K tem pogajanjem naj se pritegne vinogradnik-strokovnjak ko* delegat. Naj »e skuša doseči ob priliki trgovinskih pogajanj v poštev prihajajočimi državami, da dovolijo uvoz našega vina odnosno namiznega grozdja v čim večjih kontingentih ali čim nižje uvozne carine, odnosno drugačne ugodnosti.
4.	Osnuje naj se poseben konzorcij v svrho izvoza vina v inozemstvo, osobito v Ameriko.
5.	Ukine naj se vsaka carina na galico, žveplo in sploh na vsa sredstva za pokončevanie taksnih škodljivcev in bolezni.
6.	Pri podeljevanju dovoljenj za vmotoče nai se postopa strogo po zakonu.
7.	Devizni predpisi močno otežkočajo izvoz na-ipga vina. Dokler se ti predpisi ne ukinejo, naj se dajejo dovoljenja tudi posameznim vinskim produ-centom, ki vino izvažajo.
8.	Dovoliio naj se zopet brezobrestna poso jila revnim vinogradnik«!« pa abooni vinogradov
v Dravski banovini, po predhodnem pregledu in uradno odobrenem načrtu.
9.	Zahtevamo strožjo oblastno kontrolo nad privatnimi trenicami. Dognano je, da se v veliki množini prodajajo trte po nckoncesioniranih trsni-čarjih in to neglede na čistost sorte in podlage,
10.	Kraljevska banska uprava naj potom sre-skih načelstev dostavi vsem občinam seznam trs-ničarjev, ki imajo od kmetijskega ministrstva dovoljenje za trsničarski obrat, da dobijo vinogradniki vpogled, k»e morejo dobiti zajamčeno pristno trsje.
11.	Strogo naj e« prepove krošnjarjene in prodaja trsnih cepljenk po sejmih.
12.	Zakotni trsničarji, ki so v velfko škodo celokupnemu trsničarstvu, se naj najstrožje kaznujejo.
13.	Strogo naj se izvaia zakon oziroma pravilnik o pospeševanju vinogradništva, glasom katerih je vsako razmnoževanje samorodnic zabra-njeno. Odpade naj člen 48. v finančnem zakonu za leto 1934/35, po kateri določbi bi smel obdržati vsak vinogradnik še 500 samorodnih trsov.
14.	Obnavljajo naj se samo najboljše vinorodne gorice in opuste vse slabše neprikladne lege.
15.	Načeloma naj se pri kraljevski banski upravi v Ljubljani postavi za vinogradništvo, klelarsko nadzorništvo in za sadjarstvo p>o en poseben referent za vsako panogo.
16.	V vinorodnih erezih naj se postavijo posebni specialisti za vinarstvo.
17.	Celokupna trošarina na vino naj ee določi maksimalno po 1 Din od litra.
18.	Trte cepljenke naj se oddajajo po znižanih cenah vsaj iz banovinskih trsnic vinogradnikom, ki so izkTČili samorodnice v vinorodnih legah.
199. Kraljevska banska uprava naj stavi v svo-iem proračunu primerno postavke za prireianje vinskih sejmov, vinskih razstav in strokovnih eks-i kurzij vinogradnikov.
20. Strokovna nasveti od strani kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj naj se vinogradnikom dajejo brezplačno. Takse, ki se danes od vmo-grdnikov za male analize (alkohol, kisline in hlapljive kisline) zahtevajo, naj odpadejo.
Praznik rodoljubia v Trebinju
Trebinje, 28. maja. V navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, generala Radovanovira, bana zet-»ke banovine in mnogih drugih zastopnikov ter prebivalstva so včeraj v Trebinju na najsveča-nejši način odkrili spomenik Njegošu, ki ca je postavil v svojem rojstnem kraju pivmik in naš poslanik v Rimu Jovan Dučič. G. Dučič je prinesel s seboj zlato knjigo, v katero je Nj. Vel. kralj na-j>isnl tele besede: »Trebinje je rodilo heroje, mn-čenike in pesnike — tri "najilahtnejše kaplje Mo-i veške krvi. To zgodovinsko mesto je že od nekdaj i mala, a pono«na predstraža domovine in iveat čuvar vere naših idealov in naših misli. — 27. maja • 19:и, Aleksander.« G. Dučič je prinesel tudi faksi-mile Njegoševega »Vencar v luksuzni izdaji v velikem formatu Na prvi strani te knjioe j* Ni. Vel. kralj napisal lastnoročno tele besede: »Občini m*Ma Trehinju oh odkritju spomenika našemil velikemu pr«niku Njegošu. — 88. maju 19.34, Ale-luudtr.c
Tudi delavni ljudje
in prav posebno ti znajo ceniti našo dobro Mirim čokolado. Ta je redilna, zato človeka nasiti.
Seveda mora biti prava
MIRIM KRALJICA ČOKOLADE
Močna Francija - v službi miru
Pari«. 28. maja. p. V nedeljo je imel šef francoskega generalnega štaba, general Weygand ob priliki neke vojaške slavnosti v okolici Strassboiirga govor, v katerem je dejal, da bo Francija sicer nadaljevala svojo defenzivno politiko, vendar no sme dovoliti oslabitve svoje vojaške močij ker bi ie samo dovoljenje izgledalo kot slabost. — V švicarskem mestu Radkerswill je imel zvezni minister «a vojsko govor, v kalereni je dejal, da se mednarodni položaj nikakor ne zholjšuje in zato je troba. da Švica pazno sledi vsem dogodkom, ker je njena dolžnost, da se pripravi na vse in obvaruje pred tem. da bi bila prenesena vojna na njeno ozemlje.
Japonska se pripravlja
Tokio, 28. maja. p. JajKmski ministrski svet jc imel danes sejo, kateri so prisostvovali1 tudi zastopniki generalnega štaba ter mornarice. Z ozirom na vesti o bližnji mednarodni pomorski konferenci je ministrski svet pooblastil ministra za mornarico, da ; ukrene vse potrebno za razširjenje defenzivne baze japonske mornarice.
Razorožitvena konferenca
Puri«, 28. maja. b. V političnih krogih se j»o-sebno poudarja, da bo zasedanje odbora razorožitvene konference, ki se sestane danes, odločilno. Ženevski dopisnik »Petit Parisiena« poroča, da se bo konferenca najbrže orientirala v smeri študija i varnostnega problema na temelju sovjetskega na-; črta o vzajemni pomoči. »Journal« piše: Najboljša I rešitev za Praneijo in njene zaveznike bi bila, da i se ugotovi, da konferenca sedaj ni sposobna za delo. i ni sposobna, da ustvari program, ki ga vsebuje člen S. pakta Zveze narodov in je torej zato boljše, ! da se vprašanja, ki jih nalaga čl. 8. pakta Zveze i narodov, oilgodijo na poznejši čas. »Matin* poroča I iz Londona, da je državni tajnik za zunanje posle i sir John Simon dobil kot zadnja navodiila svoje : vlade nalog, da podpira vsak predlog, ki gre za tem, dn se dovrši delo razorožitvene konference.. če ne bi bil predložen kak boljši predlog za nadaljevanje pogajanj.
.Žvižgam na vso Madjarsko!"
Budimpešta, 28. maja. b. Na okrožnem sodišču je bil ohsojen na leto dni zapora Štefan Adamec, sicer madiarski državljan, toda rojen Slovencc, ker je ob priliki, ko ga je legitimiral neki policijski stražnik, deial: »Žvižgam na v»o Madjarsko, ker mi je že dovolj teh njenih bedarij.« Na razpravi jc priznHl da je izrekel inkriminirane besede. Obsojen pa je bil zaradi tega tako strogo, ker se je tudi na sodišču elabo obnašal in napravil nove krivice z izrazi, s katerimi ie obkladal uradne osebe.
Občinske volitve na Poljskem
Varšava, 2R. mnja. ЛА. Včeraj so se vršile , občinske volitve v Л42 mestih »rednjih in jugovzhodnih vojvodstev. V 87 mestih so volitve I odgodili, da ee stranke sporazumejo glede vlo-! žitve enotne liste na temelju gospodarskega sodelovanja. Povsod drugod so se volitve iz-■ vršile v |wpol<n<»in redu in miru. Glasovnlo je 65 odst. vpisanih volivcev. Po najnovejših po-i ročilih so liste vJadnega bloka povsod dosegle I večino. ! •
Gdnnsk. 2Д. mnjn p. Odanska vlada je dane« odreili' i rn/i'ii«.! komu«' \ ih> .»•, uike i*r ajiuhrajije ujciuh uuiudulov v icuulu.
Iz Bolgarije
Sofija, 28. maja. p. Danes je revolueiooar-na makedonska organizacija praznovala svojo slavo. Po vseh sofijskih cerkvah so ee vršile službe božje, katerim je prisostvovalo veliko število članov in simj>atizerjev. Doslej so se vsako leto razvili iz cerkve veliki manifests-cijski »prevodi, letos pa go bili prepovedani in je policija razpršila vee manifestante, ki so se hoteli zbirati v sprevod.
Drobne vesti
Belgrad, 28. maja. Naš poslanik v Budimpešti dr. Viikčević je danes za nekaj časa odpotoval. Na kolodvoru se je poslovilo od njega osebje jugoslovanskega poslaništva ui poslaništev držav Male zveze.
Belgrad, 28. maja. m. Za župnika nove katoliške žujmije v Kraljevu, kjer živi tudi večje število Slovencev, je postavljen dosedanji kaplan župnije Sv. Antona v Belgradu p. Serafin Sarič, na njegovo mesto pa pride p. I.jubo Hrgič.
Belgrad, 28. maja. m. V avli tukaišnje iriverze je bila danes nabita objava, da je rektor belgrapske univerze dr. Aleksander Belič podal ostavko na svoj položaj.
Belgrad, 28. maja. m. Z jutranjim brzvpjflfcopi so odpotovali iz Belgrada v Zagreb člani bojgar-skega Pen-kluba, ki so predvčerajšnjim prispeli semkaj na obisk k na^im kulturnim delavcem.
Belgrad, 28. maja. m. Včerai dopoldne je bil v prostorih tukajšnje carinarnice redni letni občni zbor združenja carinskih uradnikov kraljevine Jugoslavije. Glavni predmet razgovorov na občnem zboru je bilo vprašanje ustanovitve posebne kreditne zadruge za carinsko uradništvo.
Belgrad, 28. maja. m. Na današnji drugi dan pravoslavnih binkoštnih praznikov sta se vršili dve nogometni tekmi tn sicer med BSK in Jugoslavijo in med Jugoslavijo in Gradžanskim. Rezultat tekem je bil BSK : Hajduk 3 : 1 (0 : 1); Gradžanski : Jugoslavija 3 : 1 (1 : 1).
Niš, 28. maja. m. Letos mine 50 let, odkar je bila tukaj ustanovliena rim.sko-katoliška župnija. Proslava te pomembne obletnice se bo praznovala
z vsemi slavnostmi še to jesen.
*
Niirnberg. 28. maja. p. 20. partija za tovno šahovsko prvenstvo se je končala po 44. pote/j neodločeno. Šest iger je doslej dobil Aljehin. ono Bogoljubov, trinajst pa iih je bilo reinis. Prihodnja partija bo v sredo.
Varšava, 28. maja. p. Kardinal primas poljski Avgust Hlond je danes odpotoval v Francijo. kjer namerava obiskati po vrsti vse francoske. kardinale. V Pariz prisj>e 30. t. m. in bo gost poljskega poslaništva.
Weisenfels, 28. maja. Ko je neki osebni vlak vozil na posta jo, se je lokomotiva iztirila in prevrnila. F.n vagon je popolnoma uničen, kurjač in strojevodja sla se ubila. Deset potnikov je lažje ranjenih.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Torek, 29. maja: Druiba. Rod B. Srcdn. ЛП. mnjn: Zaprto.
Četrtek. 31. mnja: Mojster Anton Hit. Izven. Znižan*
cone od -'0 Din navzdol.
OPERA (Začetek ob 20)
Torek. 29. majn: Zaprto.
Sreda. 30. maja: Katja Kabanova. Rod Sreda. Četrtek, 31. mnjii oh 15 pred hotelom Tivoli: Pri beton
konjičku. Cene od 20 Illn navzdol.
po morju
Pred nekoliko leti je bilo le malo tistih, ki so si lahko privoščili potovanja po morju z velikimi luksuznimi prekooceanskimi brodovi.
Kakor smo zvedeli, bo priredilo veliko nemško parobrodsko društvo Severno-nemški Lloyd« (Norddeutscher Lloyd. Bremen) letos meseca junija in julija s svojim velikim prekooceanskim parobrodom »Dresden« potovanja po Sredozemskem in Jadranskem morju po reklamni ceni Din 4000.
Pripomniti moramo, da bo društvo kljub nizki in ugodni ccni tudi sedaj nudilo ves svoj reno-mirani in poznani komfort. Te izredne prilike se bodo mogli poslužiti tudi širši krogi ter bodo lahko poleg vožnje obiskali interesantna mesta, kot Benetke, Krf, Carigrad, Atene, Drač, Tripolis, Malto itd.
Poleg tega prireja društvo interesantna in cenena polarna in Nord Kap potovanja.
Vse inforijiacije in prospekte pošlje brezplačno:
Generalno zastopstvo
Norddeutscher Lioyd - Zagreb
Starčevičev trg 4. — Telefon 42-6S in zMtoputvo: Ljubljana, Masarykova IX
Beli zobje: Chlorodont

Tube Din 8 - in Din 13 -
Bolgarski književniki v Belgradu
vanju espe-ranta v državni trgovski šoli v Rei-chenhurgu v teku tO let. Že 2 leti 1-kratnega tedenskega pouka zadostuje, cia učenci poginoma obvladajo jezik ustno in pismeno. Izredno zanimiv je bil referat prof. Sygnarskega iz Poljske o statističnih podatkih poučevanja esperanta na poljskih srednjih šolah. Pedugogieno poročilo jc poslal o doseženih uspehih v švedskih šolah rektor Jansson. Gdč. Berger je povedala, da se francoski otroci šele lahko uče svojega mat ornega
Člani bolgarskega Pen-kluba, ki vračajo obisk jugoslovanskim pen-klubskim centrom, se mudijo zdaj v Belgradu, toda že danes bodo odpotovali v Zagreb, nato pa v Ljubljano, kjer bodo v sredo /.večer brali v filharmonični dvorani svoja dela. Iz Ljubljane se bodo odpravili bolgarski gostje na Bled, Bohinj in druge bisere slovenske zemlje.
Obrtni zakon hočejo poslabšati
Predlog delodajalcev v škodo nameščencev in delavcev
Delavska zbornica v Ljubljani je obvestila delavske in nameščenske orga.nizacije o predlogu za spremembo obrtnega zakona, ki so ga izdelale delodajalske zbornice. Iz predloga je razvidno, da se namerava sedanji obrtni zakon silno poslabšati in da je glavni napad naperjen proti zasebnim nameščencem. V smislu tega predloga bi izgubili značaj zasebnih nameščencev vsi trgovski pomočniki in pomočnice ter večina pisarniških nameščencev po trgovinah in industrijah.
S tem bi izgubili pa tudi te-le svoje pravice, katere uživajo že dolga desetletja!
Izgubili bi pravico dopustov. Kdor ima me-
sečno plačo, bi mu gospodar lahko odpovedal na 14 dni; kdor bo obolel, bo imel pravico plače le 3 dni itd.
Torej strašno in kruto poslabšanje!
Pa tudi delavcem se obeta veliko poslabšanje že itak skromnih pravic.
Zato bo drevi (torek) ob 8 v dvorani Rokodelskega doma sestanek nameščencev in name-ščenk, da ta predlog pregledamo in ga glasno Ln soglasno odklonimo.
Nameščenci in nanieščenko: Pri lite!
Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije.
jezika, ko so napravili esperantski tečaj. Prof. Bovet iz Anglije je dognal, da je eeperanto najboljši pripomoček za poznejše učenje tujih jezikov. Poročali so o svojih izkušnjah še prof. Alseika iz Litve, prof. Talinau iz Španije in dru-i gi. Vsi govorniki so bili enodušno za to, da se i upelje esperanto v šole in siccr že v ljudske in j prve razrede srednjih. Ga. Lichten w a 1 lne r j e va I iz Maribora sc je zavzemala, naj pri tem pomagajo tudi starši, katerim mora biti izobrazba svojih otrok najbolj pri srcu. Aktivno je sodeloval ori teh razpravah tudi zastopnik naše univerze profesor dr. Ilugo Ležk, ki je predlagal, naj univerze uvedejo stolice za esperantski jezik. Na jmdlagi referatov, debat in predlogov bodo sestavljene resolucije, ki bodo poslane pristojnim oblastvom in institucijam.
Zelo zanimiv je bil tudi drugi del konference:
Esperanto v prakso.
Tu so posamezni delegati poročali o raznih panogah, ki rabijo esperanto. Delegat iz Ljubljane, I Slovenec Kozlevčnr Jože, predsednik esperant-; skega kluba, je podal poročilo o doseženih re-
zultatih [x»tom esperanto za tujski promet. Pre-čitul je tudi referat podžupana prof. Jurca in njegove predloge. Povedal je, da je naša država tako bogata naravnih le[M>t le premalo znana širokemu svetu. Esporunto naj ji odpre |x>t v svet. Ta referat in predlogi našega podžnpana. strokovnjaka za tujski promet, je vzbudil inec prisotnimi veliko pozornost.
Daljše razprave so bile tudi v radiu. Referent je bil Čeh Killian iz Brna. Pu tudi naš delegat, pooblaščenec ljubljanske radio-postaje, Slovenec g. Kozlevčar, je povedal svoje izkušnje. Zadnji delovni seji je prisostvoval tndi poveljnik dunajske policije, ker se je razpravljalo o robi esperanta v policijski službi. Referiral je Francoz g. Schvvarz, urednik lista »Ia Policisto«. Avstrijska policija je pripravljena v bodočo upoljati esperanto v prometni službi, vsa navodila pa Ik> dala v tem oziru mednarodna jx>li-cijska Liga, čije sedež je sedaj v llolandski. Za temi razpravami jc sledilo dolgo (K>ročilo avstrijskega učenjaka o patentih. Referent je povedal, kako preciznost v jeziku rabi ravno ta stroka, jilediral je, naj bi se v bodoče uporabljal esperanto. Ob koncu teh predavanj in razprav je bilo predlaganih več resolucij, važ.na je zlasti ona za radio.
V teku konference je bilo slišati vso mogoče jezike, skupno vez med vsemi pa je tvoril nevtralni pomožni jezik esperanto. Iisperaato se je izkazal sedaj tudi v znanosti in tehniki in je rešit problem, ki je dosedaj dela toliko preglavic ravno na mednarodnih konferencah in posvetovanjih. Iti ravno v tem je dunajska konferenca dosegla po|x>len uspeh.
22 narodov pozdravlja esperanto
na mednarodni konferenci na Dunaju
Dunaj, danes važno mednarodno križišče, je bil o binkoštnih praznikih pozorišče mednarodnega zanimanja. Avstrijska vlada je skupno z avstrijsko esperantsko zvezo in mednarodno organizacijo sklicala konferenco, ki naj se posvetuje in pripravi teren, da bi se mednarodni jezik esperanto upeljal v šole in prakso. Po poslaništvih in konzulatih so bila povabljena k udeležbi ministrstva, korporacije in organizacije. Odmev je bil velik.
Že v soboto, 19. maja se je zl) ra lo lepo število delegatov, na pozdravnem večeru je bilo zastopanih 22 narodnosti Konferenca se je pričela v nedeljo zjutraj s slovesno elužbo božjo, ki jo je bral v cerkvi minoritov prelat Kari Koczy. Generalni direktor katoliškega Scliulve-reina dr. Brunnauer pa je pridigal v esperant-ekem jeziku in bral binkoštni evangelij. Na koru so prepevali znani dunajski otroci (Wiener Kna-benehor) nabožne pesmi v esperantu. Skavti so delali častni špalir, zunaj pred cerkvijo pa so dajali informacije policisti-esperantisti. Pred oltarjem se je priklanjala zelena zastava s petero-žarko zvezdo med glavnimi obredi. Cerkev ie bila nabito polna udeležencev konference, bilo je navzočih tudi mnogo odličnikov. Marsikomu je prišla solza v oči, ko so zapeli dečki na koru »Ave Maria« v esperantekem jeziku.
Mrtvi avstrijski parlament je nenadoma oživel, v njem so se pričeli zbirati diplomati in visoki dostojanstveniki, zastopniki raznih narodov, esperantisti in občinstvo. Dvorni svetnik Hugo Steiner spregovori pozdravne besede v imenu pripravljalnega odbora, nakar otvori konferenco minister prometa Fritz Stockinger. V svojem govoru poudarja važnost esperanta zlasti za male narode. Mala Avstrija se ga že dalj časa s pridom poslužuje. Že njegov prednik je izdajal turistične prospekte, to nadaljuje tudi on. Ne zadostuje samo propagirati vzvišene ideje esperanta, temveč je treba tudi potrebno ukreniti za reali-ziranje teh idej. Avstrija je storila v tem oziru
že mnogo in bo tudi . bodoče. Pozdravi konferenco v imenu zveznega predsednika, v imenu kanclerja dr. Dollfussa in v imenu celokupne vlade. Želi ji tudi v svojem imenu popolnega uspeha. Ob koncu svojega govora, ki ga je imel v nemškem jeziku, izrazi s par stavki dobrodošlico tudi v esperantskem jeziku. Vihar odobravanja je sledil ministrovem govoru. V imenu dunajskega župana in občine pozdravi zboro-valce občinski svetnik dr. Stollebeck.
Profesor dr. Odo Bujvid iz Poljske spregovori, burno pozdravljen, kot eden najintimnejših sodelavcev dr. Zamenhofa. Konferenco pozdravi v imenu univerze in mesta Krakowa v poljskem jeziku. V imenu poljskega prosvetnega ministrstva in poljskega učiteljstva spregovori profesor Sygnarski iz mesta Bydgosz-a. Diplomatski zastopniki Litve, Estonije, Brazilije, Mehike, Peruja in Portugalske so želeli konferenci uspeha v imenu svojih vlad. Bit je navzoč tudi zastopnik litovskega prosvetnega ministrstva. Grof Zicliy je pozdravil v imenu madžarske vlade. Sledili
eo pozdravi zastopnikov iz Anglije, Francije, Španije, Italije, Cehoslovaške, Jugoslavije in drugih držav. Zastopano je bilo celo mesto Tel Aviv iz Palestine. Vsi govorniki so govorili v
Zborovanje esperantistov v dunajskem parlamentu
Požar na Rakeku
Šofer zgorel v gorečem skednju
svojih maternih jezikih, vse pa je bilo prevedeno v esperantski jezik. Pozdravne govore so zaključili zanimivi referati znanstvenikov, psihologov in pedagogov. Ob koncu so zapeli otroci esperantsko himno in nekaj ume-tnih pesmi znanih avstrijskih skladateljev. Mogočen ntis je zapustilo to zborovanje, prisotnih je bilo več ko 1000 udeležencev.
Ves teden so se vršile delovne seje v deželnem parlamentu. Te seje so bile razdeljene v dva dela: prvi je obsegal temo:
Esperanto v šole.
Temu delu je predsedoval znani pedagog in šolnik prof. inž. Gustav Scholze iz Reichenberga, Čehoslov. Za uvod je podal poročilo o pmiče-
Cerknica, 28. maja 1034.
Sinoči, v nedeljo, malo pred polnočjo je predramil ljudi iz mirnega spanja klic: Gori! Ljudje so res zagledali ogenj, ki se je hitro širil. Gorelo ie sredi vasi leseno podstrešje lesnega trgovca g. Rupena. Gorelo je tem bolj, ker je bilo na podstrešju precej krme. Kako ie ogenj nastal, se prav dobro ne ve. So pa različna mnenja. Na podstrešju sta spala hlapcc in šofer, ki je prišel menda iz Bohinjske Bistrice k g. Rupenu. Možno je, da je nastal požar vsled nesreče, da je šofer hotel prižgati luč, ker v lemi ni mogel najti postelje. Ali pa je kdo vrgel ogorek cigarete, ki je zanetil požar. Izključeno tudi ni, da je požar kdo podtaknil.
Domača hči Jelka je slišala, da nekaj na podstrešju prasketa, potem pa se je čulo. kakor da bi kdo na okno potrkal In v tem hipu se je že vsa okolica razsvetlila Na postaji so začele tuliti lokomotive in alarmirale vaščane. Hlapec, ki jc bil poslopju vajen, se je hitro rešil, nakar je spravil na varno avto in konje. Spomnil se je na šoferja. Ni pa vedel, ali je rešen ali ne. Toda bilo je že
prepozno. Šofer se je verjetno zbudil, ko jc bilo ze polno dima, ki ga ie omamil Našli so ga vsega zogljenelega. Zgoreli šofer se piše Ferdinand Zgaga. Star je bil 28 let, doma iz Boh. Bistrice. Hotel je menda kupiti od g. Rupena avtomobil, s katerim naj bi v Novem mestu prevežal popotnike. Mož je imel pri sebi precej denarja, ki je tudi zgorel. Tudi hlapcu je zgorela vsa obleka, rešil se je Ie v spodnji obleki.
Takoj so bili na licu mesta gasilci iz Unca Rakeka in Ivanjega sela, ki so ogenj pogasili in preprečili večjo Katastrofo. Sreča je bila, da j< prejšnje popoldne močno deževalo, ker sicer najbrž tudi gasilci ne bi bili kos svoji nalogi. Okrog en< ponoči je bil požar |x>gašen. Pogorelo je tudi nekaj kokoši. Med požarom je bilo pri šemrovt ukradenih 6 verig.
Pred dobrim tednom smo pa imeli požar v Cerknici in v Dolenji vasi. V Dolenji vasi je nastal požar tudi ponoči okrog polnoči. Pogorela je hiša posestnika Znidaršiča ter skedenj posestnika Urba-sa. Požar je bil verjetno podtaknjen. — V Cerknici pa je pogorela hiša podobarja Bajca.
P. J. S. SERRARENS, tajnik Mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij (Prevel: —ant):
Avstrijski problem
Avstrija si je pridobila v inozemstvu mnogo simpatij. Ali je bila to romantika stare cesarske države, ki je združevala celo vrsto narodov pod j starodavno dinastijo in ki je privlačevala posebno tujino? Ali je bil to nezaslišan blesk Dunaja, čudovita glasba, humor in domačnost Dunajčanov ali vesele Dunajčanke? Ali je bila to povojna revščina, ki je vzbujala sočutje vseh onih, ki so bili ljudje in niso hoteli, da bi tisoči otrok trpeli lakoto? Ali je bila to močna volja Avstrije do samostojnosti, samozavest, ki jo je kazal njen vodja 6eipel v Ženevi, ali močna odločnost, s katero je •topil sedanji kancler Doilfuss nasproti vsem nevarnostim in si radi nje pridobil simpatije vseh narodov na londonski mednarodni gospodarski ; konferenci?
Naj bo, kakor hoče; Avstrija si je pridobila mnogo simpatiji Avstrija je pa vredna tudi sicer naše pozornosti, čeprav ne bi bilo govora o simpatijah ne včeraj ne danes. Avstrija je bila namreč vedno — tudi pred vojno — polna problemov in jih je še danes. Pota Avstrije so velike važnosti Ka vso Evropo. In danes bolj ko kdaj preje. Kajti j leto dni nazaj je bila vmesna država med dvema fašističnima velesilama. Bila je most med vzhodom in zahodom: most pa more postati mostiščel
Toda ne oziraje se na politično moč je pridobila Avstrija na važnosti radi borbe med različnimi nnziranji, ki so si jo izbrale za bojišče. V Avstriji je bila socialna demokracija, ki se je predstavljala svetu kot najizrazitejša in ki je vzbujala domnevo, da ima v državi neomajljivo pozicijo. Dalje sta obstojala tu dva fašizma — rjavi in črni — oba obrnjena proti rdeči fronti in med seboj se boreča.
Poleg tega je bila tu krščansko socialna stran- j ka. ki je imela vodilna mesta v vladi, ki je po- I
stavila kanclerja, ki se ni zavezal samo ohraniti samostojno Avstrijo, ampak tudi iz nje najiraviti krščansko nemško državo po smernicah okrožnice »Quadragesimo anno«. Doilfuss je bil edini državnik, ki je dal tako obljubo. Marsikdo pa se bo seveda vprašal, ali je dopuščalo stanje v državi z gotovostjo prerokovati lepšo bodočnost.
Med tem je minilo nekaj mesecev. Zlo meščanske vojne je prišlo nad Avstrijo. Avstrijci so pobijali Avstrijce. Upor je potlačen. Avtoriteta države je bila v največji nevarnosti. Toda obdržala se je in tudi okrepila. Vlada bo izpeljala velike reforme. Nova država nastaja, novi problemi se porajajo.
Krščanski slrokovničarji in nova Avstrija
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij je pazno zasledovala razvoj dogodkov v Avstriji in je tudi izrekla svojo skrb nad njim na pristojnem mestu. Dobila je zagotovila, ne pa jamstev. Ko so izbruhnili februarski dogodki, je poslala v Avstrijo dva svoja zastopnika, Nizozemca Amelinka in pisca teh vrst, da ugotovita, kaj se je zgodilo in kaj se še bo zgodilo. Tako poslanstvo nikdar ne more vsega ugotoviti. Skušali bomo v bodoče zbrati še nov materijah Ugotovitve tega potovanja v Avstrijo — ki se opirajo na najina opazovanja ter na izjave resnih ljudi raznih struj —■ pa vsekakor zadostujejo, da z gotovostjo podamo sodbo o dogodkih.
I. ZATON S0CIALDEM0KRACIJE
Dunajski februarski dogodki so prinesli pomemben materijal glede psihologije socializma, ki je bil presenetljiv, to pa vsekakor bolj po uve-ljavljajočih se faktorjih kot sam po sebi. Saj je bilo znano, da je mogla reči socialdemokracija o dobi: »V meni sta dve dušilc
Socializem je bil po svojem početku revolucionaren, bil je stranka, ki je pridigala razredni boj
kot naravno nujnost, ki si je postavila nalogo iztrebiti popolnoma razred posedujočih. Odkar pa se je razvilo socialistično strokovno gibanje, ki je hotelo s svojim delom koristno vplivati na vso družbo, odkar sta pričela stranka in strokovna organizacija podpirati državo in Zvezo narodov pri izvajanju socialne zakonodaje, se je pričelo spreminjati socialistično gibanje v reformistično. ki je seveda slično, kot bivši vojaški konj rad poskoči ob zvokih vojne muzike, večkrat prisluškovalo dražljajem starih fraz, ki pa je le moglo postati trajen faktor pozitivnega ustvarjanja. Čeprav je plapolala rdeča zastava raz vsake njegove ustanove, je i>a le bdel v mednarodnem oziru nad njim sladki beli golobček miru. Zlomljeno orožje je postalo socialistom simbol, pa ludi cilj. Nasprotje med revolucionarnim razrednim bojem in demokratičnim stremljenjem za svetovnim mirom naj bi premostilo kitice socialistične pestili: »Ne г orožjem divjakov, z orožjem duha se bojujemo mil«
Za tem je prišel rdeči letošnji februar. Puške so postale priljubljene. Hiše so postale trdnjave. V hišah so utrdili strojne puške. Rdeča armada se je energično uprla. Pokazal se je močan vojaški aparat, ne orožje duha, temveč »orožje divjakov« se je razkrilo: ročne granate in silne bombe.
Popolnoma nas seveda dunajski dogodki niso presenetili. Kajti dve duši se vedno borita v socialdemokratskih prsih za vodstvo: mirovna, sklice-vaje se na zakone, in nasilna, ki hoče zmagati z orožjem. Usoda je hotela, da so podrli jezove, ki jih je postavilo stvarno in sistematično delo, revolucionarni duhourniki. Tragična usoda Avstrije je v tem, da je ravno v njej vzkipel rdeči vihar.
»S starimi puškami.. .<
V opisu dunajskih bojev Otona Bauerja Čitamo to-le dramatično predstavo:
»Boji so izbruhniii. Na eni slrani so stali pro-letarci, zlasti brezposelni, oboroženi s starimi pu-
škami iz vojne dobe in z nekaj naboji v žepu, na drugi strani pa vojaštvo in policija, oborožena г vsemi modernimi vojnimi pripravami: tanki, topovi, haubicaini in metalci min.«
Biti bi morali naivni, da bi verjeli takemu opisu razmer, ker mu nasprotujejo tudi izjave ostalih socialdemokratov in dejstev. Grozna resničnost, ki jo zaenkrat ludi le še deloma poznamo, nam kaže veliko duhovno povezanost med so-cialdemokracijo in fašizmom. Dobro se še spominjamo namreč, da je italijanski fašistični delegat Razza na seji delavske grupe mednarodne konference za delo v letu 1933 javno povedal, da bi se tnogli sporazumeti fašisti s socialisti, istočasno [>a je izključil možnost sodelovanja med fašisti in krščanskimi strokovnimi organizacijami, sklicujoč se pri lem na »Ifuadragesimo anno«.
Avstrijska socialdemokracija si prav lahko prilasti Hitlerjeve besede: »Moč odloča, ki jo ima ljudstvo. Močnejši inia vedno pred Bogom in svetom pravico, tla uveljavi svojo voljo.« Bila je demokratična le, dokler je imela v rokah oblast, do katere je prišla ali jo je upala obdržati s pomočjo demokracije. Od začetka pa je bila pripravljena zgrnbiti tudi za nasilno sredstvo v cilju uveijav-ljenja svoje volje, Čeprav proti večini ljudstva in proti avtoriteti države, da bi utrdila rdečo diktaturo. Ustvarila je vojaško silo, jo izvežbala in jo opremljala še celo v zadnjih trenotkih z najmodernejšimi bojnimi sredstvi. Demokratskih ustanov se ni le posluževala, ampak jih je tudi izralt-Ijaln 7. lažjo in prevaro ter protivno njihovim j>ra-vini namenom. S tem je firevzela na se veliko krivdo, ki ji je ne bo mogla oprostiti javnost ne v Avstriji in ne izven njenih meja.
(Dalje sledi.)
— Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joselova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Ljubljanske vesti:
Za avtonomne pravice mest
Ljubljana, 28. maja.
Narodna skupščina se spel sestane 6. junija 1934 in prične najbrž takoj obravnavati predlog zakona o mestnih občinah, ki se tiče naših avtonomnih mest Ljubljane, Maribora, Ptuja in Celja Glede tega prevažnega vprašanja je Zveza mest sklenila sklicati zborovanje vseh županov, ki bo 1 in 2 junija t. 1. v Belgradu, razen lega bodo pa te dni v Belgradu zborovali tudi funkcionarji /veze vseh organizacij mestnih uslužbencev iz vse kraljevine. Zaradi teh vprašanj je že v petek prišel v Ljubljano član glavne uprave Zveze mest, g. Slo-bodan Vidakovič, ki je obenem predsednik ekseku-tive državne zveze organizacij mestnih uslužbencev.
V	Ljubljani je g. Vidakovič konferiral predvsem z županom g. dr. Pucem in podžupanom g. prof. larcem ter magistralnim direktorjem g. Jančigaiem kot predsednikom Zveze organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani, v soboto pa je bila širša konferenca delegatov banovinske organizacije mestnih uslužbencev. Predsednik g. Vidakovič je bil tako prijazen, da nam je kot ideolog Zveze mest in vodilni faktor uslužbenskih organizacij dovolil inter-viev, kjer je podal naslednje izjave o osnovnih načelih in vidikih Zveze mest in Zveze mestnih uslužbencev glede zakona o mestih.
O najaktualnejšem vprašanju zakona o mestih je g. Vidakovič s kratkimi črtami pojasnil tako-le stališče obeh glavnih organizacij mestnih občin. Vlada pravkar zaključuje svoj projekt zakona o mestih, ki bo že te dni prišel pred narodno skupščino. Vladinega predloga Zveza mest še ni dobila, da bi izrazila svoje mišljenje o njem in zato tudi o njem nismo mogli podrobno razpravljati.
V	komisiji za izdelavo tega predloga je več zelo sjx>sobnih strokovnih avtoritet, kakor n. pr. minister g. Predrag Lukič, starešina Zemuna. kakor se sedaj imenuje reprezentant Zemuna v občinski upravi Belgrada, g. N. Fuger i. dr., in upamo, da bo temeljni zakon naših mest, ki so ga sestavili taki strokovnjaki, tudi dober.
Zveza mest kraljevine Jugoslavije je izdelala svoje podrobne načelne predloge za predlog zakona o mestih in jih je oddala vladi. Jugoslovanska mesta pledirajo po svoji zvezi za popolno samoupravo. Ta zahteva je socialna, napredna in орта-vićena. Današnji mestni avtonomiji se morajo nuditi najširše meje za njeno nemoteno komunalno delo.
Komunalna samouprava se v načelu lahko izvaja do skrajnih meja mestne avtonomije in to prav do onih mej, kjer samouprava ne bi prišla v konflikt z državnimi interesi, ki so v celoti nad
vsem.
Iz nobenega dosedanjega zakonskega projekta se ne izraža socialno razumevanje sodobne mestne komunalne politike. Iz takega razumevanja mestne komune se izraža vedno kot logična posledica tudi brezpogojna jx>treba, da se izvajanje socialno-ko-munalnih dolžnosti napravi s strani mestne uprave z novim zakonom o samoupravi mest za obvezno in da se razen dosedanjih dolžnosti iz prenesenega delokroga naloži mestom tudi dolžnost in vsa stremljenja sodobne socijalne politike. S tem zakonom o mestih se morajo reformirati tudi komunalne finance i. s. ne samo v pogledu njih avtonomije in ne samo pri iskanju socijalno pravičnih dohodkov, temveč tudi v pogledu socijalno produktivnih izdatkov. Izdelal sem osnovne principe reforme samoupravnih financ in v resnici sem referiral na zadnjem kongresu jugoslovanskih mest v tem pre-važnem vprašajnu. Občina mora biti regulator družabnega življenja, da kolikor toliko ublažuje razredne krivice, današnje družabne skupnosti in da s fiskalnim okrnjenjem kapitalističnega viška vrednosti in profila napravi življenje svojih malih in srednjih občanov boljše in kulturnejše. Zato se mora breme vzdrževanja socijalno-komunalne delavnosti prenesti na premožnejše razrede. Komunalne finance morajo bazirati na progresivni obremenitvi bogatih in na oprostitvi eksistenčnega minimuma. Razen tega morajo biti mestnim občinam z zakonom zajamčene stalne državne dotacije za delo iz čisto prenesenega delokroga.
Enako važno je tudi vprašanje socijalno pravičnega reguliranja položaja mestnih uslužbencev. Komunalna delavnost naših mestnih samouprav se
јВШИШВИЛВ
V	vrelcih Zdraviini, Kraljevi in Gizela je
RADENSKA
NADKREPKE3ŠA
litijska slatina vse Jugoslavi je. Liti j je glavni mineral za raztapanje in izločanje sečne kisline in njenih sestavnih strupov v krvi.
lahko reformira in regenerira samo s pomočjo sposobnega in delovnega komunalnega uradništva; tako komunalno uradništvo imajo pa občine lahko samo tedaj, če je popolnoma zasigurano v materi-jalneni in moralnem pogledu. V imenu 60.000 komunalnih uslužbencev vam lahko rečem, da so temelji delavne občine v prvi vrsti uslužbenstvo s pravico sigurnosti in med vsem s pravico nepre-mestljivosti kot osnovnega p>ostulala lokalne samo-: uprave. Plače se mestnim uslužbencem ne smejo 1 zniževati, ker se s tem znižuje z ene strani nivo kvalitete naše komunalne delavnosti, jx> drugi strani se pa zavira ekonomsko življenje mesta, da nastopa mrtvilo in hira gospodarstvo ter se znižuje standard samoupravnega uslužbenca izpod eksistenčnega minimuma kulturnega človeka ter funkci-jonarja, ki so mu poverjene vse manifestacije življenja in tudi zdravja širokih mas mestnega življa. Ni v interesu družabne gospodarske skupnosti, nili občine niti države, da se tlači življenje mestnih uslužbencev.
Tei.31-62 kino KODELJEVO t.i 31-62
Danes ob pol 9:
VELIKA LJUBEZEN
Gustav Frohlich, Jarm. Novolna. — Cene znižane.
O Male mature na ljubljanskih gimnazijah. Po
odredbi prosvetnega ministra ee bo vriii nižji tečal-ni izpit na ljubljanskih gimnazijah od 8. junija naprej. Ta dan bodo pismeni izpiti, nato slede ust-meni iz posameznih predmetov. Zanimivo je, da je na realnih gimnazijah prijavljenih mnogo starejših privatistov, ki mora'o polagati nižji tečajni izpit, da jim je omogočeno napredovanje v državni službi. Teh kandidatov pa ni toliko ko pa v Mariboru. Klasična gimnazija nima takih privatistov, kajti morali bi ee Se na stara leta učiti latinščine in grščine. Končno število kandidatov za malo maturo še ni povsem točno ugotovljeno, kajti mnogi dijaki imajo še popravljalni izpit. Če se jim ta posreči, pridejo k mali maturi. Na posameznih gimnaziiah je drugače to-le število kandidato,v: klasična gimnazija 75 dijakov. Gimnazija zaznamuje dobre uspehe. Na realnih gimnazijah: I. Vegova ulica 108 dijakov, II. na Poljanah 143, od teh 97 dijakinj. Tu je prijavljenih 20 privatistov, med niirai nekaj državnih uradnikov. Na III. realni gimnaziji je doslej 106 kandidatov, pa 6 privatistov. Na vseh ljubljanskih gimnazijah bo torei letos polagalo izpit nad 500 dijakov.
Kopališče
Piešfany
v dolini Vaga OSR. Blatni hazp.nl izhlapevajo zdravilni Kadlnm-zrak, ki ga bolnik vdihava in kar zelo pospešuje zdravljenje remnatlzma Natančneje Drogerija Gregorič, Ljubljana. Prešernova 5
iiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
© Da ne bo prepozno. Tramvajska dela na Zaloški cesti so že zdavnaj končana, ostal pa ie ne-dostatek, ki lahko povzroči kakšno resno nesrečo. Med hišo I. del. kons. društva in Sušnikovo trgovino je vrt skoro do proge, da je vmes le ozjto hodišče, kjer se niti dva človeka ne moreta srečati, kadar privozi tramvaj. Proti Sušniku je še za enega nevarno, da bi zadel ob vozeči voz. Tam je hodišča samo par pedi in še to nekoliko višje in poševno ter brez robnika. Posebno v deževnem vremenu je nevarno. Naj bi se poskrbelo, da se nevarnost odstrani. Vsaj robnik naj se napravil Kadar bi se nesreča že pripetila, bo jadiko-vanje ali opravičenie odveč.
„Mu&Zctus" Љ*п&и mita, da ief*> ЈШл Jpvcilo.
© Dr. Janko Hafner, špecijalist za ušesne bolezni, nos in grlo, od danes naprej začasno ne ordinira.
0 Veliko ljudsko glasovanje. Mestni magistrat ljubljanski in uprava Ljubljanskemu velesejmu sta razpisala natečaj za osnutke plakata velikih festivalskih prireditev, ki se bodo vršile v jeseni v Ljubljani. Ti osnutki bodo razstavljeni na jugoslovcneki plakatni razstavi, ki se bo vršila v okviru pomludauskega velesejma v času od "50. maja do 10. junija. Vsak posetnLk Ljubljanskega velesejma bo imel i>ravico, da bo glasoval za osnutek, ki se mu bo zdel najbolj učinkovit, a obenem tudi idejno ustrezajoč prireditvam. Glasovalo se bo z Listki, na katere bodo posetniki razstave napisali številko osnutka, ki se jim bo videl najbolj učinkovit. Naš trgovski naraščaj, zlasti pa dijaštvo trgovskih, strokovnih in meščanskih šol, pa tudi ostalo občinstvo, bodo imeli pri-
liko pokazati, koliko eo sposobni presojati uspeloet posameznih osnutkov. Izid bo poke-zal, kako ocenjujejo osnutke nestrokovnjaki, oz. občinstvo, ki mu je plakat namenjen, kar bo za jury gotovo prav zanimivo.
Zobozdravnik
dr. Rodoschegg
zopet ordinira.
© Slavistično društvo. Po v-zorcu prirodo-slovnega, muzejskega in drugih znanstvenih društev je nastulo gibanje tudi med tukajšnjimi slavisti, da si osnujejo podobno društvo. Sestal se je že tudi pripravljalni odbor, ki mu predseduje prof. dr. Kolarič. Ko bodo pravila potrjeno in društvo ustanovljeno, bo predvsem izjx>lnjevalo važno nalogo, namreč paziti na čistočo našega jezika in pripravljati izdajo končnega celotnega slovenskega pravopisa. Društvo bi bilo torej nekak vrhovni slovenski forum za naš jezik, obenem pa bi se kajpak zanimalo tudi za srbohrvatski in dTlige slovanske jezike.
© Gobe in jagode na trgu. Na ponedeljkov živilski trg so nabiralke prinesle lepe in sveže gozdne jagode, ki eo bile za 2 Din dražje kakor v soboto, ko je bil trg z njimi naravnost zamašen. Na trgu je bilo tudi razmeroma precej gob. Jurčki mali so bili po 5 DSn merica, veliki po 4 Din. Na trgu eo bile tudi pi < e borovnice. Nekoliko drage! Bue so 7 Din liter.
Hlariborske vesti:
Procesija sv. R. T. pri sv. Petru
Ob pol C je slovesna sv .maša. Vmes je tiha sveta mašii ob li. Ob pol 7 gr« procesija iz cerkve po navadnih polih: Sv. Petru cesti, v Kiignorjevo, prej Skofjo ulico čez šentpeterski most na Poljansko ceeto, kjer jn pri Jožeflšču prv\ blagoslov. Na Krekovem trgu pred Perdunovo hišo je drugi blagoslov. S Krekovega trgn se pomika procesija po Kopiturjevi ulici čez Jubilejni most na Sv. Petra oosto, na Vidovdansko e.osto, kjer je pri zuvotišču sv. Jožefa tretji blagoslov. Od tu gre procesija po Vrhovčevi ulici mimo Taboru v Fitgrner-jevo (prej fikoljo ulic«) v Ilirsko ulico nu Hrvatski trg, kjer bo četrti blagoslov pred Dermastljevo lilio. Nato (tre procesija s Hrvatskega trga čez srodino par. ka nuzuj v erkev.
Vritni red pri procesiji: 1. bandero ev. R. T., 2. šole iz HruSloe, Sv. j'etra nu Polju in iz Most. 8. Šola iz Llchtenturua in Mnrijunlšuu, 4. zuvodovi gojenci in gojenke iz gluhonemnice, 5. podružnice z bnmlcri, 6. farno bundero, ki se za njim uvrete: 7. moška M,ari jinu družba, S. Marijina družba za žene, 9. dekliška Marijina družba z znutnvo, 1(1. Elizabetne konference, 1L narodne noše, 12. križarji in klariee, IS. belo oble, čeni otroci, 14. godba, 15. pevci, 16. duhovščina z Najsvetejšim, 17. ključarja, 18. občinski odbori, 19. Vin-eencijevc konference, 20. drugo občinstvo.
Ko pride procesija v cerkev, je takoj ev. maša pri stranskem oltarja. Med sv. mašo darovanje sveč. Po darovanju je sv. maša pri glavnem oltarju. — Vabimo vsakega župljuna posebej in vse skupaj k pro-eesijl. Prosimo posestnike in stanovalce ob costah, ki bo po njih šla procosijn, da razsvetle okna in primerno okrase. Prosimo, da darujete sveče, ki jih dobite v cerkveni dvorani v mežnarlji. — Zadnja »v. maša na praznik ev. R. T. bo ob pol 11.
Opomba: Ce bi bilo na praznik »labo vreme, bo proai^ija na prihodnjo nedeljo i>o enakem redu in v istem času. — Cerkveno predstojništvo pri Sv. Petni v Ljubljani: Jan. Petrič, žnpnik, Jožef Marinko, trgovec in posestnik, Josip Mnsar, шемаг in jioseNtuik. cerkvonn ključarju.
Z novimi močmi v novo bodočnost
V nedeljo dopoldne se je vršil v Mladinskem domu v Cvetlični ulici prvi redni občni zbor »Narodnega glasbenega Ln j>evskega društva Danica v Mariboru«. Občni zbor tega društva pomeni značileu mejnik v prosvetnem življenju vzhodnega dela mariborskega mesta in okoliških občin, ki spadajo v področje frančiškanske župnije. V novem društvu »Danica« se je znova učvrstil temelj katoliški pro-sveti, ki so ga usodepolni dogodki ianskega lela z ukinitvijo >Katoliške omladine« omajali. Prvi občni zbor je pokazal, da stopa društvo vztrajno po začrtani poti, da bo ostalo zvesto svojim idealom ter bo tudi za naprej z neumorno vztrajnostjo nadaljer valo veliko delo, ki mu je položil temelje pater Pavel Potočnik. Občnemu zboru so prisostvovali preizkušeni sodelavci p. Pavla, župnik frančiškanske župnike duh. svetnik p. Valerijan Landergott, bivši poslanec Franjo Zebot, novi društveni tajnik p. Rupert ter mnogoštevilni člani. Društvo se sicer še bori z velikimi začetnimi težavami, vendar pa je
□	Sneg v maju. V nedeljo je nenadoma
padla temperatura, da so se na ulicah pojavili ljudje kar v zimskih plaščih. Pa so imeli tudi vzrok, ker je ofioldne na Pohorju snežilo, da je bilo kar veselje. Kako dobro uro je trajal pravcati zimski nietež, vendar se sneg ni prijel.
□	Sklep šmnmičnih pobožnosti bo v mariborskih cerkvah v četrtek na Telovo zvečer ob običa jni uri.
□	Zavrnjene pritožbe. Ministrstvo notranjih del je z odlokom 9. maja 1934, št. 16.242, javrnilo prito?.bo Prosvetne zveze v Mariboru /.oper razpust z obrazloženjem, da po čl. 11. zakona o združenjih upravna oblast druge instance po svobodnem uverenju oceni, da je društvo prekoračilo svoj delokrog, zato je postopala po zakonu in zato je ministrstvo iz tega razloga zavrnilo pritožbo. Enako so zavrnjene pritožbe za Ljudski oder v Mariboru in za Katoliško oinladino v Mariboru.
□	Kdo bo še delal ustanove? S svojim sklepom glede preosnovanja Kutscherjeve ustanove je načel občinski svet važno in kočljivo vjira-šanje. Ustanovo i/.preminjati v nove svrhe, ki jih ustanovitelj ni predvideval, je kočljivo že radi tega, ker se bo v bodoče našlo malo dobrotnikov, ki bi delali ustanove, če se njihova volja kasneje ne bo spoštovala.
□	Kovinarji. Mariborski kovinarji so itneli oibčni /.bor svojega Združenja v nedeljo dopoldne v prostorih restavracije Malbvvidl. Vodil je zborovanje podpredsednik Kumare v pri sotnos-ti mestnega obrtnega referenta dr. Sen-koviča, zadružnega nadzornika Založnika in zastopnika okrožnega odbora in obrtne zbornice Novaka. Razprava sc je v glavnem vršila o vprašanju selitve zadružne pisarne in tajniških izprememb.
□	Stnre korenine pobira smrt. Nn Koroški cesti 82, je umrl eden najstarejših mariborskih meščanov, 94 letni Matija Angel. — V Slovenski 40 je umrla v starosti 84 let zasebnica Hed-vika Zichnan. Naj počivata v miru!
□	Smrt v kamnolomu. Usodna smrtna nesrečo se je dogodila v kamnolomu Franca Re-bernika v Zgor. Voličini. Posestnika Franc Bez-
Majniški motivi
25.
»Resnično povem vam: Kjerkoli po vsem svetu ee bo oznanjal ta evangeli', se bo tudi to, kar je ta storila, povedalo v njen spomin.« (Mk 14, 9.) Tako se glase besede, s katerimi je Kristus poveličal Magdaleno na veke. Angleški bogoalovec, oratori-janec Viljem Faber, omenja nekje v svojih učenih razmišljanjih, da se Marija Magdalena v evangelijih večkrat pojavi tam, kjer se kaže, da nastopa v imenu Mareinem. Hvalo, ki jo izTeka Jezus Magdaleni, bi mogel še v večji meri izreči Mariji, svoji materi. »Dobro delo mi je storila. Uboge namreč imate vedno med seboj in kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vedno. Kar je mogla, je storila; že vnaprej je mazilila moje telo za pogreb.« (Mk 14, 6—8.) Včasih so raziagavci tega teksta v zadregi: Ali je to ista Marija ko v hiši Simona Farizeja, ali ie ta v hiši Simona Go-havca druga Marija? Mi pa z gotovostjo rečemo, da to, kar je storila Marija v hiši Simona Gobavca, je dobro delo, ki je vredno božje Matere. Kar se je zgodilo dobrega, se je zgodilo po njenem tihem navdihu in nagibu. Tako misli tudi Cerkev, naša nezmotljiva učiteljica; kako bi sicer za Marijin na'-večji praznik poveličevala Devico Vnebovzel" z besedami, s katerimi Jezus hvali Magdaleno: »i i-rija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzel.« (Lk 10, 42.) Samo Marija, Jezusova mati, je tako vemo in zaupno ohranila njegov nauk kakor žena, z imenom Marija, ki je sedla k nogam Gospodovim in poslušala njegovo besedo« (Lk 10, 39.) Ali nam ne bo po vsem tem jasno in umevno, da je bila Magdalena s svojim zaupnim delom in neustrašenim nastopom Mariji v poeebno radost? »Ko premi-iljam Marijo Magdaleno spokornico« ie zapisal sv. Gregorij Veliki v tvoji 33 homiliji, »bi rajši jokal, kakor kaj govoril.« Seveda bi to bile — solze duhovnega veeeliaJ
26.
Ako hočemo iti skozi sodobno družbo s primerno zadovoljivim pogledom, ne sedajmo pred ljudmi na prestol sodbe, marveč na prestol usmiljenja, kakor je to storila Marija. Ako mislimo, da svet ni več vreden naše ljubezni, nai bo vendar še deležen našega usmiljenja. Bolje nam bo, če se do ljudi ponižamo z usmiljenjem, kakor če se pred njimi dvigamo z mogočnostjo. »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke.« (Lk 1, 52.) Kdo pa zanesljivo in nezmotljivo ve: kdo je resnično dober in kdo ic resnično hudoben? Zveličar sicer pravi: po njih eadovih jih boste takoj epoznali« (Mt 8, 20), pa to ločilo nam je dano le v varstvo za življenje, ne v legitimacijo za eodbo. Sodbo je pridržal sebi. On edini more človeku preiskati srca in obisti. Golgota je pretresljiv zgled, kako sodi svet in kako sodi Bog. Svet je najnedolžnejšega prijatelia človeštva križal na križu med dvema hudodelcema; Bog je razbojnika na križu poveličal z večnim rajem. Božje sodbe niso naše sodbe. Marsikdo, ki si ga ti postavil na levo, bo dan sodbe moida stal ob Gospodovi desnici in morebiti bo ta, ki hodi danes ob tvoji desnici,, pri večni sodbi postavljen na levo. »Lažji bo moj odgovor,« je dejal sveti škof Frančišek Šaleški: »če sem bil preinil, kakor če sem bil prestrog.« Cigan Hudorovič ie hotel še pod vešali zasvirati na gosli: v znamenje, da ni kriv tega, zavoljo česar je bil obsojen v smrt; to se je čez nekaj let tudi res skazalo, »Ako si bil prestrog, boš nekoč v svojo žalost spoznal krivico svojega ravnanja; ako si bil premil, ti bo Gospod milo sodbo nagradil s petim blagorjem — blagor usmiljenim.« (I. Kiihnel.)
27.
V tirolskih gorah stofi sredi tišine in samote visok križ s kratkim a pomembnim napisom: »Dobri Jezus!- Planšarice mu ob vsakem času prinašajo cvetja in zelenja, da sc krii nikdar ne vidi po-
zablien in zapuščen. Verno ženstvo jc Križanemu na žalostnem potu skazalo veliko sočutja in usmiljene ljubezni. Kako ne bi ženstvo imelo vdanega srca do Onega, ki je ustvarilo žensko sočutno srce? »Ženske eo boljše kakor moški, one so čistejše in sposobnejše. Kjer in kadar ni tako, jc krivda skorej vedno na moškem; in čeprav ie marsikaj ženska kriva, tudi tedaj nosi krivdo moški za to, kar je naredil iz ženske... Pomislite samo, da so bile ženske kral>ice in da niso prav nič siabše vladale kakor drugi oblastniki.« (Masaryk.) Umevno je, da je bilo verno ženstvo Mariji v uteho, ker je bilo Jezusu nad križevem potu v tolažbo. V tem živem hvaležnem spominu je Marija posebno dobra tudi danes vsem ženam in materam, posebno tistim, ki morajo veliko trpeti zaradi svojih otrok. Evangelij govori o materah na mnogih mestih in povsod v dobrem pomenu. Previsoko stoji evangelistom podoba Jezusove matere, da bi mogli o materah zapisati žal besedo. Take, kakšne nam prikazuje svsli evangelij, so mogle biti Marijino veselje in zadoščenje. Ko smo zapisali besedo zadoščenje, moramo reči, da še danes vemo ženstvo po samostanih in drugod zadostuje Gospodu v molitvah in žrtvah. Žene, klečeče pred križem ali tabernakljem, so veren odsev in odmev s Kristusove križeve poti. Naše cerkve dihajo tilio vdanost in v radost, ker so jo vanjo vlile žene in matere s svojimi molitvami in solzami. Katera mali še ni prinesla v cerkev svoje tožbe in solze? To vse je bilo in bo Marijino veselje. Žene in matere, tretji blagor, blagor veselih, je vaš dar in delež? Katera mati še ni slišala v cerkvi Gospodove mile tolažbe: »Ne jokaj!« (Lk 7, 13.)
Naše fliinitvn
Пићпта obnova zn ahadrmkinje Im dnnes ob 17 v uršulinskciu samostanu v Ljubljani.
že sedaj pokazalo s svojo delavnostjo, da jih bo srečno in pogumno prebrodilo, tem bolj, ker so se našli plemeniti dobrotniki, ki so prevzeli težka bremenu na svoja ramena. Tudi volitve novega odbora, ki so se ob zaključku zborovanja vršile, so pokazale, da gre društvo v novo življenje z novimi močmi. L a predsednika je bil izvoljen Franjo Zebot, ki je že dosedaj posvečal društvu veliko j>ažnje ter vneto sodeloval pri vseh večjih podvigih s svojim preizkušenim nasvetom in dejansko pomočjo. Podpredsednik je vneti prosvetni delavec Anton Golež, blagajnik Ivan Felser, tajnik p. Rupert, odbornika Bauman Vinko in Jamšek Frane. Dramatični odsek bo vodil Horvat Franc, godbenega pa priljubljeni kapelnik Franjo Germ. Duhovno verstvo je prevzel mesto obolelega p. Pavla očetovsko skrbni župnik p. Valerijan Landergott Pod novim vodstvom je društvu zagotovljeno vsestransko napredovanje, ki bo za prosvetni podvig frančiškanske župnije gotovo neprecenljivega pomena.
jak in Ignac Meser sta lomila kamenje za bo-novinsko cesto. Meser je delal v mali duplini, ki je izdolubena v pečiui. Naenkrat se je nekaj metrov nad njegovo glavo razmajal kakih 20 kg težak kamen ter se prevalil v globino. Zadel je Meserja na levo sence ter ga na mestu ubil. Tovariš, ki je delal na drugem koocu kamnoloma, je šele čez nekaj časa opazil usodno nesrečo, ko se mu Meser na ponovne klice ni oglusil. Pogledal je, kaj je z njim. na ga je našel že mrtvega. Dogodek je vzbudil v, okolici splošno sočutje.
□	Viničarija v plamenih. Zlobna roka je požgala viničarijo veleposestnika g. Kuhna v Razvanju. Zgorelo je ostrešje z opeko kritega poslopja in zraven obleka in živež dveh vini-čarskili družin, ki so v hiši stanovale. Stanovalci so se med časom, ko je ogenj izbruhnil, nahajali vsi pri delu v vinogradu.
□	Gluhonemi nu begu. Gosp. Franc Pisec, oskrbnik mestne oskrbnišuice, nam sporoča, da se j>iše gluhonemi begunec, ki je pobegnil iz oskrbnišnice, Jurij Lešiček.
□	Avto pod avtobusom. V bližini pesniškega dvora se je pripetil v noči od nedelje na ponedeljek nevaren karambol. Pri izogibanju neki kolesarski skupini je zavozil težek avtobus od zadaj v osebni avtomobil znamke Renault ter mu stri vso karoserijo. Človeških žrtev k sreči ni bilo, ker se na zadnjem sedežu osebnega avtomobila ni nihče nahajal. Avto se je prevrnil v jarek, iz katerega so ga dvignili na pomoč poklicani mariborski požarniki, ki so ga s svojim avlomobilom pripeljali v Maribor.
□	Gramofonske plošče iz saharina. Na kolodvorski pošti so prišli na sled zanimivemu poskusu tihotapstva, ki dokazuje, da je Maribor v resnici središče podzemne trgovine s prepovedanim saharinom. Mlad fant je prinesel na pošto dva omota v skupni teži 9 kg ler dejal, da se nahajajo notri gramofonske plošče. Paketa sta bila naslovljena na nekega trgovca v moravski banovini. Službujočemu uradniku se je pri prevzemu paketa zdelo čudno, da bi kak zasebnik pošiljal v Srbijo gramofonske plošče ter je pozval carinske organe. Skupno so odprli oba paketa ter našli notri mesto gramofonskih plošč saharin. Fanta, ki je prinesel zavoje na pošto, so trdo prijeli, izvedeti pa niso mogli ničesar drugega, kakor da ga je na cesti naprosil neki gospod, da odda pakete na pošto ter mu je dal za lo uslugo 30 Din.
Celje
& Dve lepi cerkveni slovesnosti. V nedeljo zji> traj je bil v ojiatijski cerkvi slovesno blagoslovljen prapor fantovskega odseka Katoliške akcije v celjski župniji. Prapor je umetniško delo šolskih sester v Mariboru in ga je blagoslovil g. opat Jurak, ki je imel ob tej priliki tudi na fante slovesnosti primeren nagovor. Fantje, ki so se zbrali okrog novega prapora, so prisostvo\ali skupni službi božji ir. med sveto mašo prejeli sveto obhajilo. — Gb 7 Istega dne je bil pa v kapelici Srca Jezusovega pri bolskiih sestrah slovesen sprejem novih članic in kandida-tinj v Dekliško Marijansko kongregacijo. Govor ob tej priliki je imel voditelj g. prof. Kardim.r, ki je tudi sprejel nove članice in kandidatinje pod Marijino varstvo.
S3 Slava 39. p. p. je bila včeraj v vojašnici na Dečkovem trgu. Spominski obred v spomin vojakom 39. p. p., padlim v boju na Koroškem, je pred spomenikom opravil g. prota Cudič. Med obredom je pel moški zbor CPD, nato je vojaštvo oddalo šest častnih salv, nakar je zopet moški zbor OPD zapel Oj Doberdob. Nato je izvršil najprej pravoslavni obred r. rezanjem kolnča g. prola Cudič, za njim pa katoliškega g. opat Jurak, nakar je poveljnik polka g. polkovnik Goluhovič govoril o pomenu tega dne, vojaška godba je zaigrala državno himno, predstavniki oblasti in korjiorncij so pa čestitnli polkovniku. Zatem je bil pred vojašnico defile, na dvorišču je bila pa gostom prirejena zakuska. Po svečnnem opoldanskem obedu je bila popoldne vojaška zabava, pozneje na Giaziji prijateljska nogometnf tekma med SK Celjem in vojaškim teainoin 39. p. p.. zvečer pa v Narodnem domu zabava.
0 Zborovanje borcev v žairu. V nedeljo, dne 3. junija prirede Rorci velik tal>or v Žalcu. Tabora so baje udeleži ludi general Maister
Tok ga je ubil
Pretekli teden y petek zjutraj je postal mladi komaj 26 letni Janez Kokalj iz Pšate, fara Sv. Jakob ob Savi, žrtev električnega toka. Nesreča se je zgo-diila zjutraj nekaj minut pred 6.
Na Pšati si gradi novo hišo g. Janežič. Hiša je že pod streho, tako da je izpeljan na hiši že tudi električni vod. Na stavbi dovršujejo zadnja dela. Pokojni je delal na fasadi. Zaradi del je bil tok podnevi zaprt. Bilo je pa delavcem tudi prepovedano pred 6 zjutraj začeti z delotn na zgornjem odru za prvo nadstropje. Tega dne pa je pokojni mislil, da je pozen, gospodar pa, ki je drugače pa-
Slava 40. peš polka „ Triglavskega "
Ljubljana, 28. inajnika.
Danes je nekdanji slovenski planinski polk (sedaj 40. pešpolk »Triglavski«) slavil svojo slavo v spomin na predor koroške, fronte pri Kotljah dne 28. majniika 1919 in ua zmago, ki nam bi bila dala vso slovensko Koroško, da ni diplooiacija mej, ki jih je potegnil pogum vojakov, v našo škodo popravila. Goste, ki so prihajali zelo številni, je sprejemal poveljnik polka Ljub. M. Zivanović. Poleg velikega števila zastopnikov najrazličnejših ustanov so se slave udeležili knezoškof dr. Gregorij Rožman, ban dravske banovine dr. Marušič in mestni župan dr. Puc. Nj. Vel. kralja je zastopal divizijski general Cukavac, poveljnik dravske divizije.
Po cerkvenih obredih je polkovnik Živanović v vznešenih besedah opisoval koroške boje in koroške zmage, ki morda po svoji obsežnosti niso velike, a kojih psihološki pomen ob času, ko so se jugoslovanski rodovi zbirali v svobodno državo, ostane zgodovinskega pomena. Po govoru je hil mimohod paradne čete, nakar so bili gostje povabljeni v okusno okrašeno dvorano, kjer jih je oficirski zbor lepo pogostil.
Konec maja
sneg in mraz
Ljubljana, 28. maja.
Mnogi že kmalu ne pomnijo, da bi bil koncem maja kdaj tak mraz, kakršen je bil v nedeljo do davi. Po planinah je v nedeljo celo snežilo, pa tudi po nekaterih višjih hribih na Gorenjskem in okoli Ljubljane so prav redke snežinke padale na zeleno odejo gozdov in travnikov. Prav visoko na Gorenjskem je snežilo celo v ravnini. Na Krimu je tudi nekoliko zasnežilo. Mnogi se spominjajo, da je 1. 1808 okoli 20. maja močno snežilo tudi po ravnini. Vremenski šaljivci pa so danes pripominjali v razgovorih o vremenu: »Trije ledenjaki so prestavili svoj režim za 14 dni pozneje.«
Prav poučna je slika o gibanju temperature od sobote do davi. V soboto je bila najnižja temperatura plus 12.3 C. najvišja pa plus 23.2 C. V soboto zvečer je bila plus 17.0 C, nato na je začela stalno in naglo padati. V soboto o polnoči je bila plus 13.6 C, davi pa je bila najnižja plus 3.6 C. Torej je bila v času od sobote zvečer do davi toplinska razlika 14.3 C. Pritisk mraza je danes odjenjal- Polagoma se je začela dvigati temt>era-tura, ki je opoldne dosegla plus 18 C. Nastopilo je lepo in solnčno vreme.
V soboto ponoči so bili v okolici in tudi drugod močni nalivi. Hude plohe so bile v Polhov-grajskih Dolomitih, pa tudi na Dolenjskem. Od sobote do nedelje zjutraj je bilo v Ljubljani 17.8 mm dežja, od nedelje pa do davi 5.9 mm. Okoličani in vrtnarji so se bali, da ne bi davi pritisnila huda slana, ki bi gotovo posmodila v prvi vrsti fižol, krompir, zelenjavo in cvetje. Napravila bi pač veliko škodo. Megla je na mnogih krajih slano preprečila in tako obvarovala našega kmeta pred veliko škodo.
Dražba lovov
Na Kočevskem in pri Novem mestu odda Z, Državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Stari trg 34/11 osem lovskih revirjev za dobo petih let v najem. Pogoji se dobijo v Ljubljani in pri upravah razlaščenih gozdov v Kočevju in Straži. Dražba se bo vršila 2. junija 1934 ob 10 pri upravi v Ljubljani. V loviščih se nahajajo petelini, srnjaki, deloma medvedje, jelenjad in prešiči.
zil, je bil bolan. Tako Kokalj v hitrici ni dovolj pazil, ampak se je takoj povzpel na oder. Ker ura še ni bila šest in je bil tok de v vodu, je nesrečnež prišel v dotiko s tokom, ki ga je na mestu ubil. Prihiteli so sosedje in poskušali z umetnim dihanjem, vendar je bilo zaman. Došli zdravnik dr. Hočevar iz Domžal je mogel ugotoviti samo smrt.
Pokojnik zapušča vdovo, s katero je bil poročen kOmaj šest mesecev.
V nedeljo popoldne so ga položili k večnemu počitku na domače vaško pokopališče.
Koledar
Torek. maia: Marija Magdalena Pazzi, devica; Maiksim, škof mučencc.
Novi grobovi
+ Sv. Trojica v Slov. goricah. Umrl jc v mariborski bolnišnici dne 23. maja frančiškan fr. Štefan Skala, doma v Semiču na Dolenjskem. star 57 let. Samostan oo. frančiškanov pri Sv. Trojici v Slov. goricah, v katerem je skozi 8 let neumorno delal kot izkušen vrtnar, izvrsten kletar, v vseh strokah silno spreten, iznajdljiv in j>odjetc-n. ga bo zelo težko pogrešal. Tz bolnišnice je bil nn željo sobralov prepeljan v samostan k Sv. Trojici in slovesno k večnemu počitku položen v soboto, dne 26. maja, v samostansko grobnico na občin, pokopališču trojkšike župnije. Vsem znancem in prijateljem in njegovim sorodnikom sc priporoča v pobožno molitev.
Osebne vesli
z= Poroka. V nedeljo popoldne sta se v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani poročila akademski slikar g. Božidar Jakac in gdč. Tatjana Gundrum iz Ljubljane. Čestitamo!
= Izprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine jc dovolila Dragotinu Skvarču, pristojnemu v občino Veliki Obrež, okraj brežiški, izpremembo rodbinskega imena v »Vorina«.
Ostale vesti
—	Na prošnjo Jugoslovanskega učiteljskega udruženje, sekcija za Dravsko banov no v Ljubjani
dovoiiuje kraljevska banska uprava udeležbo pri »Dneh mladinske glasbe« v Ljubljani v dneh 2. in 3. junija t. L vsemu sodelujočemu učiteljstvu ter sodelujočim mladinskim zborom, kakor tudi vsemu nesodelujočemu učiteljstvu, ki pa vodi mladinske pevske zbore na šolah ali izven šole. Pri tem naj učiteljstvo uredi svojo odsotnost tako, da ne bo trpel pouk na šolah.
—	Velesejmski poštno-brzojavui in telefonski urad bo posloval na sejmišču Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija t. 1-Uradne ure bodo sledeče: t. Za vso jxnšitno, telegrafsko in telefonsko službo od 9 do 18. 2. Za blagajniško službo pa od 9 do 17.
—	Važne telefonske številke za žtlV. Ljubljanski velesejem: 2140 tajništvo, knjigovodstvo. informativni oddelek; 2148 telefonska številka za razstavljalce v paviljonih E, F. G, H, j, K. ekonomat, gasilci; 2152 ravnateljstvo.
—	Konjske dirke v Ljutomeru, ki bi se morale vršiti v nedeljo, so zaradi dežja preložene na četrtek, dne 31. maja ob 11 dopoldne.
—	Nove knjige: V teku meseca maja so izšle sledeče knjige: F. Timmermans-Ferdo Kozak, Pieter Bruegel, roman (Leposlovna knjižnica) 60 Din, vezano 75 Din; Jurko Blaž, Moje dogodivščine, 10 dinarjev; Brodar T„ Fašizem, 5 Din; Šorli dr. Ivo, Izbrani spisi I. knjiga, vezano 55 Din; Kapitalisti, 1 Din; Kronika mesta Ljubljane, 2 zvezek, 30 Din; šušec St., Naše finančno pravo, vezano 100 Din; Kranjc J., Katakombe, igra v 3 dejanjih, 20 D'"; Anzengruber, Slaba vest, veseloigra v 5 dejan
20 Dira; Sevvel A.-Koritnik, Črna lepota, zgodba nekega konja, vezano 30 Din; Pogačnik dT. J., Praznik ■presv. ReSnjega Telesa, 8 Din, vez. 16 Din; Albreht Fr., Zadnja pravda, novela, vez. 32 Din; Kateheze
[MtseU en f*eOHf£ {e demai,	in ленфС
KJERKOLI BOD POVSOD!
za prvence — priprava otrok za prvo spoved, obhajilo in birmo, 10 Din. Vee te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
— Vlomilec iz Ljubljane. V Krašnjo jo je te dni primahal neki Ljubljančan ter šel naravnost v tarno cerkev, ki je bila tedaj prazna. Ljubljančan se je podjetno spravil na nabiralnik ter ga odprl z dletom. Kavno, ko je jemal denar iz nabiralnika, je prišla v cerkev cerkovnikova žena, ki se je vlomilca ustrašila in hitro tekla k župniku g. Bre-celjniku povedat, kaj se godi v cerkvi. Župnik je poklical cerkovnika in nekega finančnega podpre-glcdnika, ki sta jo ubrala za bežeč-im tatom, ga ujela in izročila orožnikom. Vlomilec je 39 letni Ivan Kosirnik iz Šiške, izučen sedlar, drugače pa potepuh in tat. Koeirnik je orožnikom zatrjeval, da še nikoli ni bil kazno-van, toda orožniki so pisali v Ljubljano, kjer je policija ugotovila, da ga dobro pozna, saj je bil nič manj kakor 11 krat že kaznovan, zadnjič je odsedel dve leti robije. Pri njem so našli poleg 45 Din, ki jih je ukradel iz nabiralnika, več raznega vlomilskega orodja. Izročen je sodišču.	I
nna l peč
Tir
nor -V. I,j
Tovarna juliljana VII.
— Za srce. ledvice kamne ictra. želodec notranje žleze m čiščenie krvi « vendar najboljša naša Radenska slatina Zahtevajte vedno ш izrecno it Radensko slatino.
— Pri Domanfkanju teka, nakislem pehanju, -'abem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josei« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josei« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
—	Važno pojasnilo! Zoj>et se kar od danes na jutri pripisujejo različnim zobnim kremam posebni uspehi proti zobnemu kamnu, ne da bi se bile uajjravile kakršnekoli izpremembe v njih sestavi. Posebni uspehi se dajo doseči samo s posebno sestavo. V zvezi s tem je treba z vsem poudarkom ugotoviti, da ima sulforicinov oleat po dr. Briiunlichu, ki deluje tako usjiešno proti zobnemu kamnu, v naših krajih samo in edinole Sargov Kalodont v sebL Natančne preiskave zaiamenitih znanstvenikov f>otrjujejo dejstvo, da odpravi Sargov Kalodont. če ga stalno uporabljamo, zaradi tega, ker ima sulforicinov oleat v sebi, nevarni zobni kamen in ne pusti, da bi se napravil drug — nc da bi zobem kakorkoli škodoval.
-	Ko ee začno cevi poapnjevnti. deluje upor, i ho naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa tn zmanjša naval krvi.
Mazznaiiilai
Liubliana
1 Umetnostno zgodovinsko dniftro r Ljvhtjan* priredi v sredo due :ill. iiiajn ob treh popoldne ojilcii obeli cerkva ua Viču. Vodi) bo iu»gr. N . Stehkn. Šesta nek pred iupno cerkvijo kv. Antona nn Viču. Tramvaj vozi do konca.
1 Absolventkam kmetijsko gospodinjskih iull Vabimo vas nuvljudeje. ila se gotovo udeležite eoetanka, ki bo lil. Junija ob 10.31) v kmetijsko gospodinjski Soli MarijauiSće v Ljubljani v svrho razgovora o ustanovitvi organizacije absolventk kmetijsko gospodinjskih Sol. Povabite na sestanek vse absolventke v vuSi oko lici, ki se zanimajo za nameravano organizacijo!
I Trboveljski slavčki in M mladinskih zborov dravske banovine koncertna v soboto dne 2. in v nedeljo dne :i. juniju dopoldne v veliki unionski dvorani. Koncert Trboveljskih slavčkov imn dunes povsod pri nas tako ulrjeu sloves, da si' nam zdi popolnoma dovolj, ako brez vsakega drugega priporočila samo poudarjamo, da pojo zopet v soboto dne 2. Junija oh 20 v unionski dvorani. V nedeljo dne 3. junija dopoldne oh pul 11 bomo pa imeli enega največjih pevskih na stoiKiv pri nas. 141HI otrok ho hkrati izvajalo Adamičevo Svatovsko ter dve Gerbičevi pesmici: Greje in se smejo iu Snežinke. Posamič pa nastopi kakor ie re čeuo 20 zborov. Predprodaja vstopnic za oba koncerta se vrči v knjigarni Glaabune Matice.
I Za recitacijski večer boluarskih književnikov, ki bo v Filharmonični dvorani jutri v sredo dne 30. maja ob y,l zvečer so vstopnice po 12, H. 0. 4 ln 3 Din na razpolago v knjigarni Glasbene Malice. Vabimo k Številni udeležbi.
1 Kino Kodeljevo. Panns ob pol 9 Velika ljobn/.en Gustav Frdhlich, Jaj-m. Novotna. Oeue znižane.
1 Notno službo imata lekarni: mr. SuSnik, Mari jin trg 5, in mr. Kuralt, Uos|H>svetska cesta L
Maribor
m Upokojeno utitcljstvo priredi 7. junija irlet t avtobusom v Falo. Odhod г Glavnega trga ob 14. — 10 T)in oil osebe tja in nazaj sprejema Ogorelec. Vrba-uova 59, do 3. junija.
Drugi krofi
oaoia laziga domove. Neurje, ki je divjalo preteklo soboto jio Dravskem polju, je napravilo veliko škodo na polju in v vinogradih. Tudi strela, ki je udarila na številnih krajih, ni prizanesla ljudem ter je povzročila več požarov. Treščilo je v stanovanjsko poslopje dedičev Jurič v Tešju pri Maj-špergu ter je zgorelo vse do tal. Neustrašenim va-ščanom gre zahvala, da se ogenj ni razširili še na sosednje zgradbe. V istem času je udarila strela v hišo posestnika Štefana Napasta v Cirkovcih. V hipu je bilo gospodarsko poslopje v plamenu, vendar se je gasilcem iz Cirkovcev posrečilo ogenj omejiti, da ni zajel stanovanjske hiše ter bližnjih sosednjih jioslopij. Gorelo je tudi pri posestniku Jakobu Naralu v Sesteržah pri Majšpergu. Ogonj je uničil gospodarsko in stanovanjsko poslopje, ki je bilo oboje iz lesa in s slamo krito. Narat jc dobil pri reševanju liude opekline. Pogorelci so vsi le deloma zavarovani in zaradi tega je škoda tem ob-čutnejša.
>Boj« v Ptuju. Pretekli petek se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije »Boja«. Udeležba je bila izredno velika ter je zlasti okolica pokazala veliko zanimanja. Določil se je dan za ma-nifestacijski shod, ki bo v Ptuju 17. junija.
Javorje pri Litiji. Na Telovo ob IS vprtKori Sol« Finžgiirjevo »Verigo«. Cisli dobiček Je namenjen rev nlni otrokom. To je prva igra, ki bo igrana na Ja vorju. Vrfiila se bo na prostem. Izletniki in prijatelji kmočkili iger, posetile to dobrodelno prireditev!
Narodna knjiinica in čitalnica v Zagrebu, Gnn-duličeva 29, priredi jutri ob 20.30 društveni sestanek ■ predavanjem vseuč. prof. g. dr. A. Tavčarja o temi: «Od pšenioc do krulim (s projekcijami). Gostje dobro dotUil
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Torek, 29. maju. 11.00 Šolska ura: Noše čebel« (Josip Ivobal) 12.15 Plošče 12.4!) Poročila 13.00 Cas, plo-Sče 18.00 OtroSki kotiček: Gornikovo lutko igrajo Ifi.30 Plošče 19.00 Iz sokolskega življenja (Veri Schvvc.igerj 19.30 BinkoStni običaji pri slovanskih narodih (R. Postal) 20.00 O razvoju mladinsko glasbe (prof. Emil Ada mič) 20.30 Duelni večer ge. Тшеггу-Kavčnikove in g. Marčeea 21.15 Radijski orkester 22.10 Cas, poročila 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi:
TOREK, 29. maja. Belgrad: 19.00 Rndijftki orke-ster 20.00 Uelgrajskn komorna glasba 20.50 Igra 21 .14 Podoknico — Zanreb: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Orkestralni in vokalni koncert 21.45 Plesna glasba — I)м naj: 17.55 Ženski zbori 20.00 Ukročena trmoglavka, komična opera — Budimpešta: 17.30 Violinska glasba 18.30 Siegfried, opera, Wagner — Milan-Trst: 20.45 Mi>-ren in mravlja, opereta — Rim: 20.45 Godba na pihalu — Praga: 19.10 Pe.slrn nrn 20.20 Zlln v radiju — Var-iava: 20.00 Itožo v Floridi, opereta, Fall-Korngold -V ta Nemčija: 20.15 Veselo klasične skladbe.
Župan odstopil. G. Vodušek je poda! ostavko na župansko mesto. Oddaja oz. prevzem poslov po nasledniku se iuia vršiti v srodo.
Zdravniški pregled mladeničev, ki spadajo pod zakon o telesni vzgoji, to so oni, ki so bili rojeni v letih 1915 do 1923, se bo vršil v torek. 29. t. m. in v petek in soboto, vsakokrat ob 2 popoldne nu dedki šoli v Trbovljah. V torek eo na vrsti letniki 1915—1918, v petek letniki 1919—1921 in v soboto 1922—1923. V poštev pride okoli 1500 fantov.
Nnbori se bodo vršili letos v Trbovljah 6.—9. junija. Kdor bo pa hi kaj zamudil, bo moral iti v Celje na nabor 16. avgusta.
KttMurn* obzornik
Ljublj. opera: Katja Kabanova
Operno gledališče se je po daljšem neuravnovešenem kolebanju svojega dela zopet pognalo v smer resnega umetniškega ustvarjanja z novo uprizoritvijo Janačkove opere: »Katja Kabanova«. Delo tega v raLrvoju nikdar zastalega skladatelja je stopilo sedaj prvič na naš operni oder in to v tolikšni sorazmerni vrednosti, da je zmoglo iz našega skeptičnega občutevanja izvabiti in podvigniti zopet vero v reproduktivno moč naše operne umetniške skupnosti.
Umetnina je živ odsev našega časa. Rodili sta jo neposredna povojna miselnost in čuvstvenost, ki sta se v kristalni prizmi Janačkove osebnosti spojili in odklonili v enoten žarek, zavzetno bleščeč vprav iz te umetnine. Tako je v nasprotju z »Je-nufo«, ki je nastala po pregibu v naše stoletje in ki je svetlo utelešenje vere v življenje na edino možni osnovi nesebične ljubezni, rojene v bolečinskem izgorevanju, »Katja Kabanova« iztrgan kos živega življenja, т katerem človek, preslaboten, da bi s svojo voljo oblikoval samega sebe in ee т grehu očistil r novo življenje, pogine v reki usode — čeprav z rahlo nakazano mislijo, da utegne njegova smrt pomenjati rešilno desko za marsikoga preostalega, da na njej reši samega ®ebe iz usodnega veletoka. Značilno je, da j« Janaček vsebino za to evoje delo zajel v ruski zemlji, kajti iz njene vsestransko izgubljajoče se svojstvenosti si je najlažje zgnetel snov za svoje delo. — Na osnovi vsebine »Nevihte« Ostrovskega je zgostil vso snov ob glavni osebi Katji in v njej izpeljal usodno pot človeka iz mladostnega, prekipevajočega, neugnanega hrepenenja, preko iz okolice ubite možnosti njegovega izživetja in zato iz njegove elementarne sile padca v grehu do pogina v samomoru, ki ostane nujna posledica silno občutljive vesti, stopnjevane po okostenelem, nasilnem obsojanju okolice, pa položene ▼ preslabotno osebo, ki v pomanjkanju opore od zunaj v sebi ne zmore toliko moči, da bi našla rešitev т lastnem preoblikovanem življenju, temveč ji je edini izhod smrt. Pot Katje je tako sicer sama po sebi negativna, ker ugasne brez ■lednje svetle misli in zapušča lako za seboj lopo udanost neizbežni usodi — nasprotno z »Jenufo«, kjer umetnik reši glavno osebo iz tal čutne ljubezni v idealni svet duhovnega odnosa in prav $ tem tudi
osebe okolice požene na pot spoznanja in pokore, kar v »Katji« naravno izostane — vendar ie ta pot umetniško tako zanesena in prepričevalna, da je učinek neizogiben.
Poleg tega pa je Janaček dano vsebino oblekel v zelo plemenito glasbeno tkanino. Po svojem slogu kaže to delo zelo močan ekspresijonistični poudarek. V muzikalni koncepciji sicer ne kaže izrazite novosti, kajti ta je naslonjena na predidoči razvoj. Od prvih nebogljenih početkov iz humanističnih stremlienj 16.—17. stol. zraslega ideala po vezanem recitativnem načinu, preko Bluckove izpeljave tega ideala in Wagnerjeve njegove razbohotenosti, se je tega recitativnega sloga oklenil tu tudi Janaček. Razen redkih izjem mu je pevska kantilena tuja, zato pa polaga vso izrazno težo v orkester, ki izrazito spremlja ves potek vsebinskega dogajanja. Vprav v tej smeri pa jničenja njegov osebni poseg naprej. Kaiti nasproti objektivni asocijativni ilustraciji se v tej smeri oklene izrazito subjektivne in jo, čeprav mestoma še podlegajoč predhodnim novoromantičnim, ruskim naturalističnim in celo verističnim zaplodkom, izpelje z izredno in samo-bitno individualno tvornostjo. Ta se javlja v silni izraznosti, ki se prav vsled svoje probojnosti oklepa čim jačje koloristike in razgibanosti v vertikalo in horicontalo. Tako <e kompozicija v celoti razen liričnih mest, ki se izlivajo v samobitnih in občutenih melodičnih postopih niz gnetočih in bijočih se motivičnih domislekov, ki dobivajo svojo obliko izrazito iz psihološkega poteka dejanja, to se pravi, da z naturalističnim načinom ponazarjanja vsebinskih in čuvstvenih vzponov spremljajo dejanje na odru. To je njihov prvi in glavni namen, zato ie tudi edino izrazu podrejena vsa čisto-glasbena snov, ki vsled tega sama po sebi učinkuje raztrgano, zavito in zamotano (tipičen primer ekspresionizma v upodabljajodi umetnosti), a postaja nad vse učinkovita vprav v svoji vsebinski izraznosti, kar j« tudi Janačkova visoko vredna svojstvenost poleg izrecne muzikalne doživljenosti, iznajdljivosti in pristnosti.
Kot rečeno, se je vprizoritev tega dela na našem opernem odru vzbočila zopet lepo nad povprečnost. — Glasbeno stran dela je izpeljal dirigent Niko Štritof in jo podvignil sorazmerno z danimi sredstvi do resne umetniške vrednosti. Opisanemu slogu se je skladno podredil in tudi položil glasbeno izraznost v orkester. V njem je dinamično izpeljeval psihološke zapletke in izvabljal njim skladno f>relivanje motivike, ko je obenem tudi estetsko glasbeno stran skuSal izdelati do kolikor mogoče velike popolnosti. Pa tudi orkester sam mu
je sledil z lepo poglobljenostjo, tako, da smo imeli zopet enkrat občutek pristnega glasbenega doživljanja r smeri prave umetnosti.
Režija s scenično zamislijo vred je bila v rokah režiserja Cirila Debevca. Moč njegove režije leži v tem, da je polno zajel vso naravno elementarnost vsebne dela ter je z močnimi poudarki v prizorih in igri posameznih igralcev dajal učinkovito lice. Izgrebel je glavni poudarek greha in iz njega iz-raslega tragičnega zaključka ter vse zgostil ob glavni osebi Katje, dočim je ostale spremljajoče osebe ali z njihovo okostenelo moralnostjo, ali pokvarjeno značajnostjo izoblikoval in postavil v ostro nasprotje z njo, tako da je končni učinek nastopil e polno verjetnostjo. Že v prvi pripravljalni sceni je neizprosno gospodovalno žensko Kabaniko, ki je s svojim mrzlim, samoljubnim karakterom glavni vzrok Katjinega propada, uvedel zelo učinkovito in jo vsekozi oblikoval dosledno. Prepričal je drugi prizor v tesni izbi, ki je oklepala Katjino brezmejno hrepenenje in prekipevajoča čuvstva, ki pa v ozkosti ni vzdržala, tako, da jc po močno izpeljani notranji borbi, ki se v Katji vrši med vestjo in strahom pred okolico, pa med strastjo hrepenenja zmagalo slednje in planilo iz oklepajočih sten v vrt pomladne noči ob Volgi, tekoči kot življenje svojo široko pot. Srečanje z Borisom, ki ga Katja ljubi ob svojem oklevajočem možu, ni posrečeno v igri, ker ne opraviči Katjine ljubezni spričo razlike med njeno silno široko dušo in njegovo otroško naivno in majhno notranjo vsebino (menim, da tudi moške vloge niso prav razdeliene), pač pa je izredno močan prizor po grehu, ko izza sence, drevesa posije na Katjo mesec in jo kot vprašujoča vest upogne do skrajne bridkosti. Prepričevalen je tudi prizor pod razvalinami, kier Katja v notranjem in v simbolno povezanem prirod-nem viharju pred razgibano množico vedrečih javno prizna svoj greh, pa tudi zadnia (zlasti občutena scena) ob koncu, ko jo mrtvo prineso iz vode, dočim njen skok v Volgo z dvignjene skale učinkuje malce prepatetično. Tako je poglobljena in tudi z glasbeno snovjo lepo zvezana režija dala delu viden pečat in mu odločilno pomogla k uspehu.
V igri pade glavna teža na Katjo, ki jo je podala ga • Zlata Gjungienac. Svojim pevskim odlikam je dala zopet polnega razmaha, dasi »e zdi njen glas nekoliko truden, kar jc nedvomno posledica njene preobremenjenosti obenem л pevsko ekspanzivnostjo in bo tu treba pažnje. Igralsko stran svoje vloge pa je dvignila Ho zajcinljive višine. Predvsem ie celotni vtis opozoril na enotno m pristno doživljenosl, iz česar so vprav notranje
najhujši vzponi dosegli tudi navzven najjačjo pre-pričevalnost. Igralkina prednost leži v pravilnem občutku za meje ekspanzivne razsežnosti, lci take nikdar ne zaide v pretiranost. Pač pa se zmore navznotri predvsem v vrhnjem čuvstvovanju raz-ke. Tako so silno prijemali zlasti: prizor hrepenenja gibati do občutne višine in vzbuditi zavzetne uč.in-povezan s sj>omini v drugi sliki, slovo moža obenem z bridkostjo oddaljevanja ob njegovih po materi narekovanih naukih, višek pa je dosegla četrta slika z vsemi posameznimi momenti ljubeče žene, a v zavesti krivde prott svojemu možu. Tako smo dojeli spojen pojav pevskih in igralskih sposobnosti, kar je pri nas navadno še precej oddaljen vzor. — Tudi ostale vloge, ki se pno oh glavni, so dosegale lepo višino. Ga. Thierryjeva ie v igri (z dosledno izrazito masko) dosegla prepričevalen pojav — v petju pa je zlasti vokalizacija zelo šibka. Ga. Poličeva je svojo vlogo dosti izpolnila G. Marjan Rus pa se je to pot v igri dvignil prav visoko in zlasti svoj prizor v tretji sliki izdelal do zavzetnosti. — G. Banovec je bil za Borisa nekam šibak, dočim je g. GostiČ kot učitelj čudno stal ob strani. G. Marčec je bil v vlogi Katjinega nihajočega moža na mestu, kot tudi v ostalih vlogah g. Janko in gge. Ramšakova in Kogejeva.
Vrednosti te nove uprizoritve je polno ohiska-no gledališče lepo pristojalo,	V. U.
Kaj bodo recitirali bolgarski književniki v Ljubljani? V sredo ob 6.15 zvečer bodo članice in člani bolgarskega Pen-kluba, ki prispejo v Slovenijo, brali v filharmonični dvorani sledeča svoja dela. Uvodni govor bo imel predsednik kluba, prof. Al Balabanov, ki je osrednja osebnost v bolgarski književnosti. Nato bo bral pripovednik Elin Pelin (« pravim imenom Dimitrij Ivanov): Zvonovi so utih nili (iz zbirke »Pod samostanskim vrtom«). Pesnicu E, Bagrjana bo recitirala svojo ljubljeno pesem katero >e »Slovenec« že prinesel v prevodu »M o ju pesem« (iz zbirke »Večna evela«) in »Pesmi iz Vi • toč«. A. Karaliev, pripovednik, bo bral: »Lažnjiv i svet«, pesnik I. Stubel: »Sam, dete, kovač« (iz zboi -nika »Pesmi siromakov«); romanopisec Rajčev lo bral »Denar« (iz zbornika »Povesti«), Asen Raz-cvjetinov pesem »Dvojnik«, Ana Kamenova iz romana »Mesto ie isto«, Krasinski iz zbirke »Pomladni gost«, K. Petkanov iz romana »Hajduki«, Jana Jazova »Ciganko«. Večer bo zaključen z recitacijo slovenskih pesmi, prevedenih v bolgarščino. ВтлЈа jih bo gospa Vela Karaljičeva, ki je odlična r</ci-t.rrlorka, in sicer: pesmi iz Aškerca, Prešerna, Zupančiča, Murna, Ketteja. Gradnika in Klopčiča.
Ameriški učenjak napoveduje i
Ledeniki bodo pokrili Evropo
To je Komod GBS! Ali ga poznate? Angleški
dramatik George Bernhard Shaw, ki ee aa krat ko podpisuje »GBS«, se je pravkar vrnil • potovanja okoli sveta. Izkrcal se je v Plynvuithe. Tako-le slučajno je napisal med potjo tri nov« dram«.
V Sahari — paradiž
Znani ameriški vremenoslovec W. E. Wores-fty, ki se je ponovno udeležil ekspedicij za raziskovanje in opazovanje zalivskega toka, je nedavno predaval o vremenu in uetvarjanjn vremena ob Atlantskem morju. Učenjak je opozoril svet, da se mu bliža zopet ledena doba, ker zalivski tok izipreminja svojo smer. Jasno, da je ta napoved vzbudila splošno zanimanje in izredno pozornost med izvedenci in tudi med vso ameriško javnostjo. Ameriški listi so takoj poskrbeli, da je prišla senzacija v svet.
Zalivski tok je prvič odkril 1. 1770 Benjamin Franklin. Določil je smer in tudi hitrost te nenavadne reke eredi širnega morja, ki izvira ob Floridi na ameriški strani in se preliva ob ameriški obali čez Atlantski ocean proti Evropi. Gre za pravi tok, ki vsebuje toplo morje. Ta tok si ni zarezal struge med skalami in čez ravnine, temveč sredi Atlantskega morja. Temu toku se moramo zahvaliti, da je v Evropi podnebje razmeroma milo. Zalivski tok ne vpliva na evropsko podnebje samo s tem, da prinaša v njeno bližino ogromne količine toplejše vode (1—3 Celzija); bolj važen je njegov vpliv na tvorbo oblakov nad Atlantikom. Ta okolnost vpliva tudi na vetrove in na vse ozračje nad Atlantskim morjem.
Spričo važnosti zalivskega toka za podnebje v Evropi in v Združenih državah je že pogostokrat vstalo vprašanje, kaj bi nastalo v primeru, da bi ta toik nekega dne nenadoma menjal svojo smer ali pa celo popolnoma zginil. Na vprašanje, ali je ta možnost dana, to je, ali bi tok res lahko menjal svojo smer ali celo sploh zginil, niso mogli doslej izvedenci določno odgovoriti; vsi pa ao si danes na jasnem glede posledic, ki bi jih taka sprememba imela na podnebje v Evropi in Ameriki. V vsej Severni Ameriki bi v tem primeru nastala nevarnost hude suše, ker bi se oblaki ne zbirali nad njo v smeri od Atlantskega oceana. Vsa atlantska vzhodna obal Združenih držav bi se potem po|x>lnoma izsušila in bi za-dobila značaj strahotne stepe in puščave, čez katero bi se valili peščeni viharji, kakor n. pr. danes čez Saharo. Nebotičniki v Broocklynu bi tedaj ostali samo kot neme priče propadle kulture. To bi bile prave egipčanske piramide, ki bi se dvigale iznad strahotnega peska.
Za Evropo bi imela izpreinemba smeri zalivskega toka še neprimerno hujše posledice. Če bi ta lok sploh zginil, bi nastopila prava katastrofa. V Evropi bi zavladali severozapadni in severni vetrovi. Evropeko podnebje bi bilo prav takšno, kakor je danes podnebje v Sibiriji. Poleti bi imeli še razmeroma toplo, toda ta toplota bi n-i-ikakor ne mogla nadomestiti silnega mraza, ki bi trajal od septembra do naslednje pomladi. ■Zopet bi nastopila prava ledena doba za Evropo. Ledeni pas bi se približal prav do Alp, kakor je bilo to v predzgodovinskih časih. Ves sever in severozapad evropske celine, predvsem torej Skandinavski polotok, kakor Dansko ter Velika Britanija, bi bili vse leto pokriti s snegom in ledom. Velemesta, ki se danes ponašajo s svojo civilizacijo pred vsem svetom, bi nenadoma izginila. Pokopali bi jih velikanski ledeniki, ki bi se neprestano pomikali proti jugu. Živahna industrijska središča na Francoskem, v Nemčiji in Angliji bi propadla. Nastalo bi preseljevanje narodov v smeri od severa na jug, kakršnega zgodovina še nc pozna. Ne samo človek bi ne mogel več živeti v teh krajih, temveč tndi živalstvo in rastlinstvo bi izginilo.
Severna Italija bi v tem primeru imela v postnih mesecih podnebje, kakršno imajo danes Spitzbergi. Benetke bi torej bile največ časa v ledu zamrznjene. Samo v najtoplejših poletnih dneh bi morda solnee prodrlo strahotno meglo nad mestom in poslalo skozi njo nekaj žarkov očarljive svetlobe. Boljše podnebje bi bilo tedaj kvečjemu še v južni Italiji. Toda niti tu bi sonce ne imelo več tiste svetlobe in toplote, kakor jo ima danes. Nad Evropo bi se stvorila neprodirna megla, ki bi zakrila tudi Španijo in dežele ob Tirenskem morju, prav tako kakor danes pokriva megla obal Labradorja kot nezrušljiv zid.
Vsa kultura bi se umaknila v smeri proti jngn. Tam bi tudi našli pasove, kjer bi uspevala rastlinstvo in človek. Ta srečna dežela bi bila današnja severna Afrika in strahotne puščave, ki se razprostirajo danes od Sredozemskega morja tja do srca Afrike. Tu bi vzklilo novo življenje in ti kraji bi se spremenili v pravi pa.
Angleški ministrski predsednik MecDonald je binkoštne počitnice preživel na deželi v krogu avoicev na škotskem poeeetvu Loeeiemouth. Tu ga je njegova najmlajša vuukinja prvič obiskala.
Rdeče steklenice
proti nemškemu poslaništva
Iz Kopenhagena poročajo, da se je pred nemškim poslaništvom ustavila skupina ljudi, ki je vrgla proti poslaništvu več steklenic. To nieo bile liombe. Ko so se steklenice razpočile, ee j« iz njih izlila močna rdeča barva, ki je pomazala stopnišče in zid. Sodeč po barvi gre za komunistično demonstracijo. Dansko zunanje ministrstvo jc izrazilo nemškemu poslaniku obžalovanje nad Uogpdkom,
radiž, kjer bi človek, žival in rastlina našli živil v izobilju. Tudi v srednji Afriki bi jiotein deževalo. Imeli bi tam toliko vode, da bi se tudi tla izpremenila v rodovitna polja. Po vsej verjetnosti bi tam nastalo novo središče človeške kulture.
Vprašanje, ali se svet res približuje novi ledeni dobi, so vremenoslovci postavili že pred stoletji. Že tedaj so se oglasili najrazličnejši glasovi v tem pogledu. Če bi upoštevali samo izkušnjo in bi priinerjnli povprečno temperaturo v posameznih zimah, bi prišli do zaključka, da je to vprašanje brez praktične vrednosti. Učenjaki pa niso tega mnenja. Med njimi jih mnogo trdi, da je povratek ledene dobe glede na možnost vremenskih izprememb nad Atlantskim oceanom, možen. Marsikuteri vremenoslovci to-stran in onstran Atlantskega morja celo trdijo, da se bo Evropa prav gotovo vrnila v ledeno dobo. Vremcnoelovec E. Woresby je prišel do tega zaključka na podlagi proučevanju smeri in raznih izprememb na zalivskem toku.
Enaka pravičnost tudi v modi: Katera je •ku, kateri moški/1
Nove utrdbe
Iz Pariza prihaja vest. da se je generalni štab odločil, da bolje utrdi severovzhodno mejo Francije. Doslej so Francozi stali ua stališču, da je belgijska zadeva, da brani sebe in Francijo proti Nemčiji. To naziranje so sedaj v Parizu menjali. »Grand Echo du Nord« poroča, da bodo v najkrajšem času pričeli utrjevati črto Valenci ennes-Maubeuge-Avesnes. Utrdbe bodo nadvse moderne, ne bodo pa imele značaja velikih trdnjav. Baje se ta način utrjevanja ni posebno ohneeel. Gradili bodo majhne utrdbe, katerim ne more sovražna artilerija do živega. Stroški lxxlo znašli okoli 100 milijonov frankov.
Tako so proslavili v Italiji obletnico napovedi vojne Avstriji (24. maja 1915). Po vseh mestih so bile vojaške parade. Na naši sliki je oddelek mladinske organizacije Balilla, ki se takole pripravlja na zreloetni izpit. Mussolini se je nedavno v angleškem listu »Sunday Chronic.le« pritoževal, da se nobemi država noče razorožiti...
Zaradi športa ga je ubil
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Hagen-Ka-bela, da je prišlo na igrišču med mladino do prepira, med katerim je 13-letni deček zabodel 15-letnega tovariša in ga umoril
Ravnatelj prokuristu: :Čujte, g. Zasavnik, moram vas posvariti, da se obnašajte v uradu bolj spodobilo. Vi vendar niste ravnatelj.«
V kamen vliva življenje
„Leteči" Trocki
Beži, hiti, ta Trocki. Iz Fontainebleauja v Anne-ciy, v Chamonix, v Menlone, v Nico. 0 tir igel ti je lase, izpulil si je brado, skril svoje naočnike... Kje se nahajaš, hej-hojl kje si Trocki1 Ali je še pri nas, če je morda že čez mejo? Kje je, vsi in vsak ve, a nikdo ne ve ničesar. Videli so ga v Bernu v srajci brez ovratnika, kako je mirno pil svoje pivo, videli so ga na pobočjih Munlblanca, kako je mulil svoj prigrizek, v kratkih hlačah ... Pred nekoliko dnevi so ka/nenjali v Lorientu nekega ubogega Angleža, ki mu je podoben, da je moral bežati nazaj v Anglijo. Ubogi Anglež! l'a zares, zakaj pa je tudi tako grdi
Ta strašni Bronslein, boljše Davidovič, še boljše Trocki, ki se je spreobrnil k boljševizmu U 1917 in je igral v ruski revoluciji vlogo rdečega vraga, ta sotrudnik Ljeninov, ustanovitelj ljudskih komisarjev, predsednik petrograjskega sovjeta, komisar za zunanje zadeve, podpisnik sramotnega miru v IA-tev&kem Brzešču, komisar za vojsko, ustanovitelj »n organizator rdeče vojske, ta Lev iz Rusije je torej danes na tem, da se mora skrivati po svetu v modrem avtomobilu. Dozdaj je imel komaj Iri imena. Poiskali bo moral še novega, in bržkone zopel norega, tako da slednjič samega sebe ne bo poznal več.
Kako vse mine, kko se razblinijo vsa človeška dostojanstva. Leteči boljševik se skriva okrog kot nekakšen fantom. Pred njim so trepetali. On je smel streljali, pošiljali v izgnanstvo, smel je poklali tisoče in sto tisoče ljudi. Danes se njegovi človeški sobratje nad njim maščujejo. Volka so raztrgali volkovi iste črede.
Nikdo še ni nekaznovan razpihoval človeških strasti. Kes je, mordt vas nekega dne vržejo visoko in vam dajo veliko oblast, toda drugi dan vas bodo pomedli na smetišče. Naj si ogledajo tega letečega boljševika vsi improvizirani oblastniki. Trocki se je moral brili po glavi in po bradi. Drugi si bodo nekega dne natikovali lasulje in laiibrade. Človeško življenje je polno ironij, in to ne samo v Nilnem Novgorodu. (Journal de Geneve, 18. maja 1934.)
Prizor iz ateljeja akademskega kiparja Fr. Goršeta. Gorše pravkar izdeluje štiri kipe iz karar-skega marmorja. To so štirje svetniki Kancij, Kancijan, Kancijanila in Prot, naročeni za mestno župno cerkev v Kranju. V ospredju je Gorše, ki izdeluje že detajle, v ozadju pa njegov puukter Negode, ki s puaktiiko prenaša točke z modela na materijaL
Gospod GBS zopet doma
Straios*cst-rohot —
Moskovski aerološki zavod je sklenil pod vtisom nesreče z »Osoviahiinom«, da bo raziskoval višje plasti zraka (stratosfero) brez letalcev, in sicer z »roboti«, L j. avtomatskimi stratostati.. Ti imajo obliko gumijevih zrakoplo vov in oddajajo podatke svojih aparatov s pomočjo stalno delujoče radijske postaje. Ostale podatke prejemajo opazovalci naknadno. Zrakoplov se mora v določeni višini raztrgati, nakar se odpre padalo, ki se spušča z gondolo vred navzdol. Nemške in francoske meteorološke postaje so rabile slične »robote« že poprej. V Moskvi so zedinili po več zrakoplov v en »vlak«. Na ta način je dosegla težka gondola večjo višino. Tako se prepreči tudi padec, če bi se slučajno predčasno razpočil ta ali oni zrakoplov. Roboti so oskrbeli poleg vremenskih opazovanj
36 km visoko!
tudi podatke o jakosti kozmičnih žarkov, odstotku kisika v zraku in fotografske snimke zemeljske površine. Roboti se redno dvigajo v okolici Moskve od konca meseca inarca t. 1. Vsak »zračni vlak« stane zavod do 20.000 zlatih rubljev! Največja dosežena višina znaša 36 km. Aparati delujejo brezhibno. Radio-avtomat oddaja takoj po odhodu »vlaka« številke zračnega pritiska in vlage. Gondole z aparati padajo po večini ob Ladoškem jezeru in ponekod celo na Finsko. Morebiti bodo omogočili zbrani podatki razvoj letalstva v stratosferi, kjer ni nikakih vetrov in vrtincev; zato bi se tu dosegla vprav pravljična brzina. Tako je izjavil poročevalcu »Večerne Moskve« vodja aerološkega zavoda prof. M. Mol-čanov.
Staviski ji je bil vzor
Francosko sodišče je obsodilo 17 letno dekle, ki je bilo zapleteno v afero Stavijski, na 8 mesecev ječe. Mlada gospodična je med preiskavo hotela opehariti preiskovalnega sodnika. Ves čas je lagala in nastopala kot poklicna j plesalka. Nndela si je ime Mac Namara. V resnici je bila samo prebrisana služkinja, ki je prišla s kmetov in se v Parizu našemila
Speti
Belgrajska Jugoslavija
v Ljubljani
V četrtek, na Telovo, bo gostovala belgrajska Jugoslavija v Ljubljani ter bo nastopila proti enaj-storiri našega ligašu.
Pr imorje je veliko žrtvovalo, da je moglo pridobili gosle, ki so dovolj znameniti, in da uudi naši športni javnosti prvorazreden športni užitek.
Kakor je znano, bo Jugoslavija nastopila kompletna v Ljubljani, ker je klub anuliral kazni vsem šlirini igralcem. To bo prav gotovo povečalo zanimanje za to prijateljsko tekmo, ki se odiigra v znamenju pomirjanja.
Ta tekma z zanimivimi predtekmami se bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primorja.
Lahhoallelsko prvenstvo
Primorje državni prvak drugo mesto
Ilirija si je priborila
Državno prvenstvo moštev v lahki atletiki se je vršilo preteklo soboto in nedeljo po vsej državi. Obširneje smo poročali v »Ponedeljskein Slovencu«, točnejše podatke o doseženih točkah bomo objavili, ko jih prejmemo od sodniških komisiijj Uspeh le tošnjega državnega prvenstva je naslednji:
1. Primorje 87.328.485 točk; II. Ilirija «2.006.91 točk; III. Hašk 52.209 točk; IV. Concordia 47.470 točk; V. Maraton 25.564 točk; VI. Mahabi 13.220 točk.
Kolesarshc dirke na Hermesu
Velike kolesarske dirke priredi Hermes v nedeljo 3. junija 1934 na svojem dirkališču, ki bodo imele mednaroden značaj, ker se jih udeleži tudi znani Uračan Uaternig, prvak Avstrije na progi 50 km. Jasno, da se udeleži tekem tudi vsa naša elita. Agilni llennes je z velikimi žrtvami dogradil svoje novo dirkališče, ki bo v ponos vse Ljubljane in vseh naših moto-kolesarskih športnikov. V nedeljo si ga bomo ogledali, obenem pa tudi nadvse zanimive tekme.
7.SK tHermet«, Ljubljana. Razpis medklubskih dirkališč ni li kolesarskih dirk, ki se bodo vršile v nedeljo dne 3. junija 1934 ob 15 na klubovem dirkališču v Ljubljani;
Spored dirk: Otvoritev dirk se prične s pozdravnim krogom vseh sodelujočih dirkačev. 1. Glavna dirka: Predvoinje po žrebu sestavljenih skupin m polli-nale 3 krogi. 2. Dirka juniurjev s predvožujaml po tri krog«, od katerih pridejo prvi trije plasirani od vsake Skupine v finale. 3. Folfinale glavne dirke: 3 krogi. ■I. Finale juniorjev: 5 krogov. Nagrade: 1. in 2. darilo. 3 in I kolajne. 5. Finale glavne dirke: 5 krogov. Nagrade: 1. pokal, 2. iu 3. darilo, 4 iu 0 kolajne. — Odmor. — li. Izločcvalna dirka: Število krogov bo toliko, kolikor bo v tej točki startajoeih dirkačev, katerih 7.ailnji na vsakem krogu iz.pade. Preostali štirje se, prevozivši še mrtvi krog, kvalificirajo v zadnjem krogu. Nagrade: 1. iu 2. darilo, 3. in 4. kolajne. 7. Dirka teniorjev: 5 krogov. Startati sinejo kolesarji uad lil let stari, ki vozijo lahko s poljubnim kolesom. Nagra de: 1. in 2. darilo. 8. llundieap dirka: 15 krogov. Dirkači »o IM svoji sposobnosti razpostavljeni po progi tako, da ima najšibkejši en krog v dobrem. Nagrade: 1.. 2. in 3. darilo, 4. in 5. kolajne. 9. Tolaiilna dirka: 5 krogov. Starta lahko vsak dirkač, ki v predidočili točkah ni dosegel nobenega kvalifikacijskega mestu. Nagrade: 1. darilo, 2. in 3. kolajne. 111. Dirka z motornim vodstvom: 25 krogov, 1. in 2. darilo, 3. kolajna. Motoristi kolajne.
Splošna določila. 1. Dirka se po pravilih Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije in imajo pravico stur-lati vse , v tej zvezi včlanjeni dirkači. 2. Vsi dirkači IStj' morajo javiti vodstvu dirk n a j ra a u j eno uro ^itBd zaretkom razpisanih dirk s predpisano vorifikn-ehjnko legitimacijo. 3. Vsak dirkač, vozi ua lastno i osebno) odgovornost in se ima strogo pokoravati vodstvu dirk. 4. Kolesa morajo ustrezati dirkališčnira predpisom, t. j. biti morajo brez. prostegu teka, zavor in krilatih matic. 5. Vsaku kršitev (tudi najmanjša) zveznih dirkališčuih pravil (nepravilno prehitevanje, oviranje sovoznčev 7. zapiranjem in križanjem proge, izzivanje, nedostojno vedenje ter opuščanje krmila v teku vožnje) se kaznuje brezpogojno s takojšnjo izključitvijo od nadaljnjega tekmovanja. 11. Protesti z, vlogo 30 Diu (trideset) se morajo vložiti najkasneje 15 minut po izvršeni točki, na katero se protest nanaša, vodstvu dirk. Ce je protest, ugoduo rešen, se vloga vrne, nasprotno pa pripade prireditelju. 7. Vpisnina za vse točke je 10 Din, za eno pa 5 Din. Jamstvo 7» hrbtno številko je II) Din, ki se povrnejo po vrnitvi iste. 8. Dirkači v nedostojnih dresih še ne pripustijo k dirkam. 9. Prijave dirkačev jo poslati na naslov:
Gospodarstvo
Obveznice za likvidacijo agrarne reforme
V	naši državi imamo tri lipe obveznic, s katerimi so bili odškodovani lastniki veleposeslev v naši državi.
Prvič imamo takozvane agrarje, to so 4% obveznice za likvidacijo agrarnih oduošajev v Bosni in- Hercegovini. Teh je sedaj v obtoku še za 118.52 inilj. Din. Kuponi se plačujejo v redn, kupona št. 23, ki je zapadel I. novembra 1033, se jc namreč plačalo 2.25 milj., dočim bi se moralo po proračunu za 2.37 milj. Din. Agrarji datirajo iz 1. 1021.
Drugič imaino iz leta 1930 »begluke« v bor-zijanskem jeziku. To so 6% obveznice za finančno likvidacijo odškodnin za begluško zemljo v Bosni in Hercegovini. Po zakonu ie bila najvišja meja zanje pol milijarde Din, toda do 1 maja t. I. je bilo izdanih obveznic samo za 468,124 000 Din.
V	proračun pa so vnesene fKistavke za celo vsoto potrebnih obresti. Begluške obveznice se tlele v tri emisije: 1. in 3. po 150 milj., druga pa 200 milj. Din.
Najnovejše pa so »dalmalinci«, t. j. 6% obveznice za iinančno likvidacijo agrarnih odnošajev na področju bivše pokrajine Dalmacije. Teh obveznic je bilo izdanih do konca leta 1931 11.500
Novi odbor Vinarskega društva
Na VIII. rednem občnem zboru Vinarskega društva za Dravsko banovino, ki se je vršil dne 26. maja v Mariboru, je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Lovro Petovar, veleposestnik, Ivanjkovci; podpredsednik Alojz Schicker, veleposestnik, Sv. Marjeta ob Pesnici; odborniki: Josip Iliaž, posestnik, Bizeljsko; ing. bogdan Ferlirtc, ravnatelj Kmetijske družbe; Klotar Bouvier, vinogradnik in tovarnar šampanjca, Gornja Rodgona; Karel Ko-rath, posestnik, Črešnjevci, Gornja Radgona; Franc Kerin, posestnik, Sv. Križ pri Kostanjevici; Franc Gombač, višji inšpektor v p., Ljubljana; Stanislav Trojak, posestnik, Gorice, Dolnja Lendava; Ivan Šerbinek, posetnik, Vrtiče. Gornia Kungota; Anton Šega, ravnatelj kmetijske šole v p., Ptuj; Franc Brumen ml., posestnik, Krapje pri Ljutomeru; Jakob Žnidarič, srezki kmetijski referent, Ljutomer; Josip Zabavnik, višji inšpektor v p., Maribor. Preglednika računov: D>r. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru in Josip Blaževič srezki kmetijski referent v p., Studenci pri Mariboru. Virilusti s posvetovalnim glasom: Načelnik Kmetijskega oddelka banske uprave, šef kmetijskega oddelka banske uprave, referent za vinogradništvo pri banski upravi, kle-tarski nadzornik pri bar.ski upravi, ravnatelj banovinske vinarske in sa.ljarske šole v Mariboru in ravnatelj banovinske kmetiiske šole ra Grmu pri Novem mestu. Član glavnega odbora in načelstva je tudi urednik društvenega glasila.
Pri slovesni otvoritvi ljubljanskega velesejma bo zaslojMl Nj, Vel. kralja div. gen. g. Cukavac, v imenu vlade pa otvori velesejem minister za socialno jx)litiko in narodno zdravje g. dr. Fran No-i vak, zastopana pa bodo tudi druga ministrstva. Poleg lega pride v Ljubljano tudi grški poslanik iz Belgrada g. Melas. ker bo poseben paviljon posvečen Grčiji ter bo v njem razstavilo 80 grških tvrdk svoje proizvode.	. *"■'"*"
Din, leta 1932 za 6,943.000 Din in tlo konca leta 1933 12,968.500 Din, kupon prispeva vsakega 1. januarja in so doslej prispeli trije kuponi.
Nov način omortizacije
državnih papirjev
V februarju sprejeti zakoni o izpremembi
amortizacije državnih papirjev določajo, da se odslej vrši amtorlizacija vojne škode ter 7% investicijskega posojila z nakupom na borzi, ker na ta način država radi nizkih tečajev lahko amortizira znatno večje vsote državnih dolgov, kot pa če bi to izvrševala po nominali. Po'eg tega pa pomeni to tudi drugačno usmeritev državne intervencijske ; politike pri papirjih.
10. kupona vojne škode, ki je zadela 1. febru-j arja letos, je bilo izplačanega 91.5 milj. Din (prora-I čunano It 1.24 milj.). Za amortizacijo izvršila z na-' kupom na borzi, кјет so tečaji nekaj nižji od ! tretjine nominale, je bilo faktično po uradnih podatkih amortizirano 104,664.00 Din. j K ujm nov 7% investicijskega posojila ie zapadlo 15. marca letos za 17 milj., faktično pa je bilo do 1. maja izplačanih 7.24 milj. Din.
veni odbor si pridržuje pravico spremembe razpisa, kakor tudi event. prenos dirk im kasnejši termin (čas), liazdelitev nagrad se izvrši istega dne r.večer.
Nemški olimpijski odbor je v zvezi z grškim olimpijskim odborom sklenil, da se za otvoritev i mladinske olimpijade 1936 izvede štafeta skozi vso ' srednjo Evropo. Grški športniki bodo pod Olimpom zažgali sveti olimpijski ogenj, ki ga bodo potem grški športniki v štafeti ponesli do meje in ga pre-k riirKam. ». rrijave ui,.i»	, —g"": • dali jugoslovanskim atletom, ki ga botlo v teku
u™«.	SVSSl SS5! PrtaSS: prenesli dO madjarske meje in tako dalje do Berlina.
Iz naše papirne industrije. Lansko leto je bila produkcija deloma nekoliko višja kot posnemamo iz poslovnega poročila Združenih papirnic Vevče, Cioričane in Medvode v Ljubljani Skupna produkcija jsapirja je narasla od 752.5 na 812.5 vagonov. celuloze pa od 449 na 497 vagonov. Nasprotno pa izkazuje produkcija lesovine lahen padec od 243 na 240 vagonov, število uradništva iu mojstrov se je nekoliko zmanjšalo, dočim je naraslo število delavstva. Poročilo nadalje omenja, da je družbi
državni svet |x> 23 letnem upravnem postopku končno pravotnočno prisodil pravice do izgradnje vodne naprave na Savi pri Medvodah. Bilanca iz-
kazuje odpisom primemo zmanjšanje vrednosti naprav ter povečanje zalog, ker se je treba radi deviznih težkoč za naprej zalagati. Povečali pa so se tudi dolžniki in menice. Cisti dobiček je nekoliko narastel: od 1.35 na 1.457 milj. Din in ostane di-videnda 4%, toda po odbitku novega dividendnega davka samo 3.6%.
Važno za posetnike letošnjega Ljubljanskega pomladanskega velesejma. Posetniki veiesejrna imajo 50% popusla na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških postaj po 5 Din za komad. Vsak posetnik kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico za 5 Din in celo vozno karto do Ljubljane. Številko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na jx>vralku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar velja vozna karla za brezplačen povratek po isli ali krajši poti. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje v Ljubljauo od 28. maja do 10. junija zaključno, za povratek pa od 30. maja do 12. junija t. I. zaključno.
Označba izvoza pri uvozu blaga v Anglijo. Po prejetih informacijah mora imeti označbo izvoza v Anglijo uvožena slanina, šunka in zaklana živina. Ta določba stopi v veljavo za zaklano živino dne 22. junija t. L, za slanino in šunko pa 22. julija t. 1.
Neizpolnjene obveznosti pri inozemskih posojilih. Po |xidatkih ameriškega Institute oi International Finance je od 3.193 milijonov dolarjev inozemskih posojil v Ameriki 2.930 milijonov ali pri-bližno 36% posojil v zastanku z obrestmi. Pri tem so vštete tudi države, ki sicer pkičujejo obresti, pa jih ne iransferirajo. Od omenjene vsote 2.930 milj. dolarjev odpade na latinsko Ameriko 1.524 milj., 1263 na Evropo itd.
Odpravljena konkurza: Praprotnik Jcrica. trg. in gostiln, v Marenbergti ( vsa masa razdeljena), Marinčič Vinko, trgovec na Viču (ni kriija za stroške postopanja).
Borza
Dne 28. maja.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja in Cn riha, narasla sta le London is Newyork, dočim so ostale devize bile nižje.
V zasebnem kliringu j« avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.35 9.45, na zagrebški pa je bil zaključen po 0.44. Angl. funt je bil v Zagrebu zaključen po 252.50. Španska ]>ezeia je pa notirala v Ljubljani in v Zagrebu 6.40 denar. — Grški boni v Zagrebu 31.25—31.50.
Ljubljana. Amsterdam 2310.96—2522.32, Berlin 1337.36- 1348.16, Bruselj 796.91 <800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 173.06- 174.68, Nevvvork 3380.50—3408.76. Pariz 224.93 226.05, Praga 141.90 do 142.76, Trst 289-35—291.75.
Promet na zagrebški borzi 60.605 Din.
Curih. Pariz 20.295, London 15.65, Nevvvork 307.5, B m sel j 71.90, Milan 26.14. Madrid 42.05. Amsterdam 208.50. Berlin 120.60, Dunaj 73.02 (57.35), Stockholm S0.05, Oslo 78.60, Kopenhagen 69.90, Praga 12.S05, Varšava 58.05, Atene 2 935, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05,
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes slabša, kar sc je po znalo tudi v nižjih tečajih državnih papirjev. Promet je bil srednji in je znašal: vojna škoda 300 kom., 7% Bler. pos. 2000 dol. in 50 kom. РЛВ po 218 Din.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70-71, agrarji 36 37, vojna škoda 309 den., begi. obv. 54 55, 8% Bler pos. 56 den., 7% Bler. pos. 52.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 65.50 deti., Kranj., ind. 250 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 den., agrarji 37 den., vojna škoda 306 -307 (306. 3071 8 306- 307.50, 6% begi. obv. 54 54.50, 8% Bler pos. 56 den., 7% Bler. pos. 52.125—52.375 (52). Delnice: Priv. agr. banka 215- 217 (218). Guttmaim 80 bl„ Osj. sladk. tov. 150 bl„ Union 50 den.. Isis 20 bi., Trboveljska 90 bi.
Dunaj. Donavskosavskojadranska prioritete 63.80, delnice 12, Stevveag 11.40, Alpine 10.20, Rim 21.80, Trboveljska 10.6Z
Žitni trg
Zaradi pravoslavnih praznikov je tudi danes kupčija počivala in prometa ni bilo dosti. Cene so oslale v glavnem neizpremenjene. Za koruzo jc položaj nadalje izredno čvrst, dočim je za pšenico in moko tendenca preje negotova kot čvrsta.
Živina
Dunajski goveji sejem 28. maja. Prignanih jc bilo 910 volov, 411 bikov in 432 krav, skupno 1.750 glav, od tega iz Avstrije 1.280, iz inozemstva 479 glav. Cene so bile v šil. za kg žive teže: voli 0.90 do 1.40, biki 0.90—1.05, krave 0.85-1.05 in klavna živina 0.60- 0.80. Goveja živina se je lahko prodajala, dočim so šli biki slabo. V primeri s prejšnjim tednom so oslale cene neizpremenjene.
I
Nogavice - rokavice
kompletne notrebščme za krojače in šivilje,
nadalje
bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po
nafnižjih cenah
pri tvrdkt
;osip Pefelfnc, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika!
Beseničar Ivan
delavnica za precizno mehaniko se je
PoŠt. ček. nt. 15.972
iz dosedanjega prostora Kongresni trg št. 4
v Selenburgovo ulico št. 6
Telefon 28-15
Št. 24841/34.
RAZGLAS
Mestno načelstvo ▼ Ljubljani razpisuje
dobavo kanalskih cementnih cevi
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu. Nabrežje 20. septembra 2/Ii
do torka, dne 5. junija 1934 do 11 dopoldne
Istotam se dobe potrebni podatki in razpisni obrazi
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI,
dne 24. maja 1934.
Župan in mestni iiatt luik; Dr. Din ko Puc 1. r.
Zahvala
Za vse tolažilne izraze sožafja, ki smo jih prejeti ob izgubi našega ljubljenca
Emila Pozenela
izrekamo najlskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. Keržanu za velikodušno prizadevanje, da pokojniku olajSa trpljenje, Alp. šport, klubu 'Gorenjec«, T. K. »Skali«, podružnica Jesenice, g. dr. Stanovniku, g. M. Čopu m gdč. Minci Rabičevi za krasne poslovilne io tolažibie besede ob odprtem grobu, gg. pevcem za ganljive žalostinke in vsem darovalcem prelepih vencev in šopkov. Najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli pokazali, da sočustvujejo z nami. Bog plačajl Jescnlce—Fužine, dne 27. maja 1934.
ŽALUJOČI OSTAU
i!. 6. AlBIOTAN
USTANOVLJENO 1881
Pcriifskc in iiirshc preproge
TRSI - m&im dele Sorsa 18 (Tergesteo) Telefon štev. 43-30
Razstavita na iiuDifanshcm velcscfma
Paviljon F koje št. 155-161
Je med dragim dobavljal za:
Grad Miramar, Grad v Devinu, Ahileion na КгГи, Ces. grad v Sch5nbrunnu, Dunajski dvor, Kralj, grad v Budimpešti, Grad Mayerling, Cee. vilo v Ischlu, Kralj, grad G6d6115, Kralj, dvorno upravo v Bukarešti in več vojvodskih in knežjih hiš.
Parobrodarsko društvo Lloyd - Cosulicb, Assicura-zioni Generali v Trstu, Riunione „Adriatica" v Trstu, Ladjedelnice v Trstu, Carnaru in na Reki, Anton Dreher Trst in Dunaj, Andrcw Gassner, veleindu-strijalec, grad Tržič, Banca d'Italia v Trstu, Baron Rotschild—Dunaj, Banca Commerciale Italiann v Trstu itd.
Hotel Brioni, Park Hotel Villach, Hotel St. Moritz, Ravnateljstvo kopališč Montecatini in glavne hotele v Berlinu, na Dunaju, v Parizu in Budimpešti.
"V татанж
v ;■•'•'.: '^v.Jv.v. f лујШ;

MALI OGLASI
V malih oglasih valja »reka beseda Din 1*—; ienltovanjski ogledi Din 2-—. Najmanjši znesek ia maU ogla« Din 10*—. MaU oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega snačeja ee računa enokolonska 3 mm visoka pelllna vršilca po Dim 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiltl znamka
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica
Prireditve
V kavarni »Stritar«
rsak večer koncert fh|
Iščem službo hSnetfa sluge ali hišnika. Star sem 30 let in zmožen tudi vrtnarstva. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 6060.	(a)
j^rmiTiTirafll
Žagarja
t večletno prakso na ve-necijanki, treznega in poštenega, sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop ta-koj. Černe A., Fužine 7, ori Ljubljani.	(b)
Zastopnika z inkaso
rabim za okraj Radeče-Sevnica. Ponudbe pod »Svetovna tvrdka« 6070 upravi »Slovenca«. (b)
Krajevne zastopnike
za prodajo Jordan gorke vode proti proviziji sprejme Rupp, Beograd, Kn. Mihajlova 16.
шш\
Učenko
pridno in pošteno, sprejmem. — Alojz Pibernik, trgovec, pošta Šmartno v Tuhinju.	(b)
Učenec (učenka)
priden, delaven, pošten in dober računar, z do-voljno šolsko naobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Razen obleke vsa oskrba zagotovljena. Ponudbe upravi »Slovenca, št. 5968. (v)
tfanovanja
Dvosobno stanovanje
p&rkeUrano, oddam s 1. julijem za 650 Din. Ogled od 14.—17. ure. Ciglič, Mestni trg 11.	(č)
Prazno sobo
oddam s 1. julijem za 200 Din mesečno. Ciglič, Mestni trg 1L	(s)
ПЕШ1
Lep lokal
z dvema prostoroma, oddam takoj v Sp. Šiški. Vprašati v trgovini Mah-kota.	(n)
Lokal
primeren za delavnico -oddam v najem. Poizve se v hotelu »Balkan«, Sv. Petra cesta 25, pri vratarju.	(n)
Posestva
Droben oglas r •SJopmai, oosestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem nai kupca ti s kniiitro da.
Enonadstropno hišo
s tremi trisobnimi in enim enosobnim stanovanjem — prodam. Velikost stavbišča 622 m2. Donos 36.000 Din letno. Cena 380.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« št. 5960. p
Enonadstropna hiša
s tremi stanovanji, v Vod-matu, nova, naprodaj — Plačljivo delno z vložni-mi knjižicami tukajšnjih hranilnic. — 1. Oražem, Moste.	(p)
Novozidano hišo
z vrtom, pripravno za obrtnika ali upokojenca, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6057. (p)
Lepa parcela
v bližini nove šišenske cerkve, vodovod, elektrika, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Sloven-1 p0V20rčen0i k"upuje stal. ca« pod št. 6101. (p) i no po najvjšji ceni Artur Nachbar, Radeče. (11
Kupimo
Suhe gobe

Fotoamaterji!
Lepi posnetki zimskih motivov — v velikosti 10x15 ali 9x12 — se dobro honorirajo. Informacije: papirnica M. Ti-čar, Ljubljana.	(r)
Manjše tkalnice
za bombaž ali posamezne statve kupim. Ponudbe pod »Statve« št. 6031 upravi »Slovenca«. (k)
IG
i
Dvignite ponudbe:
Krasna lega 5207 Otroški voziček 5301 Prometna 5359 Rolleiflex Stalno 5839
Tajnik.	(o)
I
Pohištvo
I
Spalnice
s psiho in ogledalom — po 2000 Din — prodam. Josip Goliar, Gosposvet
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišiih cenah ĆERNE, iuvelir, Liub ana Wolfova ui ca št. 3.
Psa
čistokrvnega, nemškega ovčarja, starega 10 mesecev — proda Ćokert Avgust, Liubliana, Rimska c. 2/1, levo.	(1)
шттп
Klavirji
prvovrstni instrumenti • različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov te od 11.000 dalie dobite pri
R. W ARBINEK Ljubljana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija — Prodaia na obroke tudi proti bančnim kniižicam. Strokovniaška popravile in oglaševanje izvršuiem točno in ceno — Najcenejša izposojevalnica
fiffffffTTffl
■llllltllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllll Ct avto a v o/ stan prvaa/us аГ motorja bi znebit urad 'iri kuncev ti m m, so priient Stnveniev naiman/f inseral iiiifiiiiimmiiimiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
Domače salame
priznane najboljše ter polemendolski sir nudi delikatesa I. Buzzolini, Lingarjeva ulica, za škofijo_(1)
Za pokositev sena
prepustim brezplačno približno 4000 kg otave. Poizve se v tovarni Golob & Ko., Vič pri Ljubljani.
Manufakturne stelaže
povsem nove, višina 2.80, globočina 0.38, dolžina 12.50 m — zelo poceni naorodaj. Ponudbe upr. »Slov.« pod »S. D. Ljubljana« št. 5913.	(1)
VINA
prvrstna. bela in črna Vam ugodno nudi od 50 1 naprej
Belokranjska klet
vinarska zadrug« LJUBLJANA VII Gasilska oliea 3
11
obr*
ska št. 13.
Nagrobne slike
spominske, na porcelan vžgane, po vsaki fotografiji vseh velikosti in oblik. Naročajte: Kune Franc, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte
Košnja na morostu
naprodaj. Streliška ulica št. 33._(1)
^^ Telefon 2059
/\ PREMOG KAKBOPAKETB DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
(š) cenik.
(t)
Obhajilne slike
v največji izberi in po najnižji ceni nudi
Prodajalna H. NSČMAN, Ljubljana
Zelo poceni
j se oblečete pri Preskerln,
Sv Petra cesta 14 I--
' Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — га strojno pletente in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana, Židovska ul. ш Stari trg.
Reklamna cenal
Otročje in moške nogavice po . • . Din 3.— damske, kratke Din 4.— nudi — Nogavice »Bem-berg«, družba z o. z., v Ljubljani, Miklošičeva 14.
Vašim otrokom
za Telovo
smo pripravili nove modele in nove okraske v modnih barvah. Z njimi boste svoje najdražje najbolj razveselili.
23 26 Vrsta 45302-03
Platneni čeveljčki z gumijastim podplatom v sivi, beli in črn barvi. Vel. 27-34 Din 25-—, vel. 35-42 Din 29 -.
37-34 Vrsta 45612-27 >Sportke< idealni čevlii za deco, iz močnega platna z nera/trgljivim gumijastim podplatom. Vel. 35-38 Din 39'-.
23-26 Vr-ita 5961 13
Lahki sandali z usnjenim kromovim podplatom v beli in vseh modnih barvah. Vel. 27 34 Din 59'—.
27-34 Vrsta 3222 02
Za nemirne dečke evo močnih čevljev iz močnega boksa z gumijastim podplatom. Vel. 35-38 Din 69—.
27-34 Vrsta 6622-22
Praktične čevlje za dečke, ic prima teleč-lega boksa a kožnim podplatom. Vel. 35-38 Din 89 -.
27-34 Vrsta 5642 47
Elegantni dekliški čeveljčki iz laka ali iz boksa v be'orjavi kombinaciji.
35-42 Vrsta 23425-03 Za soparne dni lahki platueni čevlji v raznih barvah.
32-26 Vrsta 2942 00
Usnjeni sandali s krtp-podplatom. Vel. 27 35 Din 39 —, vel. 35-38 Din 49'—. Moški Din 59',-.
23-26 Vrsta 5461-00
Za Vaše najdražje tile kombinirani čeveljčki iz prima telečjega boksa s prožnim usnjenim podplatom. Vel. 27-34 Din 69—.
49*-

23-26 Vrsta 5851-28
Udobni lakasti čeveljčki z usnjenim podplatom za svečane prilike. Vel. 27-34 Din 69"—.
27-34 Vrsta 5622-00
Lahki čeveljčki za poletje. Iz prima telečjega boksa z usnjenim podplatom
27-34 Vrsta 6622-09
Za dečke udobni čeveljčki iz boksa. Športna oblika je najnovejša moda za dečke. Vel. 35-38 Din 89 -,
35-38 Vrsta 4644-91
Modem čeveljček za deklice. Iz telečjega boksa v raznih poletnih barvah.
35-42 Vrsta 24825-75 Za izlete in na letovanju potrebujete te platnene čeveljčke, ki jih imamo v vseh modnih barvah
Kratke otroške nogavice Din 5'— in 7'—. Poleti nosite luta vložke. Zračni so in preprečujejo znojenje. Otroški Din 4*—, moški in ženski Din 5'—.
JUTRI OTVORITEV XIV. LJUBLJANSKEGA VELESEJMA
Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj in velja Din 5--Sejemska legitimacija upravičuje na znižano voznino na tramvaju.
Rekordna vožnja
21
Grayson mu je položil roko na ramo.
»Kaj? Saj nočem tega za zabavo. Brzina je padla. «
»Tega so krivi vaši stroji, ki eo slabo narejeni .. .<
»Ze mogoče,« ga je zavrnil Grayson, »a ne brigaj se za to. V treh dneh bo cilj dosežen in vi boste počivali križem rok. Jaz, Gxayson, vam to obljubljam.«
»Hu, hulc
Završale so kletvice, godrnjanje, pridušanje. Brzina je padla Ic — »Kaj vedo tam gori?« — »Speljati nas hočejo na ledi« — »Morali bi ee vsaj eno uro cvreti tu doli, vsaj eno uro!«
Ritein lopat je bil že urnejdi. Grayson se je nasmehnil. A usmev je izginil v gubah, ki mu jih je ugrebel trud. Priganjati jih ni kazalo. Da so lahko stresli svoj srd, jim je dalo novih moči. Njegov obisk je bil uspeli, ki ga ni hotel izrabljati.
Sicer pa je bil napor kurjačev manjši kot v začetku. Zadoščalo jim je 24 ur, da so spoznali vrline in nedostatke svojih peči, da so ponoči prišli slabemu zračenju v okom, da so se naučili povsem enakomerno raztresati kurivo po obširnih rešetkah. Mišice so se udale, kite razgibale. »Tri dni bomo vzdržali. Potem pa naj nas puste v miru!«
Orvi In nosači premoga so hrepeneli po tem, da bi ee za celo noč zleknili na postelj, ne da bi
jim bilo treba migniti s prstom, ne okretiiti glave. Da bi počivali brez strahu pred тбго, ki jih pod podobo tovariša hodi vsaki dve uri klicat na delo, brez misli na ognjena 'žrela, ki jih je treba polniti.
Uro nato je Daviš ugotovil na števcu, da so pridobili nekaj obratov. Toda obzorja ni bilo več opaziti in ob poprej določenem času so zavozili v megleno polje.
Ko je ob štirih prevzel Simon stražo, mu je Hervviok dejal: »Zadnji dve uri je megla, gosta, da bi se dala z nožem rezati. Pa saj jo sami vidite.«
Ln zapustil je zapovedišče. Simon se je postavil dva metra od Davisa. Nekaj dalje je stal stari Parham, zgrbljen, zbit, drhteč. Brki in obrvi so mu bili premočeni od megle in modre oči, obrobljene od črnih kolobarjev, eo vprte v daljo zadevale ob mlečni zid, v katerega se je zaganjala ,Morska zvezda', zibaje se od desne na levo.
V krmilarni so zaprli luči. Ena sama drobcena je osvetljevala kompas na rudi, nejasno črtala obrise krmarja in njegovih udov. Stal je neposredno pred njo, da mu je sklesala vsako mišico na obrazu. Svetilko na mizJ so zasenčili. Karta je tvorila bel madež, prerezan od črne premice smeri in črtic, ki so oznnčevale novofundlandeke plitvine.
Možje niso govorili. Pluli so brez besed. Bili so črne sence v temi. Pred sabo niso videli pram-čevega kaštela, ki je bil v valove in rezal moglo.
Pazili so napeto, ne upoštevajoč, da bi bilo nemogoče opaziti morebitno zapreko. Saj so bile, če so, sloje tri metre narazen, pogledali drug proti drugemu, njihove postave zabrisane. Igrali so,
tvegali v upu, da ne bo ničesar pred njimi, da bo Ocean svoboden.
Poslušali so. Zapovedniški most se je tresel od utripanja strojev, gnanih do skrajnosti, kakor je Grayson obetal. Toda tam na širokem morju, kaj je bilo tam? Ne bodo zaslišali parnikovega piska ali šibkejši glas meglenega roga na jadrnici?
Mahoma se je zganil mornar in prodiren, za-tegel zvok sirene je prerezal tneglo, se širil v njej na vse strani, naznanjal, da se slepa gmota zaganja naprej.
Mornar je spustil vzvod, zvok je utihnil, vsi so čakali odgovora svojemu sporočilu. Ne bo odgovoril preplašen tovornik? Ni potniški brod pošiljal signale, da ustavlja, da se pomiče nazaj? Ne! Ničesar! Da, zvok. Ne, to je bil samo odmev. Nobenega odgovora.
»Ah, to je noro!« je rekel pri sebi Simon. »Ah, to je noro!« je rekel pri sebi Daviš. Oba sta mislila isto, a Simonu je bilo samo ubogati, na Davisu pa je težila vsa odgovornost. »Treba skrčiti na pet vozlov! Skrčiti na pet vozlov? Končano bi bilo, uspeh ,Morske zvezde' bi bil onemogočen.«
Davisa je prijelo, da bi stopil k oddajalcu povelj, zagrabil vzvod, se ga z roko oklenil. Zadoščal bi gib, postavil bi kazalec na »Počasi« in strahota bi bila v kraju. Toda bi ga oni, ki so zadaj, na Angleškem — oni, ki so ga vrgli v ta blazni poskus, razumeli? č)udna moč mu je za-branjevala lo kretnjo. Nikdar se mu ni primerila nezgoda in minute, ki so potekale, so mu nare-
kovale, naj vztraja. Ničesar ni bilo pred njimi. »Saj vidiš, ničesar ni, ničesar se ne čujel Nobenega znamenja.«
Simon je videl Davisovo oklevanje. Cital ga je na njegovem, sicer tako neprodirnem obrazu, to uro, trpinčenem od živčnih drhtajev in kljuD nočnemu mrazu pokritem s potnimi sragami.
Samo oni so živeli v tej tesnobi. Slišal se je smeh in petje, ki so jim sunkoma udarjali na uho po minutah tišine, kadar so se vrata zapovedništva mahoma odprla.
Do osmih je Simon prenašal to muko, ne da bi se zavedal bežečega časa. Polagoma ga je vlaga prepojila in omrazila do kosti. Ni vedel, je-li dvajset minut ali tri ure na straži, ko mu je dejal glas na uho:
»Dobro. Sedaj smo nehali emejati «*,«
Bil je Herwick.
»Hervvick! Koliko je ura?«	•
»Osem.«
Prvi poročnik je stopil po mostiču. Pogledal je karto, krmilo, severnico, oba vogala zapovedi-ščn, povohal meglo, zrl vanjo s svedravim pogledom in se vrnil k Simonu, ki ga je vprašal:
»Po kaj ste se vrnili sem? Niste spali?«
»Ne. Nisem mogel zatisniti očesa ob tej šmen-tani sireni. In megla! Ne spim rad, kadar brzimo s tako naglico, ne da bi videli predse.«
Kakor nekakšno mrmranje mu je zamrlo >
grlu.
»In če zadenemo ob kako stvar, novo zemljo, kaj ostane od nas?«
Za »Jugoslovansko tteltалкк v Ljubljani: Karel Ce*
Izdajatelj: Ivau Rakoveo,
Urednik: Lojze GolobiS.