Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIV„ SI petek 23« januarja Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knalljeva ulica štev. 5. Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.---— CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V DRAVSKI BANOVINI Nadaljevanje razprave banskega sveta o proračunu oddelka za kmetijstvo Ljubljana, 23. januarja. V naslednjem nadaljujemo poročilo o razpravi banskega sveta, o proračunu kmetijskega oddelka banske uprave, ki se je vršila v sredo ves dan. G. Robi c Srečko je predložil več predlogov o obnovi vinogradov. Banska uprava naj izda uredbo o izdaji samo izključno selekcioniranih cepitev banovinskim in privatnim trtnicam. V banovinskih trtnicah naj se prične z gojitvijo primernih trt za namizno grozdje. Govornik je prosil, naj banska uprava izdatno podpira vinarske zadruge in naj posreduje pri osrednji vladi, da prizna izvozno premijo ze pri količini izvoženega vina od 9 hI naprej ter naj dovoli domačim kupcem našeg-a vina zatrošarinjenje šele tedaj, ko ga nastavi za konzum. Dalje je prosil, naj banovinska uprava posreduje pri osrednji vladi, da se ozira pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom na naš izvoz vina. Važno je to zlasti zaradi tega, ker stojimo tik pred sklepanjem trgovinske pogodbe s češkoslovaško republiko. Skupna trošarina na vino naj ne presega 2 Din od litra. G. Serbinek Ivan je predlagal, naj banska uprava podeljuje podpore za pre-cepljenje šmamice in naj podpira akcijo, da se eventuelno v krajih, kjer se je gojila šmarnica, zasade sadovnjaki in naj se v to svrho da na razpolago brezplačno cepljenje. Pri tehtanju vin naj se obvezno uporablja le Klosterneuburška tehtnica. G. P f e i f e r Josko je predlagal, naj se stopi v stik s centralno vlado, da se uvoz* na carina na modro galico odpravi ali p3 zniža, predvsem v mesecih maju, juniju in juliju. Kmetijska družba naj ima v zalogi vedno en dp dva vagona modre galice. G. L i p e j Framc, ki es je pridružil predgovorniJai, je predlagal, naj se, ako se že ne mpre doseči ukinitev carine na modro galico sploh, to doseže vsaj za ta leta, ko je kriza v vmogradništvu tako velika G. Košir Anton je prosil, naj se do* loči trsno sortiment po okrajih. G. R a m o v ž Jakob se je zahvalil za naklonjenost in podporo, ki jo je v žival dosedaj kletarski tečaj v kočevskem srezu od banske uprave, ter je priporočal, naj se ta tečaj izpremenri v kletarsko šolo. G. dr Obersnel Maks je priporočal previdnost pri predlogih za odpravo za» ščitnih carin Odprava zaščitne carine je vedno dvorezen nož. Pri odpravi carine na galico se je pokazalo, da so cene modre galice znatno rx>skooiIe in da se doma ni producirala galica. G. dr Sajovic Ivan se je pridružil predlogu g. Ramovša in priporočal banski upravi zlasti občim Banjaloko in Faro, kjer je ljudstvo v največji bedi. G. R a j h Jakob je predlagal, naj se postavka pni poz. 7 zviša na Din 200.000 in to s posebnim oziram na 6tanje ljutomer* skih goric G. L i p e j Fran je izjavil, da država ni poppLnoma ukinila carine na modro gali» oo, temveč jo je samo znižala za 50 odstot* kov. Ne boji se posledic, ki bi nastale za* radi eventuelne ukinitve carine na modro ga'icp, ker je inozemska konkurenca tako velika, da se ni bati, da bi ji v tem prmeru cena poskočila. Vsaj za letošnje leto naj skuši banska uprava doseči prosti uvoz modre galice G. Kurent Alojz je opozoril, da je rudi v Posavju in sicer ob Savi proti Bre« žicam ogromen kompleks vrb in je pred* lagal, naj bi se tam otvoril kletarski te* čaj. Ker pa spada svet na katerem so vrbe, državni upravi, bi bilo poprej stopiti v stik s to upravo zaradi načina dobave vrb G. V e r š i č Ivan je govoril o razine« rah v Halozah ter predlagal, naj se oprp* ete vsake trošarine na v;no vsaj najrev* nejši in to v primeru, ako se zamenjava vino za življenske potrebščine. G. Cižek Alojz je priporočal pri ob« novi vinogradov saditev take vrste trt, ki so sposobne za namizno grozdje. Sploh naj se gojitvi namiznega grozdja, posveti posebna pozornost. G G a j š e k Florjan je predlagal, naj se trošarina na vmo ne pobira, ako mno» zrn i kupljenega vina ne presega ^0 litrov Uvede naj se obvezna prijava žganiekuhe tudi od strani kmetov, da se prepreči tiho* tapstvo z žganiem G dr Pivko Ljudevit je predlagal, naj se odpravi trošarina na vino, ka ga prejemajo prevžitkarji. G. Serbinek Ivan se je pridružil iz« vajanjem člana g. Gajška Nato je g. pomočnik bana dr. Pirkmajer i7javil med drugim naslednje: Vsi predlogi, ki so se navedli z namenom, da se odpomore vinski krizi, so hvalevredni. Skrbi naj se za sortiment grozdja, ker se bo s tem povzdignila prodaja. Banska uprava je že uvedla sortiment v svojih tržnicah. Tudi za pospeševanje prodaje grozdja, kjer so konzumna središča, je bila izdana posebna okrožnica, ki priporoča, naj se v legah, za vinograde neprimernih, zasadi zgodno sadje in naj se izkoristi sploh vsak prostor najbolj ekonomično in uspešno. Zato se tudi priporoča v tej okrožnici zasaditev orehov, katerih spojitev se je izkazala kot dobickanosna. 0 oprostitvi vina od državne trošarine za revne kraje, kjer gre za izmenjavo za žito, bo stavljen predlog ministrstvu Financ. Tezkoča je le v tem, da se ne najde pravih kavtel, da se ta olajšava ne bi izigravala. O oprostitvi prevžitkarjev bo banska uprava našla pota, da se tozadevni želji, kar se tiče banovinske trošarine, po možnosti ugodi. Vrbogojstvo se v splošnem dobro razvi* ja, posebno v Ptuju, v drugih krajih pa manj (Radovljica) Zato se proučuje rešitev v tem smislu, da bi se pletarski tečaj iz Radovljice prenesel kam drugam, eventu-'ino vTr**^- G. ar. Obersuel Maks je nato preči tal odlomek iz referata tajnika zbornice za TOI v Ljubljani g. Mohoriča Ivana na kongresu mdustrijcev v Novem Sadu, iz katerega je razvidno, da je bila uvozna carina na modro galico 1. 1927 res ukinjena, da je pa to ime-o za posledico porast cene modre galice. Sadjarstvo in vrtnarstvo Pri razpravi o sadjarstvu in vrtnarstvu je g. R o b i č Srečko izjavil, da se je pokazalo, da letošnji izvoz sadja ni bil prav organiziran. Odredi naj se za obiranje sadja gotov čas, prepove naj se nerealnim kupcem kupčija s sadjem in banska uprava naj nadzoruje izvoz sadja po svojib organih. Banovinske drevesnice naj se pomnožijo. Za zatiranje Škodljivcev naj da banovina sredstva na razpolago po znižani ceni če se zatiranje ne more še zaenkrat obligatno uvesti. G. B e n k o Josip je predlagal, naj se podpore iz poz. 1 in 6 delijo v prvi vrsti prebivalcem Prekmurja, ki so utrpeli leta 1928 veliko elementarno škodo. Zato naj se jim tudi drevesa oddajo po primerno nizki ceni. Opozori naj se tudi učitelj-stvo, da posveti gojitvi drevesnic posebno pažnjo. G. Lebinger Hinko je predlagal, naj se v litijskem srezu s pomočjo banske uprave ustanovi za občini Moravče in P rimsko v o drevesnica za breskve in marelice. G. G a j š e k Florjan je predlagal, naj se za srez Šmarje ustanovi drevesnica in trsnica, nakar mu g. pomočnik bana dr. Pirkmajer odgovori, da se namerava ustanoviti drevesnica v Rogaški Slatini. G. Cižek Alojz je izjavil, da je izkušnja dokazala, da je treba preurediti vse dosedanje kmetijsko gospodarstvo Poseb no pozornost naj se posveti sadjarstvu Govornik je nato opozarjal na potrebo drevesnice v slovenjgraskem srezu G načelnik inž. Podgornik je pojas nil. da je primerno ukrenjeno, da bodo pri tem tudi mali posestniki prišli na svoj račun. Uvedlo se bo razglašanje o oddaji. G. Košir Anton je podčrtaval potrebo ustanovitve drevesnice v konjiškem srezu. G. ban dr. M a r u š i č je z zadovoljstvom ugotovil zanimanje, s katerim obravnavajo člani banskega sveta to vprašanje. Napake, ki so se dogajale pri sadjarstvu, je treba seveda opraviti. Posebna pozornost se mora posvetiti sortimentu sadnega drevja Danska uprava se zaveda eminentne važnosti sadjarske panoge ?a iravsko banovino. S svojim delovanjem hoče dati pobudo v tem vprašanju. Treba na je sodelovanje naroda samega Zlasti velja to pri Dokončevanju sadnih škodljiv, cev, k! se da uspešno izvesti le s sodelovanjem najširših krogov, šolski vrtovi morajo vzgajati sadna drevesa in se bo šolskim vodstvom naročilo, da morajo šolski vrtovi brezpogojno služiti koristim prebivalstva, ne pa učitelistva samega Stavil se bo oredlog na ministrstvo prosvete. da se učitelistvo tako porazdeli po posameznih šolah, da bo po možnosti na vsaki šoli po en učitelj, ki se razume na sadjar stvo. G. ban je poudarjal, da bomo le potom kvalitetnega vzgajanja sadnih in poljskih pridelkov lahko prišli do konkurence na svetovnem trgu. Zadružništvo in kmetijske organizacije Pri razpravi o zadružništvu in kmetijskih organizacijah je prosil g. Rob ič Srečko glede ustanavljanj živinorejskih zadrug in društev, naj banska uprava izda enotna pravila, ki so prilagođena živino rejskemu in zadružnemu zakonu, dalje naj izda potrebne tiskovine in knjige, ki naj se dajo na razpolago brezplačno zadrugam in društvom. G. Steblovnik Martin je pogrešal podrobnega izkaza, katerim zadrugam in društvom se bodo dajale podpore. G. ban dr. M a r u š i č je pojasnil, da so podpore za sanacijo mišljene kot ponavljajoče. Vsekakor bodo te podpore deležne Zadružna zveza v Celju in Posojilnica v Gornji Radgoni. G. L i p e j Fran je priporočal, naj se s primerno podporo obnovi živinorejska zadruga v Brežicah. Končno je g. ban dr. Marušič izjavu, da je naloga banovine, da pomaga kolikor more zadružništvu, da vzbuja za-družniško zavest in da vzgaja strokovno izobražen zadrugarski naraščaj. Posebno pozornost se bo morala posvetiti produktivnemu zadružništvu, mi ima nalogo, da izboljša produkcijo. Za vse to je potrebna podrobna propaganda. Naprosil je vse člane banskega sveta, da ravno v tem vprašanju posvetijo tudi doma svojo posebno pažnjo. Tudi učitelji bodo dobili nalog, da se posvetijo temu vprašanju. Banska uprava se zaveda nalog, ki jih ima napram malemu kmetu in to nalogo vrši ravno potom podpiranja zadružništva. Končno je še pripomnil, da so se dale revizijskim zvezam potrebne podpore, da morejo vršiti svojo nalogo. Nato je bila dopoldanska seja zaključena. Za tem se ie vršila debata o dotacijah za kmetijske Sole G. Albin Hrepelun je opozarjal na razlik«" pri dotaciji za vinarsko šolo v Mariboru in za kmetijsko šolo na Grmu, o kateri je raz* širjeno med ljudstvm mnenje da gospodari preveč gosposko. S pojasnili, ki jih ie dal načelnik Podgornik, se govornik ni zadovoljil. Ban dr. Marušič je nato pojasnjeval razliko in naglasiL da bo izvršena večja reforma v cilju, da se postavi gospodarstvo pri vseh teh in sličnih zavodih na trgovsko podlago Na kritike raznih govornikov, da je gospodarstvo teb šolskih zavodov neekonomično in da bi bil potreben popoln preustroj šol samih, je pripomnil g. Cižek, da se take šole ne morejo primerjati s privatnim eospodarstvom Končno ie dal pojasni la še podban dr Pirkmajer naglašujoč. da sedanji način proračunov kmetijskih zavodov ne podaja prave slike Dotacije vsebu jejo tudi izdatke, ki so na šolab neobhodno potrebni, ki pa jih navadno kmetijsko go spodarstvo ne pozna. V postavkah za eko nomijo so tudi stroški za nabavo strojev itd . kar bi prav za prav spadalo med investicije. Pri proračunu banovinskih trsnic in drevesnic, je predlagal g. Steblovnik, naj se zavodi, ki se ne renti rajo. oddajo v najem. V ostalem pa naj se uvede trgovski način po sl^vntpa Ban dr Marušič je obljubil, da bo i-ve.lena temeljita reforma podban dr Pirkmajer pa je pojasnil sedanji položaj trsnir in drevesnic. Zanimiva debata se je vršila tudi o banovinskem posestvu v Ponovičah Govorniki so kritizirali poslovanje in predlagali, naj se posestvo, če se pasivnost ne da odpraviti, parcelira in porazdeli med agrarne interesente. Načelnik Podgornik je priporočal, naj se na Ponovičah uredi vzre-jališče plemenske živine in za kontrolne živinorejske, travniške in dr^vesničarsk*-ter slične izobraževalne tečaje Ta predlog ;e banski svet z odobravanjem sprejel m vzel z zadovoljstvom na znanje tudi poja snila podbana dr. Pirkmajerja da se osnuje v Ponovičah deško vzgajališce. ki ie bilo do«dei v Ljubljani Nato je sledila še kratka razprava o proračunu ribiega valiSča v Bohinjski Bistrici ki ie bilo zadnje leto modernizirano. Podban dr Pirkmajer ie obenem sporočil, da se bo osnoval sličen zavod v Mariboru Rinie vaUšče v Boh Bistrici bo krilo potreb.- 73 vso banovino Nato sta bila odobrena še DroraČuna kmetijske kontrolne in poizkusne postaje v Mariboru ter banovin ske podkovske šole v Ljubljani Veterinarstvo Pri proračunu o veterin a rs tvu je vprašaj g. Lebinger Hinko, ali je v živinorejski taksi določeno tudi cepivo, ker živino* zdravniki to takso različno zaračunavajo. Na to vprašanje je odgovoril g- načelnik inž. Podgornik, da se cepivo dajfi vsem zdravnikom in da je taksa določena. G. R o š Franjo je izjavil, da imajo kmev tovalci strah pred cepljenjem tudi zaradi tega, ker veliko cepljenih svinj pogine. Zato prosi, naj se vstavi za podporo pri ponesrečenih cepljenjih Din 300.000. Ob* enem naj se podpira tudi društvo »Samo* pomoč« v Laškem, ki je bilo ustanovljeno za take namene, G. R a j h Jakob je priporočal naj se prireja čim več zdravniških tečajev, da bo* do absolventi kmetom lahko na prvo po* moč pri nesrečah živine. G. Kurent Alojzij je povdarjal, da v splošnem primanjkuje živinozdravnikov, in je zato predlagal, naj se, dokler se ne pomnoži število živinozdravnikov, uvede institucija živinozdravniških pomočnikov. G. B e n k o Tosip je opozarjal, da cep* ljenje v sklenjenih okrajih nima uspeha, a" se ne cepi •» vseh domovih. Je za pri* si'Lno cepljenje proti svinjski rdečici. G. R o š Franjo se je izjavil proti insti* tuciji živinozdravniških pomočnikov, ker obstoji nevarnost, da bi se s tem samo podpiralo mazaštvo. Pomnoži naj se raje število živinozaravnrkov. G. Kurent Alojzij je pojasnil, da bi morali ti živinozdravniški pomočniki polo* žiti izpit in bi smeli dajati le prvo pomoč, dokler ne pride živinozdravnik. G. R a j h Jakob je predlagal, naj se prireja čim več živinozdravniških tečajev ter se izjavlja proti mazaštvu. G. Gajšek Florjan j« opozoril, da je v šmarskem srezu samo en živinozdravnik in da bi bilo nujno potrebno, da se vsaj v Kozje dodela en živinozdravnik. Tudi g. serbinek Ivan 'je podčrtaval potrebo živinozdravniških tečajev, nakar je g. Lebinger Hinko predlagal za živino-zdravnike slično uredbo, kakor že obstoji za zdravnike združenih zdravstvenih občin. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato pojasnjeval, da je g. ban dravske ba. novine z odredbo od 13. decembra 1930 uredil vprašanje nastavitve živinozdravnikov tam, kjer ni državnih živinozdravnikov. Izjavlja se proti temu, da bi bili živi-nozdravniki banovinski uslužbenci. Banovina bo dajala le subvencije živinozdravni-kom tam, kjer je njih zaslužek nezadosten m s pogojem, da bodo prispevale tudi zainteresirane ob-čine. Je za to, da se prirejajo predavanja o prvi pomoči pri živini, izjavlja se pa proti temu, da bi se uvedla institucija živinozdravniških pomočnikov, tudi če se od njih zahtevajo Izpiti, ker je tu težko določiti meje njih delovanja. Podpiranje ob nesrečah pe služijo za osnovo prav tisti splošni gospodarsko - teoretični pogledi in nauki, na katerih je Y\arx zgradi! svojo teorijo, kar je povsem razumljivo; Ricardova ekonomska teorija pomeni namreč višek sistematične zaokroženosti m popolnosti, do katere se je gospodarska veda sploh kdaj povzpela, vsi njeni važnejši pojmi so tekom časa prešli tako v duševno last vseh. da se jih mnogokrat podzavestno ter nekritično poslužujemo. Tako je tudi z vprašanjem o gospodarski vrednosti dobrin. Danes so celo nekateri odlični gospodarski teoretiki belijo glave s problemom nekakšne objektivne gospodarske vrednosti dobrin ter polnijo z učenimi razpravami cele biblioteke, četudi mora biti dandanes vsakemu normalnemu čioveku OČrtO, da v modernem menjalnem gospodarstvu sploh ne gre za kakšno vrednost dobrin, odnosno blaga, temveč le izključno za njegovo ceno. Običajna gospodarska veda je v tem vprašanju kljub svojim vrednostnim teorijam obtičala tam, kjer jo je pred sto lete' pustil Ricardo. Treba je bilo preiti takoj preko nepotrebnih vrednostnih teorij k vprašanju cen, ki edino resnično obvladuje vse sodobno menjal-no gospodarstvo. Med neštetimi narodno - gospodarskimi pisatelji jih je komaj par, ki dosledno ločijo zasebno gospodarstvo od tako zvane ga narodno - gospodarskega, odnosno subjektivni zasebno - gospodarski vidik od objektivno narodno - gospodarskega, lasno pa je že. da bi se zaman trudili, če bi hoteli z nekega narodno - gospodarskega vidika razložiti postanek osnovnih gospodarskih pojavov kot so cena. mezda, obresti itd., kajti kdor se pogaja ze ceno. mezdo obresti pač ne misli na kakšne družbene ali narodno - gospodarske interese, ker skuša pri tem doseči predvsem !c zase čim večjo korist. Prav tako. in vsem gospodarskim teorijam skupno je zameujavanje gospodarjenja s produkcijo, kot da bi pomenilo dobro proizvajati, morda celo z veliko izgubo, že dobro gospodarili. Gospodari se Pa lahko tudi ne da bi se sploh kaj proizvajalo; n. pr. prodajalec državnih srečk lahko sijajno zashrž; ter prav dobro gospodari, kljun temu, da nič ne proizvaja. Proizvodnja je le eno naj na vadite j Ših sredstev, ki se j«?h ljudje poslužujejo v svojem gospodarstvu. Z mislijo, da so produkcijski činitelji glavni, osnovni element vsega gospodarskega življenja, je združena še nova zmota, da izhaja gospodarska vrednost (pravilno hi morali reči — cena) dobrin od njeno vfh ^ produkcijskih činiteljev. Konzumenta prav "nič ne zanima kateri in kakšni produkcijski činitelji so pri blagu sodelovali. V zvezi s teorijo o produkcijskih činitelj ih se pojavlja neizogiben ter hkrati nerešljiv problem, kako najti ključ za pravično porazdelitev produktov, odnosno njihovih vrednosti (pravilno zopet cene) med produkcijske činitelje. Vse te številne osnovne zmote običajne gospodarske teoriie izvirajo od klasične ekonomske šole. na katero je tudi Marx naslonil svoj nauk. zato stoje še dandanes rudi krščanski sociologi ekonomsko v glavnem na istih tleh z Marsom, ter gledajo na vse važnejše gospe M«rx Idi jih z mvofeictto enostavno spravil s sveta, česar pa krše. soc. pokret seve nt more storiti. Pri reševanju problema, kako preobraziti današnji družabni družbeni red, da bi ustrezal ciljem krše. soc. pokreta, je ta pokret seveda naletel na nepremagljive težave, kar se je pokazalo že pri splošnem vprašanju, kakšen bodi neposredni cilj gospodarskega življenja in razvoja, kam naj bo moderno menjalno gospodarstvo že v osnovi naravnano. Zlasti se je to videlo pri vprašanju pravične mezde, dalje v koliki meri so dohodki od kapitala upravičeni ali neupravičeni Vprašanje stnotrene ureditve gospodarskega življenja v splošnem. Ljudje hočejo v menjalnem gospodarstvu le pridobivati in sicer čim več, kar nas ie pa do vedi o do krivičnih in težkih družbenih razmer. Kljub vsemu tehničnemu na-prctikn. strojem in tovarnam so v modernem menjalnem gospodarskem redu ogromne množice delavstva potisnjene v največjo bedo. Zato se vsiljuje vprašanje, kako odpravit: te socialne krivice, da bodo vsi ljudje deležni sadov napredka tehnike v modernem gospodarstvu. Marx je prišel do zaključka, da je treba obstoječi gospodarski red enostavno do tal porušiti ter ga nadomestiti s kolektivnim gospodarstvom. Zato se marksizem tudi ni vprašal, kako bi se dal gospodarski red drugače preosnovati. da bi ustrezal družbenim potrebam. Krščanski social. pokret pa bi se moral v to vprašanje tem bolj poglobili, ker je v ekonomskem pogledu le reformatičeu. ne pa revolucionaren, toda običajna narodna gospodarska teorija ga je pri tem preveč oviraia. zato si sploh tega vprašanja ni nikdar zastavil. Nasprotno vidimo, da krščansko - socialni teoretiki le neprestano tožijo zoper profitarstvo, ki je zavladalo v modernem menjalnem gospodarstvu, ki b: po njihovem mnenju moralo služiti najprej zadovoljevanju človeških potreb in šele potem stremljenju po dobičku. Kršč soc. pa se ni omejeval le na take tožbe, nekateri njegovi ideologi in voditelji so tudi s konkretnimi načrti in predlogi poskušali odstraniti zle posledice profita rs t vu v m-der. gospodar, življenju, toda vse to delo je merilo predvsem le za zaščito posameznih stanov (obrtnikov, delavstva), ki jih je razvoj kapitalističnega gospodarstva najbolj prizadel, s čimer pa si ni moglo gospodar, življenja notranje sistematično reorganizirati. To je razumljivo, ker je pravilno vprašanje o reform7 modernega gospodarskega življenja, kako moderno menjalno gospodarstvo urediti, da bo obenem, ko služi zasebnim interesom, stremljenju po čimvečjem dobičku, ustrezalo v polni meri tudi splošnim družbenim koristim in potrebam. Običajni krščansko socialni pokret pa tega vprašanja sploh ni poznal. Zanj je vse vprašanje glede gospodar, reforme predvsem moralično vprašanje, ludi vspešno tekmovanje na tej osnovi z marksizmom je bilo nemogoče. Vprašanje pravične mezde Tudi v tein pogledu je kršč. soc. pokret naletel na nepremagljive težavo, kar je ime-lo zanj prav poseben pomen. Kot smo videli, se je marksizem tudi temu vprašanju lepo izognil, krše. soc. pokret pa je bil prisiljen iskati njegovo rešitev; njegovi teoretiki in ideologi so se dobro zavedali težav, ki so združene s tem vpraša* njem. vendar pa si tudi tega vprašanja niso znali prav staviti, temveč tožijo tildi tu. In je človeška delovna mor postala v moder, gospodar, aivljenju le navadno blaiio. ki Je ^podvrženo vsem izpremembam tr«ia in tržnih ren in vsi zahtevajo, bodi delavec lako plačan, da bo mogel pošteno živeti tudi z družino (t. zv. družinska mezda). Na to stališče se je postavil tudi Leon XIIT. v svoji okrožnici Rerum no var u m- in sedanji papež, ki pravi v svoji najnovejši okrožnici Časti eounubii . da je največji i»reh pl&Safi delavca slabše kot zahteva prn-virnosl. Do sem bi bilo vse lepo in dobro. Dan; danes pa je treba vedeti, do je moderno menjalno gospodarstvo tako urejeno, da delavec ne more zahtevati neposredno od svojega delodajalca izboljšanja svojega gmotnega položaja. Delodajalec je v veliki nip-ri odvisen od uospodarsko političnih okol-nosti. katerih ne more sam po svoji volji izpreminjnti. Mezde delavcev in nameščencev se ravnajo splošno no cenah blasa, odnosno se določajo po istih načelih in pravi -lih. ki veljajo za cenp blaga, knr je neizogiben pojav moder, menjalnega gospodar stva in s Čimer bi moral računati vsak družbo-reformni pokret. Ni nam pa treba nad modernim mezdnim problemom enostavno obupali. Moderna drn/ba je efividne poklicana, da s svojimi sredstvi iiravnava ter oblaiuje neiiogibue neenakomernosri ia trdote, ki iz takega določanja pVač nujno i/ha ju jo. $ kakšnimi sredstvi in kako to storiti, je vprašanje, ki tvori, ali bi vsaj moralo tvoriti središče problema, za katerega tu gre. Kršč. soc. poker si teera vprašanja seve, ni tako zastavil. Z razpravljanjem vprašanja o pravični razdelitvi mezde ne moremo ničesar doseči. Treba je huli vedeti, da 5*e vrednostna teorija in načela družinske mezde sploh ne moreta skladati. Druca drufio izključujeta. Če se postavimo na stališče vrednostne teorije, tedaj isrre delavcem in uslužbencem toliko, kolikor so pač >vrednk njih produkti. Kaj pa tedaj, ce je vrednost, odn. cena produktov premajhna, da bi delodajalci moffli plakati delavcem družinsko mezdo? č> se pa držin»o dosledno načela družinske mezde, tedaj mora delodajalec plačevati delojemalcem toliko, kolikor potrebujejo za iiMliissjSBJfr svo#h družin ne glede na v red- no.-1 njih produktov — s cimer je vrednostna teorija pogažena. Kršč. sociaL pokret ni mogel rešiti tudi tega, najvažnejšega vprašanja, zato ni mogel tudi v tej točki tekmovati z marksiz- mom. Vprašanje obresti in brezdelnih dohodkov sploh, je tretja točka, kjer je kršč. sovial. pokret naletel na nepremagljive težave zaradi .svojih napav-nib gospodarskih osnov. Znano je, da je katol. cerkev že v Slednjem veku prepovedala jemati obresti od l#osode same na sebi. Ta prepoved se v modernem menjalnem gospodarstvu ne da izvesti. Cerkev pa ni te prepovedi formalno nikdar preklicala. Nauk. da so obresti od posode nedopustne in krivične, se pri kršč. social. pisateljih venomer ponavlja. Na osnovi običajne narod. co^KMJar. vede. zlasti še na osnovi njene vrednostne teorije in nauka, da izhaja vrednost dobrin iz njihovih produkcijskih činiteljev. je bilo popolnoma nemotroče obresti razložiti, še manj pa utemeljiti in opravičiti: > Denar nič. ne rodk, ta rek je tako resničen, da ga ne more ovreči nobena teorija. ZaRKti tega so obresti, dokler stojimo na stališču običaju«-narodiio-gospodar. vede in njene vrednostne teorije, problem, ki «ia irosjx>dar. teoretično ni mogoče razjasniti, na osnovi tega nauka pa so socialno očitne krivične. Življenje pa je kljub strahovitim posledicam današnjega kapitalističnega sistema vse te teorije nesporno ovrglo. Dandanes posojajo na obresti vsi. tudi tisti, ki uče, da so obresti nedopustne in krivične. Najprej moramo zavreči misel, da bi obresti, če bi naj bile upravičene morale Izhajati neposredno od posojenega kapitala, da bi morale biti njegov neposredni produkt. Nihče ne plača za posojen denar obresti zato, ker bi pričakoval od njega kakršnihkoli nfipasrodaili obresti — denar sam po sebi nič ue nese. Od denarja pa ima lah? ko vsak posredne koristi, na pr.. če si kupi zunj travnik ali njivo ali si zgradi z njim hišo. uabiivi orodje ali surovine itd. Zaradi tega je voljan plačati zanj primerne obresti kot plača za zemljišče zakupnino, za hišo najemnino, za konja posojnino. v lem pogledu ni nobene razlike. ali plačo obresti ali na primer zakupnino. Pa tudi tistemu, ki daje nepremičnine v zakup, ali če posoja denar, je vseeno, vse to so po svojem gospodarskem značaju dohodki od kapitala samega na sebi. to so brezdelni dohodki, ki jih je treba presojati in ocenjevati z gospodar, in družbenega vidika vse enako. Pri tem pa se pojavlja seve važno vprašanje, ali >o brezdelni dohodki sploh kdaj dopustni. Ali je sploh možno, da Ima nekdo v družbi brezdelne dohodke, ne da bi bili sad tujega imetja (dela)? C*e je kaj takega možno, tedaj je jasno, da so v isti meri dovoljene tudi obresti. Drugo vprašanje pa je, do katere meje so brezdelni dohodki dopustni. To mejo je v glavnem lahko vsaj dosti zanesljivo določiti. Obrestna mera ni nič drugega kot tržna centa posojenega kapitala. zato se določa enako kot cena kateregakoli drugega blaga, kot kruha, surovin, strojev itd., razlika !e le v tem. da je večina obresti v rednih gospodarskih razmerah mnogo bolj določena in ustaljena kot zakupnina. pokojnina ali najemnina, kateregakoli drugega >real-nega kapitala. Drugod se namreč cene lažje navijajo ter ljudje izkoriščajo. Tako se je kršč. social. pokret tudi tukaj zapletel v popolnoma nerešljiv problem zaradi svoje zgrešene gospodar, osnove. Ta problem mu je odvzel veliko energije, povrh tega pa mu je 5e vtisnil videa neizkre-nosli. Zaradi vsega tega s^» tudi ni mogel v delavskih vrstah prav vkoreniniti, ki so se rajši oklepale marksizma. Nasproti marksističnim naukom bi se mogel uveljaviti le tak pokret, ki bi hibe moder, kapitalist, gospodarstva jasno pokazal in obsodil ter jih z odločnimi ter učinkovitimi, če bi bilo treba tudi brezobzirnim) reformami resnično odstranjeval — česar pa kršč. soeial. pokret ni mogel storiti. Rešitev krsčansko-socialnega pokreta leži v tem. da popolnoma zavTŽe svoje dosedanjo ekonomsko osnovo ter *e postavi na realna tla modernega ro^pedarskega *iv* ijenja. ___ Z Merkurjeve „Ljudske univerze" Nit: omenjati ni treba, da je bil tudi sinočnji zabavni večer Merkurja« prav dVbro obiskan, saj je privabil poslušalce v trgovskem društvu pač nenavaden predavatelj - duhovnik, namreč monsignor univ. prof. dr. Josip A. Ujčič. na drugi stran: pa tudi za trgovce in gospodarske kroge velezaniniivo predevanje o »socijal-nin in gospodarskih razmerah v rimski državi ob času apostola Pavla". Izvajanja so vsi navzoči posln-šsli s tako napetostjo in zanimanjem, da jim je ura minula neopa-ženo in bi bili tako duhovitega predavatelja rani i po#luša.li ves vet-er. Občinstvo je pozdravil predsednik društva, generauu tajnik ZTOI g- dr. \VmdL seker in mu predstavil predavatelja, ki je pozdravljen s toplim aplavzom prestavil poslušalce za 19 stoletij nazaj v dobo rimskega cesarja Avgusta. V uvodu je preda vatelj oprsal tedanje politčne razmere, geografski obseg i» prebivalstvo vseh ver in jelkov rimskega imperija, ki so ga združevali živahen promet, skupna valuta, rimsko pravo ter latinski kot uradni, grški *>a kot jezJk fine kiriture. Prav natanko 5^ orisal eospodarsko življenje in trgovino, promet, najrazličnejše (htvke, strukturo druibe, suženjstvo ter tedanje razmere v religijozno-moralnem oziru. potem pa reforme duha in srca v krščanstvu po apostolu Pavlu, ki je osnanjeval univerzalizem in svetost tefesa. Njegovi nauki so vpliva« na zakonsko *ivrjenje. oblatili suženjstvo ter omHiri posledice kapitalizma z nriloecino. a od brezposelni« zahteva aoo stol Pavel, naj delajo, pri vseli sv»Jih na akIn na poudarja prtnoip avtoritete boga, države In gospodarja. S svojimi nauki je Pavel dal Rimljanom smertriee sa socijalno iu moralno reformo družbe, ki je nastopila z zmago krščanstva. Tako je Rim trikrat zavojeval svet: z orožjem, z rimskim pravom An s krščansko religijo. Ko je predavatelj zaključil svoje zanimivo, poučno, zabavno in temperamentno predavanje, se mu je predsednik g. dr. AVradiseher zelo lepo zahvalil ter ga prosil, naj se še oglasi v »Merkurjiu. kar je občinstvo sprejelo x res hvaležnim aplavzom nato se pa še dolgo menilo o podobnosti med rimskim in našimi čas: ter izreklo mars:kako šaljivo opazko ali pa tudi zbadljivko. Samo za zabavo seveda — kakor v rimskih časih. Tekme v Bohinju odpovedane ? Jut> o^l o venski zimr-kosportni save/ n.i-ma sreče. Mednarodne zii iskosporrne pri-reditve. ki bi sc morale vršiti /c lani. so zopet oj£ri>ženc. Vzrok je isti kot lani. Vreme je skrajno neugodflio, temperatura staino nad ničlo, snega jc premalo. IDočim je bil še pred tednom polo&aj kolikor to« liko povoljen, se je zatliije dni v Bohinju znatno poslabšal. Vreme jc bilo skoraj ves 5a.s južno, temperatura je bila stalno nad niolo. Sneij. ki je na prisojnih poboč jrh /e popre je skopneJ. jc začel kopneti tudi v senci in ga je vedno manj. Položaj je zdaj tak. da bi se tekmovanje na 18 in 30 km eventuelno dal;» prirediti, po-prh" ma izključeni ^o pa skoki. Ker jc tudi temperatura nad nički. najbrž tudi a le* dom ne bo nič. V »vezi s tem je imel JZvšS sivoei v damskih prostorih »Emone* važno seju. na kateri je sklepal o nadaljnih ukrepih. Na seji je bilj> ugotovljeno, da so vse predpriprave za prired-Hve končane, ob; enem jc pa J'ASS raz-matrival, da*li ne bi k«-zalo mednarodnih prireditev g!ed|e na neugoden položaj znova odgoditi JZSS je sklenil počakati do neddje. V neđetjjp od= potujejo save/ni odbornika v Bohinj, da pogledajo, če bi sc tekmovanja le dala prirediti. Oe se položaj do nedelje ne bf> izboljšal, bo treba tekme odgoditi, kar bo pač hud udarec /a naš smučarski sport. JZSS je tudi razmotrivši, če ne bi ka= zalo tekem prenesti v Kranjsko }JoTf>. Kranjska gora ima sicer dovolj soeg-a, problem pa je, kako spraviti pod streho tujce in goste. V kranjski gori je prema* lo hotelov in prenočišč. Poleg te*ja t\Kii skakalnica ni primerna /a mednarodna tekmovanja. JZ6S ^lede prenosa tekem v Kranjsko i*oro sicer še na storii primcipis jelnega srtdepa. zdi se pa. da Kranjska go* ra ne bo prišla v postev. Sicer pa pritia* jarjo neugodna vremenska pprociia tudi žc od tam. Tako je davi Mojstrana, ki je imela doslej vedno severno vreme, javila jug. Južno vreme vedno bolj prevladuje. Dunajska vremenska poročila praviir». oVi v severnih alpah dežuje. Za mednarodne tekme so se že prija* vili tekmovalci. O Norve/anih smo že po* ročali, te dm so pa imenoma prijavili dr* salce tudi Oebi. Drsalnih tekem bi se ude< leža znani češkoslovaški prvak mž. Sli-v a. NpcveSd tekmovalec Sujmund Ruud, ki bi sc udeležil tekem v Bohinju, je v sijajni formi. Te dni je v Švici skočil s skakalnice 68 metrov u^aleč. njegov brni t Vilbur Ruud je pa posravU nov svetovni rekord s skokom na 82 metrov! * Beofcirajttka »Poirtika* je razpisala za najboljšega jugoeiovenskega smučarja na mednaTOcfcnm tekmam v Bohinju lop pokal. Nesreče, poskusen samomor in zločin LJubljana. 23. januarja. V ljubljansko bolnko so te dni zopet prepeljali več žrtev nesreč in pretepov ter nekega saanomorilnega kandidata. V vseh primerih gre za težje poškodbe, zlasti brezupno je pa stanje mladr»?a Antona Rozmana, sina posestnice iz Hraš, ki je dobil sunek z nožem v hrbet . Krvav zločin v Hrasah. V Bur^erje.vi gostilni v H rasah pri Suilo. i u i k u je v nedeljo popoldne popivala večja družba fantov, zbranih je bilo tam tudi 11 fantov iz sosedni*h Zapog. Vino je počasi razvnelo duhove, pomenki so postajali vedno živahnejši in končno je nastal prepir. Fantje iz Zapog w bili bojevito razpoloženi in so pozivali na >>anfbiks«. Gostilničar jih je hotel najprej pomiriti zlepa, ko je pa vid-el, da se mu to ne bo posrečilo, jih je hotel šiloma spraviti iz gostilne. Na pomoč je pozval tudi brata Rozmaua iz Hraš. Mlajši brat Anton je takoj priskočil gostilničarju na pomoč, izrinil je iz sobe več nadteanih fantov in že se je zdelo, da bo v gostilni zavladal mir. Nenaotjma je Jože Bilban iz Zapog skočil Itozmanu za hrbet in ga bliskovito sunil z nožem v ha-bet. Nesrečni Anton se je težko ranjen zgrudil, napadalec in njego vi tovariši so pa zbežali. Kakor nam poročajo, je Rozmanovo stanje brezupno in bo fant najbrž poškodbam podlegel. Poskusen samomor Saoči je bila rešilna postaja poavaaa na Vidovdansko cesto, kjer se je v Svojem stanovanju zastimpil SStetni knjigo vez Stane F>/ Izpil je večjo količino Kzola in so skoraj nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. Njegovo stanje je preeej resno, up:* ti pa je, da bo okreval. Ko so ga vpraša! zakaj je hotel umreti, je resignirano dejai: Ko je pa na svetu tako lustno.. .< Zaatrupljenje z zarjavelim žebljem. Posetnlk Janez TJrbanija Iz Zgornjih Kosez je imel pretekli teden opravka v hlevu. Med delom sta ga pa motili ovc podgani, ki sta se podili po brunih. 1'rli.i. nija je hotel podgani pregnati in ju je v blevu preganjal. Ker se je ena skrila za bruno, je udaril z roko po tramu, nasada! se je na no žebelj. UrlMiUia se za neznatno ranico ni dosti OMOJl, u>ia ro*a je začela nenadoma otekati in ou-kiioa zavzemala vedno večji obs» -v Te dn: i-moral TJrbanija v bolnico, kjr-r 1190tovili zast rupljen je (tetanus). NeAroenemu posestniku bodo morali najbrž rokw amputirati. Roko mu je zmečkalo. Na Breaovici se je včeraj popoldne pri. petit| Precej težka nesreča, katere ct je postal hlapo<- Lovro Kucler, sapo* pri posotniku Ivanu Marink;:. Ku<--ler je rezal slamo, ker se je pa sjauiorez^ en za hip ustavila. Je p»6»eg] z roko v njo V tem hipu ga je stroj zagrabil in mu odtrgal vseh pet prstov leve roke. koledar. Danes: Petek. januar'« ivsi. katoličani: Zar. M. r>.. pravoslavni: lo. januarja, Voiica. Današnje prireditv c. Drama: Mercadet D. Opera: zaprto. Kino Matica: Pat ;u Patachon se učita govoriti. Kino Ljubljanski Dvor: liin (karoon No-varro). Kinu Ideal: Ljubavne noč: lepe Helene. Poslovilni večer poslanika dr. Kramerja ob 20. v Zvezdi. Dežurne lekarne. Danes: Piccoli, Dunajska cesta, R.k^r-516, Sv. Jakoba trg. Tujsko-prometna razstava dravske banovine Za prireditev tujsko-prometne razstave v Ldubljani jeseni 1. se je sestavil pri- pravljalni odbor, ki mo je predsednik 5. dv. Marn Rudolf, načelnik VITI. oddelka kr. banske uprave dravske banovine, in pr^nl-sednik Zvez za tnjski promet v Slovenj. Dalje so zastopani v pripravljalnem odbora: Tujsko-prometni svet kr. hansk« uprave dravske banovine im> ravnatelju ?. N. V e 1 1 k o n j i, mestna občina ljubljanska po 2;. podžupanu prof. Kvgenu Jarcu, Ljubljanski velosejeni po svojean ravnatelja konzuia dr. D ularju Milanu. Zveza za tarJHki promet v Ljnbliani po ravnatolj-n S. Pintarja Vladimfrju. Tuj^ko^ptvjncnet-na zve«a t Mariboru po trg. Inšpektorju kr. banske uprave v Ljubljani, dr. TiVa-nu Rate ju, Zveza gosti taiearukJb. sartrug r Ljubljani po g. b>aaiji Krape»u, kavaroar-ju in restavTatenju v Ljubljani, m Zveza goetiluičarskih 1 a drug v Mariboru po a. OvSern Andreju, hotelirju v Mariboru. Pripravljalni odbor je preva&el natog'*, da prirerh' v jeseni leta 1931 o prirfkj ljnb Ijanskega vete»ejma tujsko-prometno razstavo dravske banovine. Namen te raast-n.. v« je zbrati propagandni materijal v oblrM najmotlernejših propaj^andnfh raastavnih predmetov za eventualne rarsiave v inozemstvu. Zato naj bi se raastavil re-s prvovrsten propagandna materijal, t. j. reltje-fi krajev, diorame, modeli tujsko - prometnih objektov in sMčno. Vei predmeti bt morali biti trdne napravljeni, da bi se mogli nemoteno prevažati na daljae proge. Drugi del te vatfne rarstave naj bi brl stn»kovno poučni deL V tem delu bi se r nastavili vzorci vaarnm jK^tTrniearski+i. hoteJskih, kavamiškm ra restavractjuldb prosron > v z vsemi modernimi pr i do»Mtva m i. Ker se bodo vsi ti vzjproi slflarli, se Ho • tem na bral vzoren Studijski mareviial x* nase hotelske iti naii zamisli ptrjredi-la tudi razstava innetnv škm pokrajinskih ali k, kar bri ▼ Tu-op*cand* nem ozmi gotovo pomen Ho napredek. Nekateri večji znani interesenti so bih /e povabljeni k razstavi pismeno: ker p« ni izključeno, da niso vsi prejeli novarjila. ki bi se želeli te razstave udeležiti; objav* ljamo to svojo zamisel z vabilom, naj Čimprej priglasijo svojo udeleibo. Tajništvo pripravlja-lnega odbora poak»« je v prostorih Tujsko*prometne^a sveta kraljevske banske uprave dravske haaMrvi' ne, Ljuoljana, šelenburgova ulica 7/1, trio* fon iciterurbasi 2373. — Občni zbor ŽSK Hermes. Obv, mo celokupno članstvo podpisanega kluba, da se vrši XII. t. j. redni letmi ol>čnii A>or kluba v nedelj*) dne 25. januarja 1931 ob 830 dopoldne v lovskem salonu pri »fte* pricu* s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. poročilo tajnika, 3. poročilp blagajnika, 4. poročilo gospodarja, 5. poročilo načelnikov sekcij (nogomet* ne, labkoatl.. /imsko*sportne itd.) 6. poro-čuV) uprave igrišča (ter p;<*račun za tekoče leto). 7. poročilo revizionarnega odbora, 8. sprememba pravil, 9. volitev nove uprave, 10. slučajnosti. Pozivamo celokupno članstvo, da se občnega /bora v čimveč-" jem številu udeleži. Pozi varao vse člane, ki še niso poravnali Članarine, da isto nemudoma st#>re — oziroma **e v to Nvrh« /glasijo pri g. blagajniku — kajti v o** sprotnem slučaju dotični v smislu pravdi nima glasovabie pravice na obč. zrboru. — 7.a odbor: tajnik I. Iz Celja —c Pnnlava SV« 5**ve i« šolarja ne t torek 27. L m. ob 10. dojoldne v tssovadniei mestne osnovne Sole. K proslavi 1« vab^eno tudi občinstvo iz Celja in okolice. —e Celjski smučarji in planinci prirede l. m 2. februarja velik izlet k Celjski koči. Kosilo v koči bo stalo samo 10 Din. —c Soen« Lekarniško *!uibo ima cwl sobote 34. t. m. do vštetega petka 30. t. m. lekarna >Pri križne na Kralja Petra esntL • Dnevne vesti — Jća £o s podneska zbtiianje med Ce* ikosl&vaško in Jugoslavijo. Češkoslovaški Bati priobčil jejo oh prihodu naše delegacije ra trgovinska pogajanja v Prago daljše članke, v kateri« ugotavljajo, da je znašal aktivni saldo češkoslovaške zunanje trgo* vine z Jugoslavijo v prid Češkoslovaške sa* mo lani od januarja do nov. 1.028.500.000 Kč in da se je proti celoletnemu aktivu iz leta 1^27 pot rojil. Češkoslovaška naj bi v bodoče skrbela tudi za večji jugoslovensk: uvoz na češkoslovaško. Za gospodarsko zbiianic obeh držav bo treba čim prej ustanoviti češkoslovaško=jugoslovcnsko in iugoslovcnsko*češko.slovaško trgovsko zbor* nico ter organizirati dobro gospodarsko poročevalsko službo, a gospodarski krogi obeh držav es bodo morali v večjem šte* filu udeleževati medsebojnih velesejmov io drugih večjih gospodarskih prireditev. Na drugi strani naglasajo »Narodni Listv«, da bo imela fTcskoslovaška kot izvozna in in* dustrijvka država v svojem izvozu v Jugo= davijo kot agrarno državo vedno premoč. »Narodni Politika« pa piše. da gre med obema državama za mnogo več. nego za navadno gospodarsko pogodbo, pa naj bo še tako važna. Tega, kar jc v krvi m kar živi v srcih in glavah vsega prebivalstva obeh držav, nismo znali doslej docela uve* ljavrti v praktičnih gospodarskih st'krh kar jc bilo nevzdržno. — Recepcija pri našem vojaškem ata= seju v Pragi. Naš vojaški ataše v Pragi polkovnik l ros Tešanović jc priredil s svojo soproao Nado v torek intimno re* cepcijo. ki so se je udeležili zastopniki vo^ jaskib in civilnih oblasti. — Stabilizacija delavskih mezd. V zadnjem poročilu o stanju zavarovanja SVZORa v Zagrebu za september 1^30 jc ugotovljeno, da so se znižale delavske mezde v tem mesecu povprečno za 26 pas ra. Vseh za varovanih delavcev je bilo 652.547. J/ pregleda delavskih mezd je razvidrK>, da so sc stabilizirale m začele ccio nekgiliko naraščati. Povprečna dcia«v» j?ka mezda je znašala lani v septembru 2t>.°3 Din. — Za mrtve proglašena. Okrožno so* dišče v Olju jc uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva Frančiška Župevc iz Senovega pri R:ijhenhurgu in posestnikov sin v Ločah Adolf Klokočovnik. — Delomržneži in izkoriščevalci občin= skih podpor. Kr. banska uprava dravske banovine prt oglaša za delomržneže in it--koriščcA aJee občinskih podpor A>rčan Mas rijo iz Celja. Adrinka Josipa iz \'iitanj. Breznika Antona iz Loke. Mih ciči ča Ga; Špvrja iz Velike vasi. Kumerja Franca z šmartnega ob Paki, Ožrbpkl Marijo iz Ge* rova, Kunčhio Ivana Lz Dednega diola. Pimata Antona iz Velike Poljane, Motni« k a.rja Edvarda iz Zagorja, čop Anko iz CicTova. Diirfelda Karla, Jordana Josipa PerhaJa Ludvika in Perhala Josipa iz Kočevja io Pečjaka Tomaža v/. Zagradca. — Premiera nov« .špiearjeve komedije >Odločilni možje<. bo v nedeljo ob 20. v Sokol ske*m gledališču v Radovljici, ker za novo satirično delo Jake' špicarja vlada tudi v Ljubljani veliko zanimanje, slasti pa. ker JkkJo izvrstni radovljiški diletant je igrali komedijo v dijalektu, se tudi več ljubljanskih duševnih delavcev v nedeljo petje v Radovljico. — Kmetijski teraj t Cerkljah pri Kra-njs. ki ga je priredila kr. banska uprava, je bil dne 22. t. ro. ob 8. uri dopoldne svečano otvorjen ob navzočnosti g. župana A. Murnika. obe. odbora. uČiteljstva. duhovščine in vodje tečaja, kmeL ref. J. Sustiča. Pri otvoritvi je bilo s par strani spre^ovorienih ver stvarnih gospodarskih misli. Kot prvi predavatelj je nastopil ref. J. Sustič. ki je predaval o obdelovanju zemlje in modernih orodjih ter o zadružništvu, nato pa šolski upravitelj g- J- Lapajne o narodnem gospodarstvu in kmet. splsju. Obisk je bil prav •fober (okrog 80). želeti je le stalno tako le-po udeležbo pri vseh bodočih predavanjih. Na tečaju sodeluje 8 predavateljev. — Krajevni odbor društva Rdečega križa v Kranju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 26. januarja 1931 ob pol 11. uri v uradni pi«*ami s reškega načelnika v Kranju z običajnim dnevnim redom. Odbor vljudno vabi vse članstvo k polnoštevilni udeležbi. — Vreme. Vremenska napoved pravu dat bo oblačno in stanovitno vreme. Vče« raj je biU> v jugovzhodnih krajih naše dr« ž*ve jasno, v severoza«pa»d]nib pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11. v Skopi ju 10. v Ljubljani 7.4, v Zagre* bu 4. v Mariboru 2.5, v Beogradu in Sara* irvu 1 stopinja. Davi je kazal barometer ▼ Ljubljani 770.7 mm. ternepratura je zoa* šala 1.4. — Tragedija slovenskih zakoncev v Cle; vclandu. »Ameriški Slovenec^ poroča o pretresljivi tragediji, ki se je odigrala v Clevelandu, kjer so našli 28. decembra za* strupljena s plinom zaikonca Milana in Marijo 2agar. Žagarjeva so našK sosedje Ko* stanjškovi. katerim se je zdelo čudno, da ju ves dan ni na spregled. Zakonca so pre* peljali v bolnico, kjer sta pa zastrupi j en j u podlegla. Ah gre za nesrečo ali skupen sa* momoT, še ni znano. — Prijatelja sta hotela skupno v* smrt. Pred sodiščem v Bjelovaru se bo te dni vrs šila. zanimiva razprava. Gre za tragedijo dveh mladeničev. ki sta po prekrokani noči hotela skupno v smrt. Pretekli teden sta odšla Fabijan Cugovčan in Slavko Hudjek iz Podravskih Sesvetov v gozd Limbuš, kjer je Cugovčan streljal na ltudjeka m ga težko ranil pod srcem. Nato se je Cugov* čan sam ustrelil in se ranil nad srcem. Le* gel je kraj prijatelja m se še enkrat ustre* KI v prsa. Nezavestna fanta so našli mimoidoči m ju prepeljali v bolnico. Pri zašli* šanju sta dejala, da sta hotela skupno v smrt. Cugovčan je zatrjeval, da se je Hud* jek sam ranil, toda zdravniki so ugotovil k da je bil ustreljen iz razdalje 4 do 5 kora« kov. glede Cugovčana so pa dognali, da se je sam nmrl. Cugovčan se bo sedaj moral zagovarjati zaradi poskušenoga uboja. Sta nje obeh ranjencev je povoljno. — Smrt amert&kega rojaka. V kraju Al» bam\ država Minnesotta, je umrla Ivana Volenšek. Pokojna je bila doma iz Cerkclj pri Kranju. V Ameriki je bivala 35 let Zapustila je moža, 5 sinov m 2 hčerki. — Tri kmetice utonile. V Čapljini blizu Mostarja se jc pripetila te dni težka ne. sreča, ki je zahtevala tri človeške 2rtve Čez reko Trebiiak so sc v čotnu peljale kmetice Kata, Jela m Širna Pavlovič ter Slavka in Janja Rebac. Sredi vode se jc čoln nenadoma prevrnil in vse ženske so padle v vodo. Janja Rebac ter Jela in Širna Pavlovič so utonile, dočim sta se ostali dve rešili, šima Pavlovieeva je bila noseča ter je zapustila tri nepreskrbljene otroke. —Junak sekire. V Begeču v Vojvodini sc je te dni odigrala strašna tragedija. 2Sletni posestnik Pavel Zelenka je imel iju* bavno razmerje z Marijo Farago. Zadnje čase sta se zaljubljenca večkrat sprla, ker je Marija zahtevala, naj jo poroči. Zdenka pa m hotol pred oltar. Pred dnevi je Ma rija zapustila svojega ljubčka m odšla k teti Flori Bjelino vicevi. V torek zvečer jc prišel Zelenka s sekiro v roki k laTugovi in zahtevađ, da se vrne k njemu. Marija jc začela klicati na pomoč, na kar jc prihitela njenn teta. Ta je spoznula nevaren polo žaj, skočila je v Zelenko in mu skušala iz» trgati sekiro iz rok. Nastala jc huda borba, v kateri je Zelenka obe ženski večkrat oplazil s sekiro in ju težko ranil. Kljub te* mu se jima jc posrečilo pobegniti. Zelenka je planil za njima, na hodniku se je pa hi* poma ustavil in oplazil po glavi sosedo Jo* ko Tripkovičcvo, ki jc prišla pogledat, kaj se godi. Žena jc v strahu dvignila roko nad glavo, udarec jc bil pa tako silen, da ji je sekira roko presekala. Onesveščcna se je zgrudila, podivjani zločinec jo jc pa šc enkrat oplazil s sekiro in ji zdrobil ključ* nico. Sosedi so končno divjaka ukrotili in ga strahovito pretepli. Končno so prišli orožniki in prepeljali Zelenko v zapor. 1*«** Tvrtka *V JULIO MEINL D. D. vljudno vabi na poskusno kuhanje čaja, ki se vrši danes in jutri v soboto 24. t. m. v podružnici, šclen-burgova ulica st. 3. _ VSAKDO DOBRODOSKf JF Iz Ljubljane —I j Poslovilni večer poslaniku dr. Al= bertu Kramerju. Novoimenovani poslanik in pooblaščeni minister g. dr. Albert Kra* mer odide prihodnji teden na svoje sluz. beno mesto. V slovo mu prirede narodna društva, združena v Zvezi kulturnih dni; štev, ajcgpvi številni prijatelji in znane i častni večer drevi ob 21. v veliki dvorani Kazine, na katerega vljudno vabijo vse narodno občinstvo in vse narodne organi* zaoijc iz Ljubljane in z dežele. Na prirc* ddtvi bo dobrodošel vsak, ki spoštuje v odhajajočem poslaniku državnika, ki je neutruden v dje»lu za kralja, narod in do* mov.inol Pokadimo mu svoje simpatije z naj&tcvilnejšp udeležbo. —lj Obrtniško društvo v Ljubljani va* bi obrtnike, da se polnpštevilaio udeleže častnega, večera go&poda poslanika in biv« šega ministra dr. Alberta Kramerja drevi ob 21. uri v dvorani kazine. —lj Svetosavska proslava v Ljubljani obeta biti letos crta najlepših prireditev glede na pester spored, ki se bo izvajal. Poleg odličnega zbora drž. učitelj:!sča pod vodstvom neumornega pevovodje g. prof. Adamiča, ki bo izvajal samo izbrane pe* srni, bodo občinstvo gotovo presenetile alegorične slike iz zgodovine Jugoslavije pod režijo g. Rvške in besedilom prof. dr. Ivana Laha. Prireditveni odbor opozarja, &a so vstopnice za to prireditev žc v pred* prodaji pri g. Emilu Dobriču. trgovcu v Prešernovi ulici. Vstopnice se ne bodo re» zervirale in naj se vsakdo požuri z naku« pom, ker je povpraševanje veliko Poseb« no se jc treba požuriti za boljša mesta. Vabila za vstop ne bo treba, zadostuje vstopnica. —Ij Iz ljubljanskih kinematografov. — dve zanimivi premieri. Elitni kino Matica ima zopet senzacijo. Vsi pri« ljubljeni filmski umetniki začno polagoma govoriti v svojih novejših filsnskih delih. Spregovoril je Harrv Liedtke. Willy Fritscb, spregovorila je Lilian Harvev. bo« žanska Greta Garbo — no in sedaj sta končno spregovorila tudi priljubljena hu* moriš t a in komika Pat in Patachon. Ko= mičnost njunih daljnih filmov jc seveda z govorečim filmom še bolj potencirana, kajti človek sc bo moral odslej smejati 5e njunim izgovorjenim dovtipom in ne le samo komičnim kfrotnjam in gibom, kakor doslej. Da je temu tako, kaže že prvi Pat in Pat ac h ono v govoreči film. Oba komika prideta v Berlin, kjer se učita nemščine. S slovarjem in malim besednjakom v ro* kali zbijata svoje šale po trgovinah, v brivskem salonu, na Športnem veibarisču. skratka kamor ju pripelje pot. Ftlm nudi mnogo veselega smeha in zaibave. Pred; stava danes ob 4. pop. ter ob 7. in 9. uri -/večer. — Kino Lubl janski Dvor« je pa pripravil mnogo veselja zaljubljenim in za romantičnost navdušenim pristašem priljubljenega R a m o na NoTirn. Ta mladi igralec, U je v Ljubljani v nepozaeh« nem spominu pri vseh, ki so gledati nje« gov fifm »Poganska ljubezen«, nastopi bo pot v govorečem filmu »F 1 i r t«t kjer tudi poje nekaj prav lepih ljubavnih pesmi. F*hn, ki je nedvomno eden najnoljsih k?e* acij Ramona Novacra, tu« če upošt njegov nepozabni film »Stari Flcidclbcrg«. bo znova navdušil ljubljansko publiko in utrdil sloves priljubljenega igralca. —lj Zavrieai del mesta je tudi Ljublja-nicino nabrežje Pred Prulanii, ne le zaradi tega, ker je tako srečno, da so mu dolelili zloglasne barake, katere so sicer zdaj odpravili razen dvetu temveč zaradi splošne zanemarjenosti, o kateri se je že večkrat govorilo. Čudno pa je. da je bas tu dovoljeno marsikaj — kar tri nikjer drugrje. To na« brežje ima tudi drevored, v katerem |r mnogo navadnih klopi brez naslonjal, ki so jih ljudje poleti tudi poslužujejo — pozimi pa v nič manjši meri. vendar na drugi način, vsako slmo jih namreč polomijo *er iz pulijo, ker potrebujejo drva. Letošnjo zimo je irginilo doslej ie 9 klopi, pričakovati Je. da bodo tudi ostale. — To še ni vse, ob Ljubljanici so navozili velike kune sneg^; kot je navada pri nas. da odvažajo sneg na nabrežja, kar ni nič hudega, nekateri pa smatrajo zaradi tega. da se sme na nabrežju odlagati tudi odpadke, smeti, mrhovino tn kosti. Po vsem nabrežju, od Šentj^kobskea.i mostu do Marijinega kopališča . je razvlečeno na vagone taksne nesnage. V ^n k"P snega pa so (menda otroci) izdolbli nekakšno eskimsko hišico — ki zdaj služi mno gim za javno stranišr> — naravnost škandalozna nesnaga in §e na cesti! Povrh vsega so še čistili tam glavni kanal ter so odlomil" blato, gnojnico itd — v drevoredu. Ono!-nica se je redila v Ljubljanico, kjer so ženske prale perilo ... Takšne razmere vladalo sredi bele Ljubljane. —lj Ruska Matira v Ljubljani priredi v uedeljo. dne 25. t. m. ob 14. uri v prostorih ruske akademske menze (šeutpeterska vojašnica, pritličje) svoj radni letni občni zbor. V slučaju nezadostne udeležbe se vrši istotam in na isti dan ob 15. uri prt vsakem številu navzočih sklepčni ponovni občni zbor. Na dnevnem redu so točke: l. Odboro-vo letno poročilo. 2. Blagajniško poročilo. Izjava revizijskega odbora o blagajniškem poročilu. 4. Društveni načrti za delovanje v letu 1951. o. Volitev novega odbora, revizijskega odbora in članov razsodišča ter b'. Tekoče zadeve. —lj Klavirski koncert naše odlične p>»-iii-tko Jadvige Poienelovo. ki ga kot trelj! prosvetnosglasbeni večer priredi Nar. želez-ničarsko glasbeno društvo Sloga v Ljubljani v ponedeljek, dne '26. I. 1031 ob 20. uri v svoji glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica), bo osobito za našo glasbo-tičečo se mladino veliko vzgojne važnosti. Pianistka gdč. Poženelova nam bo predvajala sledeči spore: 1. Bacb-Unsoni. Toccata fujia v d-molu. *2. Beethoven: Sonata, opus 27. št. 2 v r.is-molu in 3. Sehumanti-Simfonične etude. Pred vsako kouipoziciio nas bo pianislka podrobnejše seznanila s komponisti, poljudno tolmačila vsebino njih kompozicij ter konstrukcijo posamezne glasbene oblike. Koncertne vstopnice od l>in 2._ do l>in 6.— se dobe v preerproduji v trafiki Pugelj. palača pokojninskega zavoda. M i k 1 oš i če va cesta. —lj Marijonetno gledališče LjubJjan* skega Sokola ponovi v nedefio. dne 25. t. n. pravljico.) i^ro »f:arobne gosli««. Predstava se vrši v Narodnem domu. vhod z Blcivveisove ceste. Začetek točno ob 1o. uri popoldne. —lj Pojasnilo. Društvo uslužbenecv mestnega doh. urada v Ljubljani obvešča tem potom cenjene obiskovalce letne dru= štvene veselice, da se letos ista ne bo vr* šila, ker društvo upošteva splošno gospo* darsko krizo, kar naj vzamejo cen j. obiskov alci na znanje. 44/n —lj Veseloigra >Rc?ua kot cerkvena Miiš« ua Šentjakob?feem ©dru. v nedeljo. 35. jan. ?e ponavlja zadnjič v sezoni izvrstna veseloigra Revna kot cerkvena miš •. ki je doživela 14 repriz in je vsle va. Pri predstavi sodelujejo vodilne moči Šentjakobskega odra. Vstopniee se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. Pose t i te predstavo. To pravimo Morda gospodje uredniki res ne prebirate oglasov po svojih listih, gotovo jih ne prebirate, pa je nepopisna škoda. Kajti ne veste kako se spodkopavajo moralne in fizične sile lastnega naroda in Se celo države za manj kot 30 srebrnikov (četudi je takšna gospodarska kriza!) To pa res pravimo, da tako ne gre, se ne spodobi kaj takega niti za »Slovenca«. Zato je nasa dolžnost, da to povemo iz opozorimo na to gospode državne tožilce, vas, gospode urednike, pa tudi tiste, za katere nihče noče ponuditi niti 30 srebrnikov. To pravimo, da je treba zatirati take judovske oglase, zlasti še v krščanskem listu. Samo pomislite, kaj si mislijo nase Vzorne krščanske žene, če se jim v »Slovencu« dan za dnem ponuja za uporabo pri intimni toaleti neka sol za umivanje, češ, umivajte se s njo, če hočete, da se vam mož ne izneveri! Res, to nam povejte, gospodje uredniki, kako da morete prezreti kaj takega, saj čitamo take oglase celo med noticami, ki spadajo v vas delokrog! Pa še druge žav-be in pripomočke za boljšo prebavo priporočate, četudi nam je dovolj ustreženo že z vašo kur živo. Morate pa vedeti, da je zatiranje takih oglasov in teženj, kakršne razgaljajo taki judovski oglasi, tvorno in nacionalno delo prve vrste, na družinsko srečo in trdnost krščanskega zakona pa se pri tem niti ni treba ovirati, saj se mož v takem zakonu ženi nikdar ne izneveri. Torej na delo, na nacionalno delo, ne glede na moralno stran, v obrambo gospodje uredniki in uradniki na nacionalno in državno brambo pred nevarnim sovražnikom! Strahovito čudno bi namreč bilo in je, kako si gospodje uredniki upate kriti take oglase, tako moralno pokvarjen gotovo ni nihče med vami* saj niste Judeži in se ne prodajate sa 90 srebrnikov! Ampak to pa res pravimo, tista kurziva in »Da se vam mol ne izneveri...« je vredno vsaj 30 para — kot rečeno zaradi prebave, ne glede na moramo strani Najstarejši Ljubljančan umrl Davi je umrl Franc Piškur, najstarejši naročnik ,,Slo venskega Naroda44 in najstarejši slovenski tovornik Ljubljana, ^:J. januarja. V Florjansk: ulic: št. 19 leni na mrtva, š&em odru g. Frane P | š k u r, najstarejši Ljubljančan in najstarejši naročnik našega Usta. saj je bil pokojni zvest Slovenskemu Narodu« od prvega due. ko je -_\ aprila 1868 pričel izhajati v Mariboru. . Xaš najsvestejči prijatelj je bil rojen pred pičlimi 92 let! 23. marca 1. 1839. v Pijavi gorici v daleč naokrog sloveči hiši Karonovi. Stara gostilna je bila pri hiši i u Karon: 50 trgovali z vinom, ki so ga dovažali na štirivprežnih parizarjih iz Bele Krajine in Hrvatske po vsej Kranjski. Karonov Fraucelj je začel turati že z 11 letom in davi je z njim izginil s sveta iuli zadnji slovenski tovornik, t. j. prevoznik in trgOT«ac obenem, ki je fural in tudi še ua ladjah, ki so jih vlekli voli, 'prevažal po Savi »viuo i/. Hrvatske, še predao je stekla železnica. Leta 18».I se je stalno naselil v- Ljubljani in kupi! na Poljanski cesti, kjer sedaj stoji novo M;:r:.i;M]išče, gostilno 1'ri belem volt«-. Najraje SO se pri njem ustavljali dolenjski vozniki in kmetje, ker je poznal vse osebno s svojih voženj na Hrvatsko, zato se j< pa kaj hitro se&nanf) tudi k dijaki z Dolenjske. Naša urednika Tomšič in .Lirčič. pa tudi Levstik in drugi voditelji naroda, so bili njegovi prijatelji in stalni costje, saj je bil tudi narodno zaveden, kakor v tistih urmških časih še malokateri mestni cospodar. Xa no- benem taboru, niti na shodu za i pasa kalo. volitve pa do zadnje nf saani•!•'. r ene. In pri vseh je oddal svoj glas ca v,»-venskega naprednega kandidata. Mnogtan je pomagal do izvolitve, ker je bil rpii1 i in agi len po veej deželi. Ko »ta pri »ekih volitvah pregovarjala volilce ? ljubljanski okoliej a pokojnim Bftvdkom i Oroaup v-a:a za narodno napredno stranko, u fcnpDik z Golega v časo.»:s. C >. i.. - i '.nala tako govoriti, da sta iz Blatne < ispravila zlato vas. Tako je bil vnot zm naroda - sr, la je na vprašanje, kateri jc DajlepSi d nt njegovem dolgem ži\lj*niu. redno odgovarjal enako: Tle«ti dan ko suao leta i^J v Ljubljani pri volitvah SOtoIkll X.'Ui< • Xa mrr.aškem odru leži dnin-s torej tudi najstarejši boroc za slovensko napredno s1 var. I^eta 1S67. se je >lepi Fraoceii« poroči] s črnolaso Johano. hčerko s\ oje ga :ia;bo';-sega prijatelja in tovornika Gabra p. d. Finfarja :z škofje Loke ter Imel I njo v« C otrok, ki žive še danes vdova Rezika Kober, sin Josip, ki Je zlatar in občinski ive-t o valeč v Boenu na Tirolskem, vdova Kraueka Koman. pekovski poslom odJM Tone v Železnikih. Marica Kruhar. agiln* predsednica podružnice Kola juftosldvsu, skih sester v Mostah in vdova Drag'" a ni imel sreče in vsako leto je imel pri živinoreji občutno izgubo. Pač pa je živina zelo dobro uspevala njegovemu sosedu. Nesrečni kmet Mever se ni obrnil na živinozdravnika. pač pa na »čarovnika« v liorneburgu, ki je med kmeti zelo priljubljen in prav dobro živi na račun njihovega praznoverja. Horneburški šarlatan je svečano izjavil kmetu, da je zacoprala njegovo živino sosedna kmetica, ki je čarovnica. Kmet je seveda falotu verjel in sklenil je osvetiti se čarovnici. Vsem prijateljem in znancem je pravil, da živi v vasi čarovnica, ki dela njemu in drugim veliko škodo in da jo je treba sežgati na grmadi. Ker so pa že minili časi, ko so čarovnice oblasti same sežigale, si je hotel kmet pomagati sam. Neke noči je skrivaj zažgal sosedovo hišo, misleč, da bo v nji zgorela tudi čarovnica. V hiši so vsi trdno spali in ogenj so opazili šele, ko je bila že vsa hiša v plamenih. Kmet in njegov sin sta zgorela, dozdevna čarovnica, ki je spala v kuhinji, se je pa v zadnjem hipu rešila. Požiga!ca so seveda aretirali. ROŠKE MOGAVlCt filGO« N^bcdpe, naftra*ne#e, sato 13 Na smučarskem tečaju. — Dragi mož, smučam se, da je veselje. Izgubila sem že polovico svoje prvotne teže. Kako dolgo naj še ostanem tu? — Dokler ne izgubiš še druge polovice teže. Razlika, — Papa, kakšna je razlika med optimistom in pesimistom? — Hm, kako bi ti to povedal? Aha, jo že imam. Misli si kos ementalskega sira; optimist vidi v njem samo sir, pesimist pa samo luknje. OGROMEN ZASLUŽEK za vsakega v vsakem mestu kraljevine. Zahtevajte pogoje, priloži vsi 5.— Din v znamkah za vzorce. Mordvinov, Beograd, Njeguševa ulica 48. 639 mso z gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo blizu postaje — prodam. Pripravno za penzijo-nista ali obrtnika. Pojasnila daje R. Mejak, Šmarje 19 pri Sevnici. 638 DRVA PO NIZKI CENI prodam iz lastnega gozda — suha, pripeljana na dom v Ljubljani, Din 22.— za 100 kg. Narodna najmanj 1000 kg. — Pečenko, Spodnja Siska. 647 POMOČNIKE za rezkanje in glajenje rezi in za rezkanje pet (Schnittfra-ser) za takojšen nastop sprejmem. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev na naslov: Zagrebačka tvornica cipela d. d., Zagreb, Nova ves 11. 648 Tribuna dvoholo s „Sachs" motorjem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredim montiran s dvojno predstavo in spojko, 1 V* K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km. Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar lovska cesta št. 4. .■■mi ji .u E C B 33Gff3C3QGJI3C3C3I3' Priporoča se zavod za snaženje oken ta ztanorasi} VIKTOR TRAPEČAR LJUBLJANA, Karlovška cesta št. a (Dlačice fio bf€M€Ši f9wi efeamo #f in nadležne kocine pod pazduho, na nadlehteh in mečih hitro odstrani >Cito« kura. Zlasti na obrazu in na mečih, ki jih pokriva kot dih nežna svilena nogavica ,se močno opažajo nadležne kocine in so vas mogoče že često spravile v zadrego. »Cito« odpravi vsako nezaželjeno rast kocin v par sekundah zajamčeno brez bolečin in nevarnosti, radikalno in za vselej. Gospa T. pise: »čutim se srečno, odkar je »Cito«, sovražnik kocin in dlačic, ugonobil kore-nike nezaželjenih dlačic« — Tudi gospodje jo lahko uporabijo. Brije brez mila. brez noža in brez aparata. Cena 12 Din. 3 steklenice 25 Din. Dr. Nic Kemenj, Košice, D.,poštni predal 12/M 26. £SR. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerflek. — Za upravo In inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.