Želje, potrebe in dolžnosti       za srečno življenje
Po sprejetju ustave leta 1974 so krajevne skupnosti postale te-meljne samoupravne skupnosti našega samoupravnega in družbenega življenja, v katerih delovni Ijudje in občani organizirano uresničujemo svoje skupne interese in potrebe. Krajevna skupnost je specifična inte-resna skupnost, ki dajemožnost za uresničevanje družbenogospodar-skih razmerij, za uveljavljanje družbenih interesov, za samoupravno organiziranje in sporazumevanje delovnih Ijudi in občanov, za njihovo povezovanje s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Poleg navedenega pa je pumemben dejavnik povezovanja deluvnih Ijudi in občanov v družbenopolitične in družbene organizacije in društva. To pomeni, da nas delovne Ijudi in občane v krajevni skupnosti povezu-jejo želje, potrebe in dolžnosti po organiziranem urejanju medsebo-njih odnosov ih zadovoljevanju cele vrste najrazličnejših interesov, za katere je značilno, da jih moramo uresničevati, če želinio srečno živeti.
Nadaljevanje na 5. strani
Da bi lahko uspešno uresniče-vali vse te pravice in dolžnosti oziroma interese, moramo težiti k temu, da se samoupravno čim-bolj ustrezno organiziramo. To pomeni, da moramo zagotoviti takšno samoupravo, da se lahko sleherni naš krajan vključi v ak-tivno sodelovanje pri uresniče-
vanju tistih zadev. ki se tičejo njegovih neposrednih intcresov in potreb.
Seveda je to v krajevni skup-nosti, kot jc Štepanjsko naselje s skoraj 12.000 prebivalci, prak-tično nemogoče. Živimo na dokaj majhnem prostoru, saj je površina zemljišča s stanovanj-skimi objekti le okrog 0,8 kv. m — ob tem, da obsega celotna kra-
jevna skupnost približno 2 kv. m površine. Po številu prebivalcev lahko Štepanjsko naselje mirno primerjamo s poprečnim sloven-skim mestom oziroma občino. Že ob upoštevanju tega dej-stva je vidno, da smo prebivalci te krajevne skupnosti omejeni pri našem vplivu na krajevno samoupravo, čeprav imamo dokaj  razširjeno samoupravno
delovanje, predvsem v različnih oblikah družbenopolitične orga-niziranosti, kot so ulične skup-nosti, ki jih imatno 15, ali pa v 30 hišnih svetih kot subjektih upravljanja stanovanjskih ob-jektov. Vendar je za našo sa-moupravo značilno, da lahko ce-loten sistem primerjamo z delo-vanjem skupščinskega sistema v občini, kar pomeni, da se nam kot občanom vpliv na zadovolje-vanje interesov počasi odmika, čeprav nas neposredno zadeva.
Razlika med želeno krajevno skupnostjo m dejansko se ne-nehno povečuje. Opozoriti je treba tudi, da se delovanje dele-gacij in delegatov tako v zboru krajevnih skupnosti naše občine kot v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih od nas, krajanov Štepanjskega naselja, vedno bolj oddaljuje. Tudi za to lahko iščemo enega od vzrokov prav v tem, da smo preveliki in tako delegati ne najdejo pravega stika s hotenji, željami in interesi občanov in v skupščinah ne mo-rejo izražati neposrednih stališč svoje delegatske baze; po drugi strani pa delegati sami izgubljajo voljo do takšnega načina dela in v delegacijah je opaziti čedalje večji osip.
Aktivisti v družbenopolitičnih organizacijah in oiganih kra-jevne skupnosti smo prišli do ra-zmišljanja o samoupravni in pro-storski preobrazbi krajevne skupnosti. Takšno razmišljanje sicer ni značilno samo za nas, kajti do tega so prišli tudi v Ijub-Ijanskih krajevnih skupnostih, ki
so podobne naši, ponekod pa so se že samoupravno in prostorsko na novo organizirali. Aktivnost ob preobrazbi krajevnih skupno-sti je bila verificirana tudi v do-kumentih mestnih konfcrenc ZKS in SZDL Ljubljana.
Na podlagi sedanje aktivnosti, predvsem v socialistični zvezi in svetu krajevne skupnosti, ki sega še v prvo polovico Ianskega leta, je bila na skupni seji predsedstva SZDL in sveta krajevne skupno-sti Štepanjsko naselje dana skupščini krajevne skupnosti pobuda o samoupravnem in pro-storskem           preoblikovanju.
Skupščina bo o tej pobudi skle-pala konec februarja. Da pa bi ta pobuda dobila širšo verifikacijo med delovnimi Ijudmi in občani, saj le-ti do sedaj o preobrazbi še niso razpravljali, teče istočasno z javno razpravo o ekonomskih stanarinah in smernicah srednje-ročnega plana krajevne skupno-sti predhodna razprava o preo-brazbi. O tem bodo razpravljali vsi krajani na zborih stanovalcev. Delovna skupina, ki jo je imeno-valo predsedstvo krajevne kon-ference SZDL, je pripravila pri-merno gradivo, ki je v pomoč pri razpravi, nudi pa tudi nekatere konkretne rešitve preobrazbe krajevne skupnosti. V gradivu so ponudene tri različice prostor-skega preoblikovanja, in sicer v dve, tri oziroma štiri nove kra-jevne skupnosti. Seveda pa so kot bistveni nakazani interesi, ki naj jih bi krajani zadovoljevali v novih krajevnih skupnostih, ozi-roma interesi. ki jih bomo še
vedno nadaljevali skupaj v ce-lotnem naselju, saj so pomembni za vse krajane.
Na osnovi mnenj, pripomb in predlogov, izraženih na zborih stanovalcev, bo skupščina kra-jevne skupnosti določila predlog za samoupravno in prostorsko preoblikovanje krajevne skup-nosti, ki ga bo predložila v javno razpravo. Le-ta bo potekala na zborih stanovalcev, zborih de-lovnih Ijudi in občanov, v druž-benopolitičnih in družbenih or-ganizacijah ter drugih oblikah združevanja krajanov Štepanj-skega naselja. Z zaključkom raz-prave bo skupščina krajevne skupnosti konec marca ugotovila mnenja o preobrazbe in sprejela sklep o razpisu referenduma. S sklepbm bomo krajani Štepanj-skega naselja seznanjeni prek sredstev krajevnega obveščanja. O samem preoblikovanju pa se bomo vsi delovni ljudje in občani z aktivno volilno pravico odločali nepusredno na referendumu 20. aprila letos.
Do referenduma bodo pote-kale aktivnosti tako glede vse-binske kot tehnične izvedbe re-frerenduma, po uspešno izvede-nem referendumu pa bo potekal postopek oblikovanja samou-pravnih organov v novih krajev-nih skupnostih. V septembru pa so predvidene v novooblikova-nih krajevnih skupnostih vulitve delegatov v delegacije za delegi-ranje delegatov skupščine druž-benopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih intere-snih skupnosti.                M. R.