201
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Zbornica poslancev je končala pretekli teden obravnavo o državnem proračunu za leto 1871. in o finančni postavi. Sprejela je večina zbornična vse, kar je njen finančni odbor sklenil; poleg tega se je pa tudi dovolilo ministerstvu 120.000 gld. pod rubriko „dispositionsfonda". Danes (v torek) pride na vrsto tre tj e branje državnega proračuna in finančne postave. Sliši se, da bodo sovražniki ministerstva ali prav za prav po gospodstvu hrepeneča ustavoverska stranka nemška — med ktero se v prvi vrsti štejeta tudi poslanca slovenskega Stajarskega (?) Seidl in Brandstetter, ki Slovence „z nogami zastopata", kakor mi je nekdo prestavil nemške besede: „Seidl und Brandstetter vertreten die Slovenen" — zopet poskusila unidanjo komedijo na oder spraviti s tem, da bosta predlagala, naj se za zdaj odloži tretje branje drž. proračuna in finančne postave. Upati je, da pade ta predlog in da se finančna postava potrdi. Ker bo gosposka zbornica, kakor se sliši, v enem tednu budget in finančno postavo končala, ne bo treba za julij mesec zopet pobire davkov dovoliti. Ustavoverci so večkrat rekli, da pri obravnavi državnega proračuna ne bodo govorili, al govorili so jako veliko, se v6, da se je največ prazne slame mlatilo. V 51. seji, v kteri je dr. Costa v „Novicah" že naznanjeni predlog o napravi vseučilišča v Ljubljani stavil in ga tudi izvrstno utemeljil,*) se je vnovič pokazalo, da ta državni zbor ne bo nikoli zadostil pravičnim tirjatvam Slovencev. Zopet smo slišali stajarskega Rechbauerja govoriti o slovenskih zadevah, o slovenskem jeziku, kterega on o nobenem obziru ne pozna. Smešno je bilo slišati, kako so ravno tako nevedni ustavo verci pritrjevali njegovim besedam, kakor bi bil mož ,,infa-libel". Dobro mu je, kakor tudi Grla ser ju na njegove čenče, odgovoril dr. Costa; al vse je bilo zastonj. Padel je pravični predlog, akoravno imamo gla-soviti člen 19; padel je sicer le z malo večino, al padel je, ker so zoper njega le ustavoverci glasovali. Vedeti pa je treba, da med temi je tudi bil grof Margheri, čemur se ne čudimo, ker Margheri je „meso iz Tag-blattovega mesa". - V 53. seji je stavil dr. Costa predlog, naj bi zapuščine takih, ki nimajo ne testamen-
*) Drugi pot prinesemo ves  govor  dr. Coste,  ki je vreden, da Slovenci vsega ber6.                                                          Vred.
tarnega ne postavnega deda, ne podedovala državna blaga]niča, ampak deželna, ali prav za prav, naj se ta točka izpusti iz državnega budgeta, dokler te zadeve posebna postava vredi. Al tudi ta predlog je padel, akoravno je več deželnih odborov enake misli razodelo!
—  Mnogo se je culo o tem, da deželni zbor se ne prične 3. dne julija, ampak da se preloži na september mesec; a dozdaj ni se potrdila ta govorica. — 1. julija se „Zatočnik" in „Sudslav. Zeitg." iz vojnega Siska preselita v Zagreb; vsaj za toliko je Bedekovicevi novi tiskovni zakon bolji, da narodni časniki so rešeni prognanstva.
—  Gosp. Vidulič, podpredsednik dunajskega državnega zbora, je na svitlo dal program, kako naj bi Cislajtanija (naša amputirana Avstrija) na novo osnovala, da pridemo do mirii. Ljudj6 pravijo, da grof Hohenwart govori skoz ta program. Mi pa pravimo: hvala lepa za te dobrote.   To in pa nič!
—  Cesar Franc Jožef je kneza Hohenlohe nalašč poslal v Rim, da sv. očetu v cesarjevem imenu Čestita k petindvajsetletnici. Čuda, da ljubljanski „Tagblattovci" niso sklicali v svoj „glassalon" skupščine, da bi bili protestirali zoper to!
—  Ogerski kolki (štemplji) ne veljajo pri nas.
Hrvaško. — Cesarski razglas od 8. dne t. m. G rani čare obeh varaždinskih polkovnij (gjurgjevačke in križevačke), mest Senja, JBelovara in trdnjave Ivaniča, potem občine Siska, naznanja Hrvatom, da je začela prestajati 300 let stara vojaška Granica in postajati civilna zemlja z gradjansko upravo. Da vojaška Granica, pred 300 leti osnovana, se ne vjema več s svobodo in ravnopravnostjo narodno, to je gotovo; al ko je Andrassv začel rušiti starodavno, za Avstrijo toliko zasluženo napravo, morali bi se vendar bili tudi vprašati Graničari sami, kaj in kako oni mislijo o odpravi granice; al to se vkljub vseh peticij in zahtev ni zgodilo. To pa zdaj vemo, da le polovica prelepih gozdov v granici ostane granici, polovica teh gozdov pa bode lastnina ogerska. Kako vendar Magjari povsod skrbijo za-se!
—  ,,Siidsl. Zeitung" je naznanila imenik v deželni zbor voljenih poslancev. Med 51 poslanci narodne stranke nahajamo 12 duhovnikov, in med temi 10 župnikov (fajmoštrov). To je živ dokaz, da tudi na Hrvaškem, kakor na Slovenskem, vživajo duhovniki zaupanje naroda. Naj bi si „Tagblatt" to za ušesa zapisal, ki v eno mer blodi, da duhovnik ne bi smel besede imeti v deželnih zborih! — Na pol vladni časnik „Agram. Lloyd" graja nadškofa zagrebškega Mihaloviča, da ni bolje vzdržal discipline o tem, da duhovstvo ne bi bilo premagalo ndrodni stranki pri volitvah; mislil si je „Agram. ti;1': „čemu nek je tebe „ tujca" ogerska vlada postavila za škofa hrvaškega, če ne pomagaš magjaronstvu na noge". Ta „Nathan der Weise" pač ne v6, da duhovščina v političnih zadevah nikjer ni sužnja škofom, ampak da vživa državne pravice, kakor vsak drug stan. Odkar sega svetna vlada in državni parlament v cerkvene zadeve, veže duhovna celo  dolžnost,  segati tudi v politične zadeve.
—  VOsekuv Slavoniji se je pod krilom nekte-rih slovanskih plemenitažev osnovala stranka, ki dela na to, da bi se Slavonija ločila od Hrvaškega in kar naravnost pritisnila na magjarsko srce. — Ali je res čedalje več norcev na svetu?!
Nemčija. IzBerolina 16. junija. — Danes se obhaja nemška zmaga nad Francozi s toliko svečanostjo, kakoršne svet tukaj ne pomni.   Vse ie v tretjih nebesih.
202
Francosko. Iz Pariza. — Le počasi se pomiruje Pariz, kajti duh „komuna" še hudo tli pod žerjavico. Poglejmo zdaj enmalo strašansko škodo poslednjih pre-kucij. Število hiš, ki so pogorele^ v Parizu ali sicer razrušene bile, znaša okoli 2000. Škoda brez tistih, ki so javna poslopja, se ceni na 500 milijonov; temu pa se mora še prišteti škoda hišne oprave in umetnih reči, in po takem se škoda lahko ceni na 700 do 800 milijonov. V to pa niso šteta posestva zunaj mesta poškodovana. Po postavi je mesto zavezano to škodo hišnim gospodarjem odškodovati, al teško, da se to zdaj zgodii. Vrh vsega tega je poškodovanega tudi sila veliko blaga; samo v velikih, magazinih de Vil-lete je za 60 milijonov škode. Škoda pa pogorelih javnih poslopij: Tuilerij in druzih pa se zdaj še ceniti ne da. Kamor stopiš, je podrtij še toliko, da komaj moreš naprej; delajo sicer ze!6 pridno, al še ni mogoče po vseh ulicah se peljati. Med drugimi dragocenimi spominki podrli so puntarji v Parizu tudi ven-domski steber, znamenit spominek vojaške slave Napoleona I. Nanosili so prej nad 30 čevljev gnoja, na kterega je res steber padel; zlomil se je vendar na tri kose. Ta steber je bil napravljen po vzgledu Trajan-skega stebra v Rimu, po kterem sta tudi napravljena dva stebra, ki stojita pred cerkvijo sv. Karola na Du-naji. Vendomski steber je dal napraviti pariški senat na svečanost Napoleonovih zmag 1. 1805. in 1806. iz 1200 dobljenih kanonov. Bil je visok 170 čevljev in je vagal 50.000 centov. Znotraj se je po stopnicah lahko prišlo do vrha, kjer je stala podoba Napoleona L Nevarno pa je še ponoči, ko je ura devet odbila, po bolj oddaljenih ulicah mesta hoditi; človek ni še varen ropa ali umora. Sredi mesta je varnejše, kajti vojaki še pod milim nebom po ulicah bivajo, kuhajo, jedo in spij6. Gostilnice, kavarne itd. morajo ob 11. uri zvečer zaprte biti.