Št. 90. Tpst, v torek I. aprila 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN «b nedeljah In praznikih ob 5., oh ponedeljkih ob 9. zjutraj. ^©».tai^ne Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Aiiai, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OaLA8f 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 iftlone. CE2ŠE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mM. smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov po ttO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka A*daijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejtma Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožijivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je wt*č!" NAROČNINA ZNAŠA u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 m»«ct 6 K; aa na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■arotalna aa nedeljsko lzd&nj* „ESIHOBTI" ataa«: a. e«lo leto Kron 5-ao, u pol leta Kron HO. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma te ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo List*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dor) Izdajatelj in odgovorni urednik §TEFA>* GODINjL. La-tnik konsorcij lista „Edinost". • Natisnila Tiskarna .Edinoit", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. P.Stn.-hranllni?ni račun Itev. 841-652. TELEFON It TI-57. Demonstracija velesil proti Crnifiori. Bombardiranje Skadra se nadaljuje. DUNAJ 31. (Izv.) Po vesteh, ki so došle na oflcljozna mesta, je prišel včeraj zopet silen bombardma na skadrsko trdnjavo. Kralj Nikola je ukazal, da naj se prične danes generalni naskok na trdovratno turško mesto. Vest, ki se uradno še ne potrjuje, je vzbudila v avstrijskih mer odajnih krogih največje zanimanje, ker postane v tem slučaju vprašanje nasilne Intervencije velesil proti Crnlgort aktualno. Kakor znano, svojih zadnjih se] treba tudi izsiliti so veleposlaniki na eni v Londonu sklenili, če ustavitev vojnih operacij pred Skadrom. Poslaniki so podvzeli pri Črnogorski vladi na Cetinju demarŠo, s katero so črnogorski vladi nasvetovali, naj opusti nadaljne operacije, ker pripade Skader po določitvi velesil Albaniji. Kralj Nikola na to demaršo še do danes nI odgovoril, pač pa je, če so poročila resnična, obnovil obstreljevanje mesta In pričel z odločilnimi operacijami pred Skadrom. V oficljoznlh krogih se zatrjuje, da ima obstreljevanje Skadra lahko dalekosežne posledice za kralja Nikolo. Brodovje velesil bo nasilno pokazalo Črnogorlt da se ne more In tudi ne sme protiviti volil Evrope. — Kakor izvemo, se pripravlja proti Črni-garl pomorska demonstracija velesil, le demonstracije se Rusija pod nobenim pogojem noče vdeležltl. Da pa bo v javnosti izbrisan in zakrit vtis te ruske abstinence, se demonstracije tudi Nemčija ne vdeležl In bosta poslali s strani trozveze svoje ladje pred Bar le Avstrija In Italija, s strani tripelentente pa Anglija in Francija. Zatrjuje se, da se izvrši ta demonstracija že v najkrajšem Času. Treba pa |e povdarjati, da so te navedbe le hipotetičnega značaja, ker manjka uradnega potrdila, da se Je generalni naskok na Skader v resnici že pričel. Vsekakor lahko že JutršnJi dan prinese velika razočaranja in presenečenja. Pred Skadrom se nahajajo vse črnogorske čete in 20.000 srbskih vojakov. 16 grških transportnih parnikov s srbskimi četami pa Je ravnokar na potu iz Soluna v Medovo. Med Medovo in Lješem so Srbi postavili dve težki oblegovalni bateriji, da preprečijo na ta način zopetne eventualne napade kake sovražne ladje na srbski transport, vsled Česar Je sedaj vsak vspe-šen napad turške križarke „Hamidie" izključen. V LJešu se nahaja 1000 srbskih ranjencev v bolnišnici. Dva velika italijanska par-nika sta dospela iz Genove v Medovo In in izkrcala živiia, posebno pa oves in moko, kar prevažajo 4 veliki avtomobili v Lješ. Srbsko-črnogorska oblegovalna armada se je v zadnjem času vedno bolj približevala trdnjavi. Iz Bardanjola so včeraj črnogorski topovi z vso silo obstreljevali turške pozicije ob reki Kir In prisilili Turke, da so se umaknili Iz teh svojih pozicij. CETINJE 31. (Izv.) Uradno se potrjuje, da se je bombardiranje Skadra zopet pričelo. CETINJE 31. (Kor.) Danes ob 9 dopoldne so podvzeli Turki s taraboške strani napad na črnogorske pozicije, nakar Je Črnogorska infanteri|a takoj stopila v akcijo. Na obeh straneh divja strašna kanonada. DUNAJ 31. (Izv.) Uradna črnogorska poročila zatrjujejo, da se je pričelo bombardiranje Skadra ie radi tega, ker je danes zjutraj poskušala taraboška posadka izpad. V dunajskih cfjcijoznih krogih izjavljajo, da je ta črnogorska vest neresnična in ie navaden izgovor za obnovitev operacij. Znano je, da je Črnogorski ministrski svet že v eni svojih zadnjih se] in celo proti volji kralja Nikole, določil današnji dan za obnovitev operacij. Konferenca veleposlanikov, ki se je danes sestala, je odobrila demonstracijo brodovja, ki se izvrši tako, da bo internacionalno brodovje blokiralo obal od Bara do Drača. Poleg tega bo Avstrija zaprla^še vse dohode na kopnem, tako da bo Črnagora na severu, severo-zapadu in jugu odločena od ostalega sveta. Črnagora baje že nameščuje na Lov-čenu težke topove, ki so namerjenl na Kotor. Avstrijsko brodovje se že bliža črni-gorski obali in avstrijski transporta! parniki so že izkrcali v Zadru dva polka infanterije. Veleposlaniška re unije v Londonu. LONDON 31. (Kor.) Veleposlaniki so imeli danes v zunanjem ministrstvu pod predsedstvom Greyja konferenco. Navzoč je bil tudi ruski poslanik grof Benckendorff, ki Je bil v zadnjem času bolan. LONDON 31. (Kor.) Veleposlanika reunlja je sklenila, da se vrši prihodnja seja v sredo. Kakor se zatrjuje, so vse velesile privolile v pomorsko demonstracijo proti Črnigort, vendar pa se je vse velesile ne udeleže. Bolgarsko-rumunski konflikt. BERLIN 31. (Izv.) „Lokalanzefger" poroča Iz Bukarešta: Odločitev v bolgarsko-rumunskih diferencah pade že v najbližjih dneh, morda že na današnji seji petrograjske veleposlaniške reunije. PaSić pri Hartwigu. BELGRAD 31. (Kor.) Ministrski predsednik Nikola Pašić je včeraj posetil ruskega poslanika Hartw)ga In dolgo časa ž njim konferfral. Boji pri Čataldžl. CARIGRAD 31. (Kor.) Uradno poročilo vojnega ministrstva poroča: Naša armada je sovražne čete, ki so se morale včeraj umakniti izpred naših utrjenih pozicij pri Bujuk—Ćekmedže, Jako energično zasledovala. Pri tej priliki Je našla na potu od Jalosa do Heseiikeja več ko tisoč trupel. Naše čete so zadele na močne bolgarske oddelke, ki so taborili na višinah Jalosa in Šadlikeja in popolnoma uničile neko bolgarsko baterijo, ki je skušala obstreljevati naše pozicije od strani. Na ostalih točkah Čatald-ske linije se ni zgodilo ničesar posebnega. Brzojavne čestitke kralju Petru. BELGRAD 31. (Kor.) Kralj Ferdinand Je poslal kraiju Petru pismo, v katerem se mu iskreno zahvaljuje za bratsko pomoč, katero je nudila srbska armada bolgarski armadi pred Drinopoljem. Kralj Peter dobiva neprestano brzojavne častitke zastopnikov ruskih velikih mest in Različnih korporacij v Rusiji k veliki hrabrosti, katero je izkazala srbska armada pred Drinopoljem. Odlikovanje srbskega prestolonaslednika. ATENE 31. (Kor.) „Agence d' Athenes« poroča: Fralj Konstantin Je podelil srbskemu prestolonasledniku Aleksandru veliki križ reda Odrešenika. To je prvo redovno odli kovanje, katero je podelil novi kralj. Prihod prestolonaslednika Aleksandra v Atene. ATENE 31. (Kor.) Danes dopoldne je dospel semkaj s svojim spremstvom srbski prestolonaslednik Aleksander. Na kolodvoru so ga sprejeli: kralj Konstantin, prestolonaslednik, vsi ministri, člani srbskega poslaništva in velikanska množica ljudstva, ki {e srbskega odličnega gosta viharno pozdravljala. Sestanek Javer paše s Šukri paSo. SOFIJA 31. (Izv.) Internirani turški general, javer paša, katerega 10.000 mož bro|ečo armado so Bolgari, kakor znano, vjeli pri Saroškem zalivu, (e izrazil željo, da bi se smel sestati s Šukri pašo, kar mu Je bilo takoj dovoljeno. Oba generala sta se zelo žalostno pozdravila In objela. Povratek generala Dimitrijeva na bojišče. PETROGRAD 31. (Kor.) General Radko Dimitrijev se vrne danes zvečer preko Odese v Drino polje, da poroča kralju Ferdinandu, nakar prevzame zopet poveljstvo nad ča-taldsko armado. Odhod civilnega prebivalstva iz Skadra DUNAJ 31. (Izv.) Iz Medove se poroča: Dne 28. t. m. je prispel v tukajšnjo luko italijanski parnik „Flavto Gioia", da sprejme civilno prebivalstvo iz Skadra na svoj krov. Istega dne sta prispela v isto svrho še dva druga, a manjša italijanska parnlka. Mirovno vprafianje. SOFIJA 31. (Izv.) Bolgarski ministri so, kakor smo že včeraj poročali, odložili svoj nameravani pohod v Drinopolje. Kot vzrok tega koraka se smatrajo važna posvetovanja bolgarskega ministrskega sveta glede mi-jrovnih propozicij velevlasti. V političnih 1 krogih se zatrjuje, da se bo balkanska zveza ▼ svojem odgovoru sedaj še bolj približala mirovnim propozicijam velevlasti kakor poprej. Bolgarska sploh ne misli več na nadaljevanje vojne. Važna politična izjava Sasanova. BERLIN 31. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo ruski zunanji minister Sasanov v eni prihodnjih sej ruske dume podal važno politično izjavo, v kateri bo povdaril, da stoji Rusija vedno za interesi balkanskih slovanskih držav. PravaSki kongres v Opatiji. OPATIJA 31. (Izv.) Glede poedinih hrvaških dežel so se sprejeli ti-Ie načelni sklepi: V Banovini nobena nagodbena vlada ne more računati na podporo stranke prava in njenih članov. Stranka prava ostane zvesta svojim obvezam iz pakta s hrvaško-srbsko koalicijo. Stranka prava bo tudi nadalje zastavljala vse svoje moči v boju proti Izvenzakonitemu stanju v banovini. Z ozirom na nesoglasja, ki so nastala v Dalmaciji med nekaterimi člani stranke prava, opozoruje vrhovna uprava svoje tamošnje pristaše na svojo izjavo in na programatično stališče stranke. Za Istro sprejema stranka prava stališče tamošnjih hrvaških in slovenskih zastopnikov, da se ima hrvaški jezik v tej deželi priznati in popolnoma izvesti v istrskem deželnem zboru in vseh avtonomnih uradih. Glede Bosne in Hercegovine stoji stranka prava soglasno na stališču, da mora biti hrvaški jezik izključno edini državni in urrdni Škega docenta, //Ivo z razumom, kakor se ne daja spajati ogenj in — voda I! Pa bodimo lojalni in pravični in posne-mimo tu na kratko argumentacijo g. dr.a Rostoharja v .Napredni misli". Upoštevajoč svoj mednarodni položaj — izvaja avtor — uvidevajo Čehi vedno bolj, da je obstanek Asstrije za njih žlvljen-sko vprašanje. Zato opuščajo vedno očitneje svoje državnopravno stališče in se spo-prijaznujejo z ustavno Avstrijo in delajo na to, da iz dualistične Avstrije nastane federalistična Avstrija. Ideal Hrvatov pa je triali-zem. Dr. Rostohar pa ostaja na dolgu z odgovorom, Je-li Je to politika razuma, ali politika čustva. Glede nas Slovencev pa pravi, da je naš položaj podoben onemu Cehov ter stavlja vprašanje: kaj bi bilo iz slovenskega naroda, ako bi Avstrija razpadla 1 In odgovarja: ponemčili bi se, ali poitalijančili! Vojne stroške takega mednarodnega konflikta bi torej plačali rai Slovenci! Zato |e — po mnenju dr.a Rostohar|a — vsaka slovenska politika, ki Je v navskrižju s politiko države — tudi v navskrižju z zdravim razumom, torej pogubna za naš narod. Na podlagi te argumentacije bi hot«lf da se mi Slovenci priključimo stališču Avstrije tudi glede nje albanske politike in pa glede nje zahteve, da Srbija ne pride do morja, ker je Srbija največja rivallnja Avstrije. Kar se tiče interesa našega naroda na obstanku Avstrije, moramo že povedati dr.u Rostoharju, da se povsem po nepotrebnem ešcfira, ker odpira na vso silo vrata, ki niso zaprta. To pa menda ni posebno imenitno delo, posebno pa ne za vseučill-ki sledi ambiciji, da bi bil zunanjega in notranjega jezik v področju poslovanja. Stranka prava je vesela sloge med mo-hamedanci in katoliškimi Hrvati v teh deželah ia si bo prizadevala, da se ta sloga ohrani in okrepi. Stranka prava z zahvalnostjo priznava domovinsko požrtvovalno delo hrvaško-slo-venskega kluba v drž. zboru za odstranitev izvenzakonskega stanja v banovini in vidi v tem prve uspehe pristopa bratov Slovencev v stranko prava. .Matln" prepovedan v Alzaciji. nekak mentor slovenski javnosti. Da, res Je: mi imamo interes na tem, da se ohrani Avstrija. Tu Ima dr. Rostohar popolnoma prav! Nima pa prav, če hoče identificirati dižavo z nerodno, nesposobno, brezglavo politiko nje diplomacije. Morem biti na|odločneji nasprotnik te diplomacije in nje politike, in vendar pri tem najbolji Avstrijec. Še več: odločno boiji Avstrijec, nego pa so oni, ki hvalijo in branijo vse, kar nespretnost, ali mala fides ljudi] počenja v nje imenu! Avstrcfilstvo je lepa stvar in ne prihaja nam na misel, da bi ga Cčlo očitali komu ž n j i m STRASSBURG 31. (Kor.) Znani pariški!— tem manje, ker se daja dnevnik „Matin* je v Alzadji Lotariugiji'spajati tudi vsak slovenski interes. AH dr. Rostohar je v svoji vnemi podoben nespametni materi, ki koplje otroka, odliva potem vodo ia žnjo — tudi otroka. Da ostanemo pri prispodobi: mi se hcčemo kopati v avstrijski vodi, nikakor pa ne smemo dopuščati, da bi kdo z umazano vodo metal proč v Jarek tudi našega otroka — naše razmerje do istokrvnlh plemen na Balkanu, po katerem smo — kakor kažejo vsi sedanji dogodki, posebno pa krik vsega protislovanskega sveta — tudi mi sestaven del velike (če ne drugega) moralične potence, ki nam bo vsekako v največjo za-slombo v naših bojih za ohranitev naše narodne individualnosti in obrambo svoje, po viharjih časov itak že tako nesrečno prepovedan. Miljarder Morgan umrl v Rimu. RIM 31. (Kor.) Danes je umrl tu znani ameriški miljarder John Pierpont Morgan. Truplo prepeljejo v Ameriko. Ameriški poslanik je Morganovi družini izrazil svoje sožaije. _ Na dan z resnico! m. Gospod dr. Rostohar odklanja torej sedanje »razpoloženje" med Slovenci, Češ, da se daja to označati le z enim stavkom : proti Av s t r i j i 1 Iz vseh izvajanj avtorja v „Napredni misli44 zveni očitanje, kakor da ^ „ so se Slovenci s tem, da ne soglašajo s politiko j zoze°® nacionalne posesti avstrijske diplomacije napram dogodkom na I Naša polit ka torej ni samo politika Balkanu, zlasti pa s tem, da ne odobrujejo: £Vs'ev'Jtek® PoMtne romantike - kakor stališča avstrijskih državnikov v konfliktu ^otel to dokazovati dr. Rostohar. Pa tudi s Srbijo: da so se s tem izneverili tradicijo-! 5 »tališča interesov države je naša politika nalni zvestobi do lastne države in dinastije!! '—politika razuma. To hočemo dokazati Ce ni Imel avtor kakih posebnih name-d'-u Rostoharju v prihodnjem, zadnjem nov, ki bi jih težko branil pred slovansko,CIanfeu- _ javnostjo — česar pa si nočemo domnevati v. _ -. g. dr. Rostoharju na čast — potem je ta ODCinSke VOIltVe. obdolžitev (najmileje rečeno) nepremišljena■ Slovenski in Y slovanski Trstu 1 mladini in lahkomiselna. Da bi jo opravičil, naglaša, da pri j urejevanju svoje politike ne smemo slediti' _ . . A razgretim čustvom, ampak — razumu.!. Z ozirom na dejstvo, da se nahajamo Le politika razuma da je zdrava. Dobro. fxe v ,8redl b°rbe 23 Podnje občinske vo-A1I zlo za avtorja in vso njegovo argumen- litv?,leA ™!no Potrebno da napnemo vse tacijo je, da se ravno s stališča zdravega : moči, da tudi te volitve T kakor vse prejšnje razuma ne more odobravati državna politika, i — dokažejo, da napredujemo in da se izradi katere naj bi se mi Slovenci, po zahtevi eventuelnim neljub m presenečenjem g. dr. Rostoharja, odpovedali vsem etičnim volilnih rezultatov, dovoljuje si podpisani vezem z istokrvnimi brati na Balkanu in: te® Potora skllca<[i 5 ovensko in slovansko radi katere naj bi se v sedanjem visokem mladino v Trstu, zlasti gg. koncipijente, valovenju reševanja balkanskega problema ?T?kil**n{% dlža™e L" w.prtWtnJ. "radoike in določanja bodočega razmerja države do ltd- vo,il°i ***tan*k> ki 5e vrši d5 sodelujejo pri plemenitem delu severno-slovanske javnosti — tudi tiste, jza narodni napredek, ki si iz teh ali onib razlogov ne upa ali noče govoriti tako, kakor v resnici misli —, da, celo tudi po uverjenju tiste neslovanske javnosti, ki iz nacionalističnih razlogov brani in opravičuje sedanjo avstrijsko balkaesko! Dr. I. M. Čok, tajnik polit, društva „Edinost-. Ne zamudite reklamacij! Volilski imeniki so na razpolago v so na politiko: je stališče naše diplomacije napram glavnem volilnem lokalu vNa-,borbam slovanskih balkanskih narodov, in rodnem domu in vseh volilnih lokalih, 'Srbije še posebej, tako malozdruž- sedežih volilnih odborov in sicer: Biran II. „juiiiMJtiT" t*. 90 1 aprila i^i.- Za mestne volilne okraje: Vid): „Konsumno Stazione* v ulici Za I. okraj (Sv. diuštvo" ,AIIa nuova Lazzaretto vecchio 31. Z a III. okraj (Novo mesto): „Tržaško podporno in bralno društvo", ulica Torre bianca 41, I. nadst. Za IV. o k r a i (Nova mitnica): Prostori .Narodne delavske organizacije", ulica Sv. Frančiška št. 2, I. Nadalje so volilni imeniki na razpolago v gostilni .Novega delavskega konsumnega društva" Škorklja št. 97; v gostini .pri Bricu" ex Pangoš na stari openski cesti; v gostilni »pri Turku" Škorklja — Coroneo št. 671. Za V. o k r a J (Stara mitnica) so volilni imeniki na razpolago: v stanovanju g. G u 1 i č a, ul. Media št. 17, prvo nadstropje, v e s d a n : v stanovanju g. Frana Kotnika, ul. Piccardi št. 30, III. nadstropje, ob delavnikih od 3 do 7, ob nedeljah od 9 do 1. Za VI. okraj (Sv. Jakob): „Kon-sumao društvo" pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve). v konsumnem društvu „Jadran* (ulica Industria); v gostilni Štrancar (ulica Gluliani). S Pozor, hrvatski volilci! — G. dr. B o 1 e s I a v Bole, odvetnik, ima v svoji pisarnid, v ulici S. Giorgio št. 5, I. nadstropje, v bližini nemških šol, na razpolago hrvatskim voUIcem volilski menik (izborni imenik) in daje vse potrebne informacije v zadevi reklamacij. Za okoličanske volilne okraje: I. okraj: Sv. M. Magd. Spod: „Konsumno društvo" na Kolonkovcu. Sv. M. Magd. Z g.: „pri Tirolcu«. Skedenj: „Gospodarsko društvo*. II. okraj: Sv. Ivan: „Konsumno društvo" (začasno). K o I o n J a : „pri starem Matevžu". L on Jer; „Gostilna pri Županu*. Rocol: „Gospodarsko društvo". III. okraj: Rojan „Konsumno društvo". Volil ski im enik za Greto in R o j a n Je na razpolago volilcem pri znanem rodoljubu, gosp. An t. P e č n i k u, Greta Št. 19, in pri g. Aleksandru Furlanu (Zgornja Greta št. 386) vsak četrtek in ne-^ deljo popoldne. B a r k o v 11 e : „Obrtnijsko društvo" (Nar. dom). Opčine: „Konsumno društvo", (ob delavnikih od 7 do 9, ob nedeljah in praznikih od 1 do 3 zvečer). Bane: „Konsumno društvo". P r o s e k: društveni prostori „Hajdriha" in Sokola". Bazovica: pri g. Andreju Grgiču 97. Gospodarsko društvo, pri g. Ivanu Košuta hšt. 6. vse volilce, naj nikar ne se čim prej prepričajo o vpisu, kajti pozneje se delo tako nakopiči, da ga ne bo mogoče zmagovati. Torej začnete takoj, da nazadnje ne bo prepozno. Zaupniški sestanki v mestu. Sestanek volilcev za V. okraj se bo vršil v sredo, dne 2. aprila, ob 8 zvečer v gostilni Conte Verde vhod iz ulfce Piccardi in Rossetti. Sestanek volilcev za prvi mestni okraj se bo vršil v petek, dne 5. aprila, ob 8 zvečer v gostilni „Alla Stazione* v ul. Lazzaretto vecchio 31. Sestanek volilcev III. mestnega volilnega okraja se bo vršil v četrtek, dne 3. aprila ob 8 in pol v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva* v ulici Torre bianca št. 41. — Vržno Je, da se udeleži tega sestanka čira največ volilcev tega mestnega okraja, kajti le na ta način je možao, £ se izpopolnijo volilne liste z imeni naših volilcev. Zanimanje za volitve postaja sicer vedno večje, toda vendar manjka še mnogo zavednih volilcev, ki bi lahko mnogo koristili, ako bi se vsaj nekolikokrat udeležili sestankov za reklamacije. ZaupniSki sestanki v okolici. Sestanek volilcev za Rocol se bo vršil v četrtek, dne 3. aprila ob 8 zvečer v prostorih „Gospodarskega društva" v Rocolu. Volilni odbor za Opčine bo imel sestanek v četrtek, dne 3. aprila v restavraciji Malalan ob 8 30 zvečer. Predsednik volilnega odbora. Kaj je potrebno zt reklamacijo? Kdor ima vse lastnosti, ki Jih predpisuje zakon kot predpogoj za volilno pravico, pi vzUc temu ni vpisan v volilskem imeniku, mora reklamirati volilno pravico zase in dokazati, da ima vse one lastnosti, ki Jih predpisuje zakon. Dokazati Je treba: volilni razred: da (e dotičaik avstrijski istega I. Za IV. mestni in II. okoličanskijpore, seveda na podlagi poročila postaje vodje. V zaporih v Tolminu so ga obdržali čez praznike do četrtka torej 7 dni, na kar so ga postali v spremstvu eoega četo-vodje v Trst. To Je suhi dogodek. Ali tako kričeč, da si ti mora zdeti nemožen v civilizirani državi. Pomislimo le, kako Je moralo to delovati na dušo ne le prizadetega mladeniča, ampak tudi na srca njegovih svojcev, posebno matere — vdove. Saj vendar vemo, v kakih skrbeh so naše matere v svoji preprostosti In svoji materinski ljubezni zaradi sinov, ki služijo v vojakih. Uverjene so, da pomenja vojaška služba največe trpljenje — telesno in duševno. In s koiikim veseljem pričakujejo prihoda svojega ljubljenca na * i 11. dopust I In če še uvažujemo, kako se naše 1 z P [ ljudstvo v svojem globokem verskem čustvovanju veseli teh velikonočnih praznikov, potem si pač lahko živo predstavljamo, ka-' kov udarec je bil to za vso družino, a poza mater. In v resnici nam po- že iz Je pristojen lastnik knjižice. "" Potrdilo za triletno bivanje hšt. Tre bče: S v. K r i ž Poživljamo odlašajo in naj 1., da dotičaik avstrijski državljan ; 2., da Je pred dnevom razpisa volitev (dne 3. marca t. I.) dovršil 24 let; 3. da je bival Ha dan razpisa volitev vsaj tri leta že v tržaški občini. (Volilno pravico ima tam, kjer je imel na dan razpisa volitev, dne 3. marca 1. 1913., stalno bivališče. Če je tedaj imel stalno bivališče v mestu, ima volilno pravico v mestu, če pa Je stalno bival v okolici, pa Jo ima v okolici). Za prvo dvoje Je najboljši dokaz vojaška knjižica; kdor pa ni bil vojak, dokaže avstrijsko državljanstvo z „domovnico" dovoljno starost pa s „krstnim listom" ali pa „matičnim k o m". Po najnovejših informacijah veljajo delavske knjižice le tedaj kot dokazilni dokument m avstrijsko državljavstvo, še za mater. In v resnici . ' jočajo, da je prejokala vse praznike. ozirov na ubogo mater Je obsojati posto-r-oirunu za uueiuu u.vau,c ..ua,a v Je po8tajevodJe. Tudi najstrožjemu orož-mestu in predmestjih, Id spadajo pod poli- ^ ^ hunJaniteJta v ^ cijsko območje - policija v okolij ki , jm božjem , da [e ni pod policijskim območjem pa - orož- mIad, ^ kakQ ]nek0rektQ0St| g(J. nlstvo' ,'tovo pa ne take, ki bi opravičevala tako postopanje. G. postajevodja (e mogel zabeležiti in dogodek naznaniti kompetentni vojaški oblasti, ki bi bila gotovo — če bi bilo to opravičeno — postopala po predpisih proti vojaku. Nikakor pa ni bil pregrešek tolik, da bi bil opravičil tako drakonlčno postopanje. t Zato prosimo kompetentne oblasti, da dado preiskati ta dogodek. Saj smo uver-Jeni, da jim morajo biti skrajno neprijetni taki dogodki — sosebno v sedanjih resnih časih, ko zahteva država od ljudstva tolikih žrtev v militarične svrhe in ko utegne še apelirati na povečano njega požrtvovalnost. Spričo tacih možnosti mora biti vojaškim oblastim vse ležeče na tem, da se ljudstvu ne ogrenevajo čustva nasproti vojaštvu, i Posebno pa naj bi ravno v ta namen na kompetentne strani delovali na to, da ne bi pošiljali med naše ljudstvo ljudi, ki ne poznajo domačega Jezika, ki so povsem tuji 'ljudstvu, in ki se ne čutijo le kakor var-nosrni organi, ampak tudi pripadniki plemena, ki s prezirom gleda od gori doli na naše ljudstvo. Menda se razumemo ! Če le ori volilčevem bivališču^ Novi 5kof poreško puljski bo menda in I-hI« o « i iJVn« hI in JI* i, *edanji župnik pri Sv. Antonu novem v y l Trstu, mons. Tecfil Pedezzolli. Nje- Mo dS^'fflfhgrffi Sli'vT^antJ^matr^Je^tor go- veden v imeniku s pravim bivališčem, 6 dobi legitimacije in glasovnice. Za dokaz/070 stvar' bivališča velja, kar smo rekli zgoraj: potr-; Pa vendar hodijo k nam I Pišejo dilo policije oz. orožništva. nam: Nepojmljivo je, kako so si mogli Prav tako |e tudi treba reklamirati, če Nemci vtepsti v svoje glave, da pri nas Je kdo vpisan kot sin p o k J n e g a („fu") Jugoslovanih ni drugega nego nesnaga, očeta, namesto še živega (.di«) ali na- ; smrad in uši. No, pa naj že imajo to uverjenje robe. V takem slučaju velja kot dokazilo; o nas, ako bi !e hoteli izpremeniti svoje „smrtovnica" ali potrdilo, da dotičnik živi. nazlranje na licu mesta, kjer vidi|o, da ven-Taka potrdila izdaja župni urad. [dar ni tako. Pa tega ne! Docela nevero- Pozivljamo pa vse volilce, ki hočejo Jetna je nesramnost nekaterih tujcev z nera-reklamirati volilno pravico, n a | s t o r e t o škega: severa. potom naših reklamacijskih: Tako sta se bila za veliko noč prlkla-uradov ne pa po onem raagi-itila dva dijaka iz Berolina v Ljubljano, kjer stratnem uradniku, kjer Je v o - sta se nastanila v ne prvorednem, a dosto|-11 lski imenik razpoložen. Ne za- nem in čistem hotelu. Ko pa bi se bila n i k o - imela vpisati in sta zapazila rubriko „sprem -le n a - j st^o", le eden dejal, da ima uši in |e pri ' tem zafrkljivo pogledal sobarico. Ta pa mu j Je hitro zabrusila: „O, potem Vas pa naj bo kar sram!" Tujec, ki Je videl, da Je dregnil v osinje gaezdo, je začel popravljati Kje je humaniteta?! Prejeli smo|svol° izJavo ln ie zatrdil, .da nI čudež, če sporočilo o dogodku, ki mora razburiti vsa- ^ek dobiva tu na jugu uši " Sobarica pa kogar, ako došli nam podatki odgovarjajo 1 mu Je kresnila še eno, rekoč' • II. Za ostale volilne razrede. Kdor hoče dokazati, da ima volilno pravico v volilnih razredih, za katere Je določena posebna vrsta predpisanega davka, mora dokazati predpis realnega (zem-Ijiščnega ali hišnega) davka z davčno knjižico, predpis osebnega davka pa z dotičnim podpisom davčne oblasti aH „opominom" ali pobotnico. Za I. razred Je predpisano najmanl 400 K osebnega ali 200 K realnega davka; za IL razred najmanj 100 K osebnega ali 50 K realnega; za III. razred vsaj 20 K oseb-■ega ali 10 K realnega davka. V okolici voli v I. razredu vsak oni, ki ima predpisanega vsaj 20 K osebnega ali 10 K realnega davka. Občinske doklade se ne vštevajo v to davčno svotol III. Za vse volilne razrede. Če volilec ni pravilno vpisan v volilskem imeniku, Je treba reklamirati zaradi vsake pogreške. Na v«ak način pa Je absolutno trebareklamirati tedaj,; volilčevem bivališču upafte tega važnega dela mur drugemu, nego edino iim zanesljivim ljudem! Domače vesti. „Ne, ne; če niste dobili!* sta Nemca nole srede domov na dopust za velikonočne j odšla in kavalirja — z ušrai nista pustila za Mladenič služi namreč pri 97. postrežbo niti počenega groša, dasi jima je resnici. Sin kmečke hiše Luznikove (po do-jUh niste seboj prinesli, tu jih ni mače pri Filčevih) v Volčah Je prišel mi-J j"ak le utihnil. Naslednjega dne praznike. Mladenič služi namreč pri pešpolku. Dospevši zvečer — ko se Je že začelo temniti — pred vas je nosil v eni roki neko sliko, v drugi pa ovoj. V takih položajih zahtevajo vojaški predpisi te kretnjo z glavo, ako vojak srečuje koga, ki ga Je dolžan pozdraviti. Luznika je srečal orožnišfd postajevodja v Volčah. AU ga ni Luznik — ki je priprost fant — prepoznal, ker je imel orožnik pokrivalo, Ki je hočejo na novo uvesti in so je dobili le posamični na poskušnjo, ali Je bil zamišljen, dejstvo pa je, da Luznik ni napravil kretnje z glavo. Orožnik ga Je ustavil in pozval na odgovor. Sirota se Je opravičeval — morda tudi malce nerodno, kakor je pač znal v svoji preprostosti. Orožniški postajevodja mu je velel, naj pride naslednjega dne v postajno pisarno. Fant Je storil, kakor mu je bilo ukazano. G. postajevodja Je začel sestavljati zapisnik in Je to delo trajalo 3 ure, do po-ludne. Zapisnik je bil sestavljen v nemškem Jeziku, katerega seveda Luznik ne razume niti besedice. Moral Je podpisati, da si ni vedel, kaj Je podpisal. Na to mu Je strogi postajevodja vedel, naj gre k obedu, a potem naj se vrne. Po povratku pa mu je orožnik odvzel bodalo in ga dal tako — na oči vse vasi, kakor kakega zločinca — odvesti v Tolmin, kjer ga je izročil vojaški oblasti, ki ga Je utaknila v za- moralo biti prej vse pokorno in na migljaj uslužno. Te ljudi je res težko prebavljati. Uši nosijo k nam ia Jih puščajo tu. Ko pa prihaja potem za njimi kak njihov rojak, ki jih nima, pa dobiva te pristno nemške, jih odnaša ogorčeno s seboj v Nemčijo in tam vpijejo, da so — Jugoslovanske... Pa vendar hodijo k nam 1 S Prošeka. Na velikonočni ponedeljek Je obhajal g. Dragotin Stare 201etnico dile-tanstva. „Klub dram. diietantov", ki mu je rečeni g. predsednik, Je uprizoril Jelenčevo dramo: »Erazem Predjamski" z gosp. Drag. Starcem v glavni vlogi. Igra je vspela nad vsako pričakovanje. Igrali so prav dobro in so bili vsi igralci na mestu, izbrani srečno, vlogi primerno. Kulise in kostumi po vsem primerni. Kljub slabemu vremenu so posestniki, povečini domačini napolnili obsežno Sokolovo dvorano. Z velikim zanimanjem Je občinstvo sledilo izbornemu izvajanju igre ter je z ne-pretržnim odobravanjem klicalo po vsakem dejanju igralce na pozorišče. Res lepo je bilo. Po drugem dejanju je izročil Član pev. društva „Hajdrih" slavljencu lovorjev venec s trobojnim! trakovi. Po tretjem dejan|u pa mu je vročil član dram. kluba krasen šopek svežih cvetlic. Ta jubilejna uprizoritev je pokazala, da nista ostala brezplodna trud in de!o slavljenčevo ua tem polju. Fridružu.emo se čestitkam obrh korporatfj z živo Zel o, naj bi g. Jubilant po svojih dosedaajih Izkušnjah in vspehlh nadaljeval delo za na-rodio prosveto. K»kor že objavljeno, uprizore to dramo še enkrat v nedeljo 6. aprila. Nadejajoč se lepega vremeia, pričakujemo gostov tudi iz ostale okolice in mesta. Tukajšnje društvo za podpiranje odpuščenih kaznjencev bo imelo dne 6. malega travna t. 1. ob 10*30 v dvorani gledališča Ristoii svoj šesti občni zbor s sledečim dnevnim redom: I. Objava društvenega letnega poročila. II. Imenovanje esega častnega člana. III. Volitev enega društvenega odbornika. IV. Slučajnosti. Za pokojnega kralja Jurija. Jutri bo v Atenah pogreb umorjenega grškega kralja Jurija in ob tej priliki se bo vršila v Trstu v grško-pravoslavni cerkvi sv. Nikolaja slovesna božja služba z zadušnico. Početek ob 11 predpoldne. Pozor pred žepnimi tatovi! Zadnje čase se množijo pri policiji pritožbe ljudi, ki so bili okradeni v tramvajskih vozovih. Krade se vse povprek: denar, vizltljere, tobačnice, ključi in celo robci. Po vsem načinu kaže, da so tatovi organizirani. Policija jim je že precej na sledi, vendar pa naj pazi vozeče se občinstvo na vsako sumljivo kretnjo sosedovo. Društvena vesti. ^ Tržaška sokolska župa. V nedeljo, dne 6. t. m. ob 9 do-poldne se vrši v telovadnici So-•k0*3 v Trstu seja župnega vaditeljskega zbora. Dnevni red: 1. Župni zlet. — 2. Zlet v Ljubljano. — 3. Slučajnosti. A m b r o ž i č, načelnik. Dramatično društvo ima danes ob 9 zvečer zelo važno sejo. Prisotnost vseh odbornikov nujno potrebna. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima svoj redni letni občni zbor dae 6. t. m. ob 10 dopoldne v „Slov. trgovski šoli" na Acquedottu. Odbor. Slov. akad. fer. društvo „Balkan". Drevi ob 6 odborova seja. Jutri ob navadni uri sestanek. Pripravljalni odbor I. Tržaške slov. godbe sklicuje za nedeljo, dne 6. t. m. ob 4 popoldne v društveni dvorani uica Sv. Marka štev. 19 ustanovni obor s sledečim dnevnim redom : pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, prečitanje in odobrenje društvenih pravil, volitev odbora, slučajnosti. Tem potom se vabijo vsi oni, ki ljubijo glasbo, k temu ustanovnemu občnemu zboru. Po končanem občnem zboru bo na vrtu gostilne Antona Bezek koncert, ki bo trajal do 1 popolnoči. Vstopnina prosta. Družabni večer CM podružnice v Ko-lonjl priredi v nedeljo, dne 6. t. m. družaben večer v prostorih „Kons. društva" v Kolonjl. Začetek ob 4 pop. Poseben odbor ondotaih narodnjakinj bo stregel udelež-nikom z raznim finim domaČim pecivom. Višek zabave pa bo licitacija jugoslovanskega kifeljna in drugih gastroaomlčnih predmetov. Ker je čisti dobiček — to se umeje — določen podružnici, se darežljivosti ne stavijo meje in vsak dar sprejme hvaležno podružnični blagajnik Anton Cevnja v Kolonjl zgornji. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Podružnica vabi svoje člane in vse prijatelje družbe na ta družabni večer. Prvo vrtno veselico priredi podružnica dne 1. junija. Program In prostor se objavita pravočasno. Porotno sodišče, Včeraj bi se bila imela vršiti obravnava proti Karlu Ouerri radi razžaljenja časti potom tiska. Obravnava pa se ni vršila radi medsebojnega sporazuma obeh odvetnikov dr. Wondricha in dr. Robbe. Danes prične obravnava proti Jožefu Marčanu radi zločina umora. Predsedoval bo deželnosodni svetnik dr. Stegu, branil pa bo obtoženca dr. Mandić. Razprava se vrši v slovenskem Jeziku. Slovensko gledališče. S predsinočnjo »Veliko srenjo" nismo bili bogzna kako zadovoljni. Je pač res man|kaIo na vseh koncih in krajih vaje in uprlzarjalcu glavne uloge, grofa Marianija, g. Toplaku je večkrat tako občutno zmanjkovalo slovenskega teksta, da je mnogokrat govoril neko posebno hrvatsko-sloveniko mešanico, ki silno neugodno deluje na redno prebavo. V igri sami g. Toplak nI bil slab, a marsikje mu je manjkalo izrazitosti. Vse premalo je biio v njem izražen fini, gladki diplomat, ki vidi grehe in slabosti vseh drugih, a končno le pade nad svojimi lastnimi, za katere je sleo. Prizor z bankirjem v drugem dejanju Je bil z Mariani|eve strani premrtev. Avtorja nista zastonj svojega conte Marianija napra- 1 Čevljarnica .»Alla Sartorella" - Trst Tellki ifberm TiaktTrttJUi^ 6©tIJ«t za molk«, Sanak« In otroki Izvrstno In ■r cini >Č6T1J«Y k V Trsiu, ane 1. aprila vila za Italijana. G. Toplak 3? ni pra7 uživel v to nlogo. O Fiaraettl g.e Dragutinovičeve velja isto, kar smo že rekli svoj čas. Mestoma Je zadela prav dobro koketo, ki Je le sama sebi namen, a v onem prizoru, ko Jo soprog zaloti pri ljubimcu, je bilo neko premalo resničnosti, pravega strahu, pa vendar one tudi pristne ženske lahkomiselnosti, ki pom-ga tudi preko najkočijivejlih stvari. V tretjem dejanju, k|er že nastavlja svojemu novemu soprogu rožičke in to morda celo s svojim prvim soprogom, je bila prav dobra. V resnici ugafal nam Je g. Dragutinović v ulogi bankirja Kristjana Lordana. Karakte-riziral je izborno moža, ki ve, da ga vara njegova soproga z njegovim prijateljem in ki je izbral za maSčevanje najboljše sredstvo, da je obesil svojo ženo njenemu ljubimcu, svojemu prijatelju, vedoč, da ga tako kaznuje z uresničanjem njegove lastne teorije o veliki srenji zakonskih slepcev na njem samem. Hladno, trezno računajoč karakter — krščen žid, ki razume svoj posel. Cesare Colona, mlad mož, ki po pomoti grofa Marianija na podlagi starega ženskega znanstva prav hitro spleza kvišku, da končno celo prevzame mesto svojemu pokrovitelju: podal ga Je g. Ljubič v ostalem prav dobro, le v zadnjem dejanju je bila ona oŠabnost novega ministra napram bivšemu prerobata. Visoki državniki si dela klofute le z najmehkejšimi rokavicami in zbadljaji prihajajo le v obliki največjih uljudnosti. Profesor Scarpa je vreden drug ostalih giede na svoj značaj, le da je tišji in da zna do zadnjega skrivati svoje želje. G. Požar je podal ulogo hvalevredno. Manjši ulogi ste imeli g.ca LepuŠeva in Železnlkova (baronici Mincio, hči in mati). G.ci LepuševI moramo kar najtopleje priporočati, naj govori počasneje, naj govori, ne pa ŠČebeta. Polovica njenega govora se vsled te hitrice ne razume. Naj se uči govoriti počasi, razločno in — slovenski! V ostalem ste bili obe ulogi izvedeni dobro, kar yel|a tudi o Fernandu, Marijanljevem slugi (g. S uman). Kakor rečeno, se je splošno opažalo pomanjkanje vaj in znanje teksta, ki Je bilo mestoma tako občutno, da je bilo več čuti sufierko nego igralce; vendar moremo trditi še vzlic temu, da je bila v ostalem igra dobra, kar je sicer ne ravno preštevllno občinstvo priznavalo z živahnim odobravanjem, ker je stvar tudi sama na sebi dobra In če se nekoliko bolje pripravi, bi prav želeli, da se igra ponovi. Scenična oprema igre je bila prav čedna. * * * Prihodnjo nedeljo bo g. Dragutinović s svojo soprogo slavil svojo bentftco. Gosp. Dragutinoviću, režiserju in artističnemu vodji našega gledališča gre največja zasluga na dosedan|em razvoju slovenskega gledališča v Trstu. Občinstvo ve, da Je njegova dolžnost, da Še izkaže hvaležno za pošteno in naporno delo z velikim obiskom. Sicer pa je že igra sama na sebi velika atrakcija. Igrala se bo prvič v Trstu j drama Iz dobe krščanskega mučeniŠtva v; starem Rimu „V ZNAMENJU KRIŽA-, katere vsebina je zajeta iz slavnega Sienkie-wiczevega romana „Quo vadiš*. ^jlDUsKj&T- št. 90 iiar* del, orgasiisa^sja* Odbornike in zaupnike skupine tovarne olja vabimo na važno posvetovanje, ki bo v danes ob 7 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška 2. Odbor „Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev". Prva redna odborova seja se bo vršila v danes ob 7 zvečer v društvenih prostorih, v ulici sv. Frančiška št. 2. Odbor skupine postiljonov bo imel v danes cb 9 zv. odborovo sejo v društvenih prostorih. Vestii iz čšoriške. Vojaštvo na Goriškem. — Kakor |e znano, imamo v Gorici vse polno vojaštva, ki pa često vzbuja med prebivalstvom veliko nezadovoljnost. Vedenje njihovo na pohodih Je mnogokrat v nadlego za ljudstvo. Premalo obzirnosti je tu do civilnega prebivalstva. Navadno zavzemljajo vojaki vso cesto, pešci in vozovi se jim morajo vralkati v cestne Jarke, ali čakati z vozovi, da vojaštvo pasira mimo. Posebno trpijo ženske, ki vozijo na vozičih kmečke pridelke v mesto; dogaja se celo, da jih vojaki navlaŠč zaustavljajo. Tovarniške delavke, ki hodijo na delo, so često nadlegovane od dragoncev. Dražijo konje in se zabavajo s tem, da delavke skačejo čez jarke in begajo po njivah. Tudi po polju delajo občutno Škodo, tako, da kmet včasih vskipeva od nevolje. Posebno posamezni jahači In patrulje jrhsjo navadno kar povprek. Kmet kriči in preklinja, oni se mu pa — smejejo. Menimo, da vojaštvo ne bt smelo tako posto- pati v lastni državi. Naši poslanci, ^kor ljudski zastopniki, naj store primerne korake na Diistojnih mestih, da bo nekoliko več obzirsosti do prebivalstva In njegovih interesov. _ Vesti iz Istre. Od Sv. Antoaa pri Kopra. V ponedeljek po Veliki noči smo imeli tukaj občni! zbor naše CM podružnice. G. predsednik; je v natlačeni dvorani „Gospodarske zadruge" v vznešenih besedah pozdravil mzoče in zopet pojasnil veliki pomen naše šolske družbe. Radoval se je nad vsestran-; skim napredkom v aaši davčni občini sploh in podž/gal k vztrajnosti vse zavedne rodo- { ljube, ki naj služijo v izgled onim, ki se ne zanimajo za nobeno dobro narodno stvar. Občnega zbora se je udeležila korpo- j rativno ugledna narodna godba fz Potoka, ki je igrala krasne komade pred zborovanjem in po sestanku. Prišla je z najboljšim namenom; ni pričakovala kakšne odŠkod-j nine. Iz tajnikovega in blagajnlkovega poro- j čila smo se prepričali, koliko se more dobrega doseči, ako |e le količkaj požrtvoval- j nosti. Pridne naše čebelice so obiskovale vsako cvetko, da so nabrale obilo sladkega medu za svoj zarod v panju slovenske domovine. Tako je pevsko-bralno društvo „Svoboda* darovalo iz dohodkov na veselici in plesu 15 K. G. Iv. Jakomin je nabral med svati ,pri Kocijančičih K 3 72, a med svati pri Črmalju 6 K. Mali Gorazd Valentičev je pri istem naprednem Črmalju nabral med gosti K 184. G. Jos. Pavllč se je celo pri igri spomnil družbe z 20 stot. Kaj naj rečemo pa o uzorni nablralki gcl. Mariji Kocijančičevi, ki ne zamuja nobene prilike, da bi ne bila deležna pri tem tudi naša družba ? Na javnem plesu je zbrala znesek K 6 22, ob pogrebu blagopokojne Ludmlle Valentičeve 17 K in sama dodala ob drugi priliki še posebe| 40 stot. ter navduševala tovarlšice, da so pristopile kot članice k podružnici. Živela vrla narodna čebelica, a živele tudi posmovalke in posnemovalci I Blagajnik g. Andr. Gregorič je našel še drugo medeno cvetko. Če pri računu kaj preostaja, tedaj hoče krčmar naj gre to v podružnično blagajnlco. In tako se je že dvakrat zgodilo, potem pa je Še po-I sebej podražil družbo v krčmi za K 2 44. Ne smemo zamolčati tudi, da je vrli cer- • kvenl pevec g. Ivan Gregorič od svoje „mastne" pevske plače daroval družbi 3 K — menda vse I — in da so tudi drugi pevci zložili v ta spomin in v isti namen še druge 3 K. Ob raznih prilikah so posebej še darovali gg. predsednik, obč. tajnik Kosmina, krčmar Jos. Bordon in „Nekdo". | Tudi pri birmi naj družba dobi svoj kolač. G. Jos. Kavrečič je smesli za družbo kolači v vrednosti K 120. G. predsednik je prinesel od sestanka za „Kmetsko organizacijo" , v Dekanih tri tuje novce, za katere je izku-pil v korist družbi K 3 20. Pri nas imamo dva nabiralaika. Težji je oni, ki se nahajaj v krčmi „Gospodarske zadruge"; drugi —! pri g. Dellasavia — je nekoliko lažji. Prvi Je doslej vreden 30 K, drugi pa K 28 92. Pri tem priporočamo odboru, na| preskrbi nabiralnike za vse naše krčme. Zahajali pa bodemo najrajše k onemu krčmarju, ki bo skrbel, da je v njegovem družbinem nabiralniku največ denarja. V odbor so bili izvoljeni: gg. Jos. Va- j lentlč, Zvonko Kocijančič, Andrej Gregorič; namestniki pa: gg. Jos. Jakomin, Lazar Ja- i komin in Jos. Moženič. j Po zborovanju so se posestniki goveje živine posvetovali o osnutju zavarovalnice za isto. Po obširnem predavanju našega dež. posl. gosp. ValentiČa so sklenili, da se interesentje zberejo v ta namen v nedeljo 6.; aprila pop. v starem šolskem poslopju. Žalostna obletnica. — Iz Kopra: S tugo v srcu se spominjamo prežalostnega dne 31. marca 1910., ko se je bliskoma razširila vest o železniški katastrofi vsled silne burje pri mlljski postaji, ,ko so bila uničena tri človeška življenja. Žilost je bila tem veča, ker fe bil med žrtvami tudi nepozabni Josip Simčič. ki |e moral v najlepši možkl dobi zapustiti ta lepi slovenski kraj, SOUDNO: ta : ELEGANTNO ic ZMERNIH CINAH RAFAELE iTALIA mmr • via malcanton - raif S Mnenje a. prof. dr. E. de HiMer - inomost. Gosp. J. SERRAVALLO Trat. V odgovor vašemu pismu, vam javljam, da sem vaše železnato kina vino Serravallo pri samem sebi poskusil, in konstatlral sem po 14 dnevih porabe veliko zboljšanje splošnega zdravja in posebno pa pre-bavljenja. Inomost, dne 16. junija 1911. Prof. E. de Hlbler. Napredek vede! Kajenergičnejše in gotovo ee zdrari sifilis a svetovnim sredstvom = IOSbTTBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zožeuja, prostatitia, uretritfa in meh. m _ __ • C« avl a katarji korenito ozdravijo s KOalOM UaiUO Konfeti Čamile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti selo nevarnih cevk (Šilinge), popolnoma odpravljajo In nblafojejo pečenje in pogosto uriniranje ; ediai koreaito ozdravijo uretralna ioženja (pro-b t* ti tis, uretritis, cistitfo, mehurie katarje, kamen, nesposobnost sa zadržavanje urina, sluzaste tokove itd — Škat'ja konfatij&v Casile K 4*—. lorubin Casile, najboljše pretiaifilitično in poživljajoče kiifiistilno sredstvo, ki se uporablja z nspebom proti aifilidi. anemiji, impetenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijaas, rparmatoroi, steriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevalfr urinove kiseline itd. — Steklenica Jsrubina Casile K 3'50. Vhrirganec Čamile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitia, ure-tretia, e^ometritia, vnetje in izpad maternice hd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3*50. Kdor želi većj h poiaenil, tiskovin itd. naj naalevi dopis na lekarno Serravaflo za g. Oaaile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki GASILE ee prods-jujo v verU akreditiranih lekarnah. — ZalOtf T Tntl: »SliO UM, itfaill SMlItlll. N. Casile. Vat zdravniki ga priporočajo. Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano n. ^ O "T* ISTE" A M z 7 razstavah.: ^Jm S i&aiS T? Glavna zaloga v Trstu, vla Valdlrivo št. 32. — Telefon št. 220I. Odlikovano na : 7 razstavah. : 1 M M l ; I M 1 I i i III ITT —— -:— ALOJZIJ TflUCflR- DČJTOULJ autorizirano stavbno in kamnoseško podjetje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. i i i CROATIA ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Eiiti imati zaramaiii zarot. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovićeve ulice. Ustanovljena leta 1884 Glavno zastopstvo: Ljubljana, Hovtsad, Osjek, Reka« Sarajevo, Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št I. II. nad. ---Telefon 25-94 --- Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanj«: I) Ela življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti, 2) Zavarovanje dote. 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovsren, 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga g-ospodarskih 9trojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih iip. Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K 2,713.674*13 Od tega temeljna glavnica..................K 800.000.— Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,363.040*89 Izplačane škode................... K 4,970.238*48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod agodnimi pogoji. Natanjčnejc infonnacijedaje PollTlMlS JMftUT TfSt, Yffl M IiHlMi It L 1 D. in glavno zastopstvo „Ooatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar) Zastopnika za Goriško 5 sec*ežem v ----scuola agraria 6 in D. Gilčvert, uL Bertolini 20 SE Vrnmif! nolli I Drože ®UDS) 12 0đ,ffi0Bnne Slovenske tovorne dro2, so dosegle dosedal vsepovsod najboljši sloves. Narodnjaki, iigUVUi [Juti s naročajte pri domom tvrdkl, ki vam postreže po konkarentnlli cenah. - J. J. SOBAH. Trst, G. M Id Stran IVI EDINOST" 5t. 90. V Trstu, dne 1. aprila 1913. ki ga }e ljubil z vso Uubeznijo dovzetne mlade slovenske duSe. Trpka čustva prevladujejo človeka, ko vidi, kako legajo v grob ravno tisti, ki bi mogli in tudi hoteli koristiti svojemu narodu. V najlepiem razvoju ugaia tako mnogo obetajoč« življenje. Odkar nam je nemila usoda pobrala pok. Siračiča, smo mi koperski Slovenci razkropljeni na vse strani brez skupnega dela in ciljev. Kako bi lahko napredovali in živeli svoje Življenje, ako bi skupno delali za blagor nas samih In ko bi imeli v naši sredi moža voditelja, ki bi nam z izgledom in delom kazal cilje, po katerih moramo stremiti ? 1! Tako pa živimo le za to, da ce — umremo 11 Naše slovensko zaledje, Pornjanščiia.. je Še v rokah slovenskih odpadaikov in premalo napreduje, ker se hoče|o snovati tam društva po kranjskih uzorih, mesto da bi se skupno vrgli na sovražnika in zaslep-Ijencem odpirali oči. Vsakdo bi hotel biti predsednik, svetovalec, župan itd. In vsaka mala skupina l|udfj pa hoče imeti svoje, društvo ali zadrugo Id drugo. Ne na ta način, ampak v znamenju skupnega narodnega dela in zavednosti je naša rešitev in osvoboditev. Slovenci 1 Imamo v Kopru svojo šolo, ali se Je spominjamo ob vsaki priliki? Za naše otroke in izobrazbo nimamo denarja, imamo pa ga za razne potrate. Res žalostna obletnica smrti nepozabnega Simčiča 11 Gospodarstvo. jadranska banka. Dne 30. marca t. 1. ob 10. url dopoldne se je vršil VII. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu. Zborovanje je vodil predsednik banke, njegova excelenca Niko baron Nardelli. Čista bilanca per 31. 12. 1912 izkazuje sledeče stavke: Aktiva: Gotovina v blagajni K 971 836 50, menice K 7,207.61810, vrednostni papirji K 2,218.030*81, konzorcijalni posli K 360.92212, dolžniki K 22,196.575 64, nepremičnine (bančna poslopja v Trstu, Spljetu in Šibeniku) K 670.862 40, Inventar K 98 606*86, prenosne stavke K 175.310-95, skupaj K 33,899.763-38. P a s s i v a : delniška glavnica 8,000.000 K, rezervni zakladi K 642.283 58, vloge K 6,556 868 72, upniki K 18,018.507 36, ne-dvignjena dividenda K 1.847 50, čisti dobiček K 680.246 22, skupaj K 33,899 763.38. Kakor iz pregleda razvoja razvidimo, je Jadranska banka tudi v preteklem letu lepo napredovala; skupni promet je znašal K 1 457,379.822 58 (lani K 913,107.548 58).— Jadranska banka je otvorila v minotem letu dve novi podružnici in sicer v Kotoru in Metkoviću, in je s tem razširila mrežo svojih podružnic na 8. PodruŽDlco v Kotoru je pridobila banka s tem, da se je z njo fuzi-Jonirala že dolgo vrsto let postoječa dobro vspevajoča Hrvatska bokeljska štedionica. Predlog upravnega In nadzorstvenega sveta glede razdelitve čistega dobička je bil enoglasno sprejet in se bode izplačala za leto 1912 kakor lani 6V4%na dividenda t. j. K 25*— po delnici (glej današnji inserat). Dividenda je plačlfiva od danes pri blagajnah banke v Trstu, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviću, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. V dopolnitev nadzorstvenega sveta Jadranske banke je bil enoglasno izvoljen gospod Dr. M. G. vitez Domengo, zastopnik generalnega ravnatelja c. k. priv. južne železnice itd. na Dunaju. DAROVI. — V nedeljski seji podružaice družbe sv. CM v Kolonjl je nabrala ga. Trost K 5 20. — Svetoivanski podružnici CMD je darovala družina Gasperčič K 2, ker se nI mogla udeležiti predstave .Revčka Andrejčka'. — V počaščeuje spomina g. dr. Ivana Rybafa daruje g. Vladko Ternovec K 10 za šolske potrebščine na CM šoli na Acque-dottu. V isti namen za otroški vrtec v Ro-colu g. Ljudevit Modlc K 5. Za dijcško podporno društvo dr. Gustav Gregorin in soproga K 20. — Denar hrani tiskarna »Edinost". Listnica uredništva. Gospodu dr. Rostoharju v Pragi. Prejeli in priobčimo, čim zaključimo svoje članke ca Vašo cenjeno adreso. Torej v par dneh. Ali odkrito bodi povedano, da ne storimo tega morda iz strahu pred kako poroto, amoak po principu dolžne lojalnosti in radi važnosti stvari, ko jej je le v prilog, da se pojmi bistrijo. s Konceslonlronl zobotehnlk ALEKS. LUKEŠ S Trst, ulica lluova 13. s m Sprejema: od 9-12 in od 2-5. S H»>i ■osma*: □uliuliocp n h mnc MALI OGLASI MALI OOLASI m rt£aoa)a p* 4 rim. fecMđo. Mistfo tisku« hmiiMfait n«. NalMtJia _ Pla£s m tak*] Nitrat—■ klnhl!i*ono eoba e novim pohištvom in po-mGUlirdlla polno preskibo se odda tako i v nI. Mass. d'Azeglio 22, I. 717 manufakturnega blaga in konfekcije I rjJUVINd se proda. Ponndbe pod „Saturn" poStno-ležeče — Reka (Fiume). _656 LJiČira z *emljišCem v Rocola se proda po niOlvCi nizki ceni. Pojasnila ul. Chiozza 81. 674 7omliičfcl 86 Prodai° P« postaji Sv. Ane od AbOIIIIJIoI/CI 50 sežnjev naprej po nizki ceni. Naalov : gostilna Furlan pri poBtajl Sv. Ane. 634 10 m li+oi* Btane olico dobro 161811810 in Ilici istrsko vino. Poreška klet, Opčine, St 176. 682 Vnoiom 86 oddajo stanovanja v novi hiši pri II d IUIII sv. Ivanu pri cerkvi, via delle Doccie. 6*3 flH H O oa mal° stanovanje v Bojanu. Pojasnila U U Ud 56 al. Geppa 16, žganjarna. 684 Štiridesetleten vdovec službo išče v svrho ženitve gospodično ali vdovo. Pismene ponudbe pod „V d o v e c* pcštno ležeče, glavna pošta Trat. 685 Prnrflsi cn delavska hiSa pod ugodnimi pogoji, r ril U d 9u Greta-Cisternone. Naslov pove iase-ratni oddelek „Edinosti". 67S Št 513 13. Razpis dražbe. Občina Dekani, politični okraj Koper, razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodovoda v Dolu na podlagi projekta, izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu od marca 1912. Gradba je proračunjena na 12.987 K in se odda na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen. Načrti, proračun, kakor splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Pismene ponudbe z varščino v znesku 650 K v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so doposlati občinskemu uradu najkasneje do 20. aprila t. 1. Občina si pridržuje popolno izbiro po-nudeb in razpiše eventuelno ponovno dražbo. Županstvo Dekani dne 28. marča 1913. Župan: Piciga. JADRALSKA BANKA. Občni zbor delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 30. marca t. 1., je sklenil izplačati za leto 1912 no 6V/o dividendo. Vsled tega se bode izplačeval kupon št. 7 počenši od 1. aprila t. 1. pri blagajnah banke v Trstu, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviću, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru s Trst, dne 31. marca 1913. UPRAVNI SVET. Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in de€ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. ♦ NA OB&OKE! Zmerne cene! % Adolf BLostoris Trst, ulica S. Giovanni št 16, I. nad. zraven „Bnflet Antom ". — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR I Skladišče se nahaja v I. nad. :: Moja pred ItirldaMtfmi isti utaeovljna 1» obrtni razstavi t Trata odliko* tovarna sodov Ivrioje narotbe vsakovrstnih sodov, bodal za vtat Bpirit, likere, tropinoveo, olje, alivoveo, maraikin itd Jamčim za dobro dalo ta po nizkih cenah, da sa al bojim konkurentov. — Ha defelo potil jam omika. 1422 Fran Abram Trst, ulica 8. Franceaco 44. Ulrfiillo Rnpotec priporoča cenjen. obČinBtvn Trata in okolice, svojo mesnico nahajaj o čo se v ulici Sette fontane 35 v kateri prodaja goveje, telečje in janječje meso prve vrate tsr perutnino po zmerni ceni. Nova trgovipa Cesare Gentilli Trst, ul. Campanile 21 nasproti srbsko-pravoslavni cerkvi. Prispele so zadnje novosti oblek za gospe in deklice in bluz po cenah, kakor jih še ni bilo v Trstu. Ob priliki pomladanske sezone prej nego kaj kupite, obiščite povo trgovino Cesare Gentilli Trst, ul. Campanile 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi Odhsjasfe In prihajanje olaftoo od 1. oktobra naprej. časi za p rihod, oziroma odhod ao n&ananjaal po irednje-evTopakem času. C. kr. državna železnic*. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). B Herpelje, Pola in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O do Gorice in medpostaje (AjdovSćlna). O Herpelje-Divaća-Ljubljana-D onaj in medp. B Gorica, (AJdovdćina), Jesenice - Celoveo •■ Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin • Monakovo in medpostaje. O Gorica- Jesenice - Celovec- Trbii-Ljubljaaa Beljak-Dunaj in medpostaje. O Herpelje, • kova, Inomo^ta, Bolcana, Beljaka, Ljnbljanc Jesenic, Gorica. 7.04 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine) 9 35 C Iz Pule (Rovigua). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Mooakova-Ge- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 1213 M Iz Poreča in medpostaj. 2.eo O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja 3.37 O Iz Pule, (Rovinja*, Herpelj in medpostaj 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub- 7.0J5 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj S.OO B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du Bogat izbor gj ur, verižic, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic itd. Konkurenčne cene, OIIOBBiiSUfiBBaBgBi Nova notari in slaflCiCarna t Trsti - Trst ul. Commerclale 328 (Pendlce dt Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičamo. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino --- ----- v steklenicah. == braBMt ! •j v.«v» -■ ■ - UMETNI ZOB JI ^•MblmnJ« zoasv Izdiranje zohm lire = vsake bolečine = ^ane, Jesenic, Gorice. naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic Gorice, (Ajdovščine). looo M Iz Poreča, Buj, Kopra. 10 33 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja {čez Divačo 10.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka. Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i 9.37 O IZ Gorice. »41 O Iz Divafet, Herpelj. Furlanske proge. Odhod iz Trsta Cjuini kolodvor). 5.40 B čez Nabreiino-Ti žič v Červinjan, Gradei Italijo. 9.00 O tez Nabreiino-TriiČ v CerviiMan, Gradei in tez S. Giorgio & Nogaro v Videm. 1.38 O čez Bivij-Trfič v 0ervi»jan, OraA^ Italijo. 4.10 O čez Nabreiino, Tržič, od Tržiča n^iaet do Cervinjana. 7 OS B Čez Bivij-Triič v Červinjan, Gradei^lniiije ft.SM O čez Bivij-TriiČ ▼ Červinjan. Prihod v Trst (južni kolodvor). 7.40 čez Triič, Nabrežino iz Cervinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na meiaaor iz Cervinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradefta Ge? vinjana. 2 48 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža*), Cei-vinjana I M O čez Triič-Nabrežino iz Italije, Gradeia, Cervinjana. 11.1 S O čez Triič-Bivij iz Italije, Gradeža, viniana. Na progi Cervinjan-GradeŽ o. p. vozijo le mešanci. Promet med osebnim postajališčem Gradež in zdraviliščem Gradei se posreduje • parniki in motonkimi čolni lagunske paro-brodne družbe „N. I. B." po sledečem voznem redu: Odhod Gradež o. p. prihod Gradež zdr. p. odhod Gradež zdr. p. prihod Gradež o. p. 8.15 12 25 8 40 12.50 7.30 11.30 7.55 11.55 4.00 4.25 3.15 340 9.00 9.25 8.15 8.40 *) vozijo Iz ćendijana * Oradef In nazaj v oktobru )a aprila TSaJc dan, v drugih meaclh L J. od novembra do vključno marca la ob fetrtklh. Or.J. Čermik V. Tuschsr ntoidnvBlk koneea. zobni _ TRST —» uiloa tf«lla Ctttrma ittv. 13, fl. r. Gostilna ;pri Deteljici' v Trstu, ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastnica. Odlikovana to- Sv- Ivan varna sodaviee nUAlJ n pri Trstu, Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. ■e priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, ka var nar j cm in dragim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mesta in okolici. Aristide GuaZct* - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. OdUkoosia tovarna U^) cevi In cementna ploft teracov In umetnega kamna. • • Sprejema vsakovrstno delo ▼ cementu. Cene smerse, 4e!o Ulio,