7. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 16 z dne 25. februvarja 1893. ‘"3M
Tečaj I.
-p	s
Izhaja v B a k o soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja ве v tietib tržaških tobakarnah kakor ,Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki Edinosti1 dobivajo to prilogo vso jeto, alc,o priložijo, naročnini za .Edinost' še 1 gld.
A_______________________________l.
r	<
Cene oglasom v .Novičarju' so: za petit-vrstieo 8 kr., zn naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javno zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
JFrankovana pisma in rokopise jr pošiljati vretlmstvn
Nefrankovana pisma »e ne sprejemajo.
V
NOVICAR,
Prof. Simon Rutar mudil se je te dni v Trstu, da se pred svojim odhodom v Italijo in na Grško poslovi od mnogobrojnih mu prijateljev tržaških. Srečno pot in srečno povrnitev!
Štiridesetletnica ces. svetnika Coffou a.
Vesti, priobčeni v denašnji „Edinosti“, je še pridodati, da so uradniki tukajšnjega brzojava svojemu načelniku v čast priredili banket v hotelu „Buon pastore“. Banketa se je udeležilo blizo 70 oseb. Vrstile so se napitnica za napitnico v nemškem, italijanskem in tudi v onem jeziku, kateri je govoril g. svetnik v svoji mladosti in govori še danes rad. V tem jeziku mu zakličemo tudi mi : Mnogs ja leta 1
Klub hrvatskih in slovenskih poslancev v državnem zboru je odposlal sv. Očetu nastopno brzojavko : Povodom tega srečnega dne, ko ae raduj o velikim veseljem ves katoliški svet, žele zastopniki naroda krvatskega, zbrani v državnem zborn in navdani najglobljem spoštovanjem in ndanostjo, da Ti, ki si mej največimi nasledniki Petrovimi, Ti blagonaklonjeni branitelj naroda hrvatskoga in njegovega liturgičnega jezika, čim prejo zazreš svobodno Kristusovo zaročnioo.
Zahteve vojne uprave so nam povišajo zopet, ako smemo verjeti vestim, do šlim iz Budimpešte. O tem so že razpravljali v ministerskem svetu. Vojna uprava zahteva novih sredstev: 1. za povišanje prezentnega stanja; 2. za preosnovo topništva ; 3. za poboljšanje hrane vojakom, Od te poslednje zahteve — tako pravijo — bi še odstopil gospod vojni minister, nikakor pa ne od prvih dveh. Te pa velja osobito glede na drugo zahtevo, koja nam pravi, da trebamo novih topov. Za letos bode vojni minister zahteval pet milijonov več nego lani.
Kje je resnica ? Lasce pur ehe i canti e subii, — e ehe i fazzi pur dispeti — nella patria de Rossetti — non se parla ehe italian. Tako se glasi refren himne tržaških pouličnjakov. Po našem bi se reklo po priliki: Pustite jih, naj le žvižgajo in delajo sitnosti, v domovini Rossetti-jevi se ne govori drugače nego italijanski. — Priznavamo sicer, daje bil nesrečnemu očetu nesrečne te pesmi zares „pošteni“ namen mamiti in hujskati zbegano ljudstvo; in tudi tega mu nočemo zanikati, da ne bi bil kolikor toliko dosegel svojega „vzvišenega“ namena — ali odrekati mu moramo kar naravnost logično mišljenje. Mož so ni očevidno zavedal prav čisto nič, da — pišoč ta najnovejši poziv k nestrpnosti — samoga sebe bije po zobeh. Kajti v prvih dveh vrsticah trdi, da so tu res taki ljudje, ki pojejo, žvižgajo in delajo sitnosti, potom pa pride do nrverjetnega zaključka, da v Trstu se govori le italijanski, da tu žive le 11 a 1 i j a u i. Kako to? Ako so tu sami Italijani, potem ni res, da jim kdo dela take grozne sitnosti; če jim pa res kdo dela sitnosti, potem pa zopet ni ros, da so tu sami Italijani. Tako vsaj mora soditi vsakdo, ki ima zdrave možgane v svoji butici. V napisanih štuih vrsticah se je torej ta poštenjakovič vsaj jedeukrat debelo zlagal. Sicer pa nam tudi prav : v refrenu „Lasce ehe i
canti e subii“ izraženo je očitno priznanje, da smo Slovenci tu ter da jim pošteno inponujomo. Živio !
Kako Ščuvajo ! Od sv. Ivana se nam poroča, da ni niti črkica resnična, kar je poročal „II Piccolo“ o nekem „napadu“ na „mirno“ italijansko družbo, kar je izrečno konstatovala redarska oblast. Ne le, da se ni dogodilo taro, kakor je poročal omenjeni židovski list, ampak se sploh ni dogodilo ničesar. Očevidno se je torej napisala tista vest le z namenom hujskati meščane proti okoličanom ter na brezvesten način škodovati svetoivanskim gostilničarjem in Svetoivančanom sploh. Vsled to laži podala sta se včeraj dva zastopnika žaljenih Svetoivančanov v uredništvo „Piccola“, kjer sta prav pošteno pokazala zobe slavnemu uredniku glasovitega „II Piccola“, tako, da je postal pohleven in krotek kakor jagnje. Sicer pa s tem še ni rešena ta zadeva.
Zbegano ljudstvo. Iz Trsta se nam piše: Jako primerno ste označili sedanje hujskanje proti Slovencem se izrazom „zbegano ljudstvo“. Vsakemu je jasno, da naši oznanjevalci nestrpnosti gledajo le na to, kako bi mamili ljudstvo. In res jim gre v tem pogledu vse po volji: zlasti o pustu je upilo proti nam — pijano ljudstvo. Zadnji novčič so je potopil v vinu, doma pa trpe lakoto, da se Bogu usmili. Obžalovati moramo le, da so so tudi posamezni, tu som priseljeni Slovenci poprijeli teh grdeh razvad. Zadnji čas pa je, kakor pravite tudi Vi, gospod urednik, da se konec stori tem razmeram, ako merodavna gospoda nočejo, da se ljudstvo popolnoma pogubi v politiškem, gospodarskem in moralnem pogledu. — Kar se je godilo tu pred pustom, to je bila zgolj demonstracija no le proti Slovencem, ampak tudi proti vladi.
Slovenske šole v Gorici se menda vender ustanove. Deželni šolski svet je te dni zboroval pod predsedništvom c. kr. namestnika viteza Rinaldinija ter sklonil, da mora mesto goriško tamošnjim Slovencem ustanoviti in vzdržavati potrebne ljudske šole. S tem se pač vendar enkrat zadosti živi potrebi mnogobrojnih mestnih slovenskih prebivalcev v Gorici. Za ta predlog so glasovali — kakor čitamo v „Soči“ — vsi udje deželnega šolskega sveta razun dr. P ajer j a, ki je govoril in glasoval proti slovenskim šolam. „Corriere“ pravi, da mostni zastop poda utok proti temu sklepu. Ko dobimo uradno rešitev, poročali bomo natančneje o tem prevažnem sklepu dež. šol. sveta.
Dr. Venuti je v j*a v n j i seji mestnega zastopa interpeloval župana, ali kaj ve o sklepu dež. šol. sveta v zadevi slov. šol. Dr. Venuti je pri tej priliki silovito napadal naše poslance in ves narod, naglasajoč, da mestni zastop se mora „ener-gicamente“ postaviti po robu slovenskim zahtevam. Župan jo odgovoril, da mu uradno še ni nič znano o sklepu dež. šol. sveta. — Taki pravicoljubi sede v mestnem za-stopu. In dr. Venuti se ima edino le Slovencem zahvaliti, da živi v Gorici! Pridejo že časi, ko slovenski narod izstrada svoje nasprotnike. Potem bodo mirni !
Ta sklop je pvovzročil velikansk hrup v Izraelu. Radikalni listi v Trstu se kar repenčijo — a poluuradui „Mattino“, ki je nekdaj bil najhujši sovražnik in nasprotnik
te misli ter je Slovencem prorokoval, da Se nikdar njih utopične misli ne obistinijo, sedaj modro molči. Bog ve kako se bode sedaj vedel goriš ki mestni zastop ? Kedaj pa pridemo v Trstu do slovenskih ljudskih šol, ki se nam že tako dolgo obećaj o?
«Razmere na Bolgarskem. V oklicu
bolgarskega rodoljuba Dragana Cankova, priobčenem ravnokar, je čitati: Prepričan sem, da sedanja žalostna doba in splošna nevarnost združita vse prave sinovo domovine v ta namen, da se odpravi to usodcpolno stanje, preteče uničiti narod bolgarski. To nevarnost pripozna-vajo brezdvombeno tudi mnogi naši častniki. Upati je torej, da se bliža dan, da prenehajo podpirati sedanji red v deželi. Čut ljubezni do domovine pove gotovo našim sodržavljanom vojaškim, kako jim je moči osvoboditi Bolgarsko iz sedanje notranje krize, kakor jim je ta čut povedal leta 1885, kako naj rešijo Bolgarsko pred vnanjo nesrečo. Po vsej pravici smemo misliti, da se kriza pred konča, nego mislijo drugi. Ponavljam : ni dvombe, da se kmalu konča kriza. Zdravi razum naših častnikov ae ne bode dal premotiti niti po lažnjivih prepovedih „Svobode“ (vladnega glasila) o namišljenih prisvojilnih namenih Rusije, niti po dokumentih, koje priobčuje JacnbsoR. (Ta politiški klativitez prijavlja neprestano razne „dokumente“, s kojimi podtika ruski politiki namene, kakoršnih gotovo nima. Op. ur.) Srbija, ki je bila tudi zašla v mrežo sovražnikov, se ima zahvaliti na svojem odrešenji modrosti naroda srbskega in mogočni podpori Rusije. Tudi v Srbiji so provzročili sovražniki Slovanov mnogo financijalne in gospodarske nesreče. Ako se kedaj posreči Bolgarski, rešiti se iz krempljev svojih namišljenih prijateljev, zahvaliti se bodo morala na tem le onima dvema činiteljema, koja sta rešila pogube bratsko Srbijo. Ako so nastala .nekatera nesporazumljenj» mej osvoboditelji in osvobojenci, tako bode Rusija toli velikodušna, da odstrani to nespora-zumljenje.
Italijanski učenjak in politik Bonghi
prišel je v veliko nemilost pri vladi in kroni, ker se jo v francoskem listu „Mat-tinu“ jako neugodno izjavil o sedanji vnanji politiki Italije, oziroma o trojni zvez. Bonghi piše:	„Dežela ni gojila
nikdar ni najmanjega navdušenja za to zvezo in za politiko, v kojo nas sili. Sedaj pa jej jo absolutno protivna in ako bi katori-si-bodi minister zahteval v njo namene jeden milijon frankov, ne bi jih dobil. Mladi nemški cesar nas nikakor ne more pomiriti in nas ne navdaja n i k a k i m zaupanjem. Njegova trajajoča nemirnost, gibčnost njegove inicijative, muhavost njegovega delovanja, nemirnega in brez cilja, njega tajnostno govorjenje, pretiranost njegovih idej cesarskih in monarhiških, vse to nam ne more ugajati. Iz tega vzroka zgublja zvezat v koji igra nemški cesar glavno ulogo, svoj ugled v isti meri, kakor zgublja na svojom ugledu nemški cesar.
Znamenita izjava prestolonaslednika Črnogorskega. Nedavno jo prestolonaslednik črnogorski, princ Danilo, vsprejel v Petrogradu deputacijo dobrodelnega društva petrograjskeg». Zahvaljujoč se na obilih podporah, kojo dobivajo Črnogorci iz Rusije, naglasa! je, daje vse izmišljeno, kar govore nekateri časopisi, da no bi bi)
namreč on tako udan Rusiji, kakor je njegov oče. „Jaz in moj oče — rekel je — sva ponosna na to, da se smeva imenovati nepremično zvesta prijatelja cesarja ruskega.
Občinski svet tržaški imel je po dolgem odmoru v torek svojo VI. — sedanji svčt morda predzadnjo — javno sejo. Dnevni red bil ji je nastopni: 1. čitanje zapisnika V. seje, 2. predlog zravstvenega odseka gledč obskrbe kroničnih bolnikov^ 3. predloženjo novega upravnega reda za mestno plinarno, 4. delegacijski predlog, tičoči se dovoljenja družbi za dirke, da sme prodajati konje in 5. obračun mestnih muzej za naravoslovje in staiine za leto 1893. — Sejo odprl je župan ob 7. uri zvečer. Navzočih je bilo 37 svčtnikov. (Okoličauskih poslancev navzoča 2). — Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje predlaga župan, da se dovoli 500 frankov (zakaj ne rajši lir ?) v podporo bednega prebivalstva na otoku Zante. Predlog sprejme se jednoglasno. — Zatem prečita zapisnikar pismo Blaža Bitežnika iz Gorice, v katerem se ponuja napeljati v Trst vodovod, ki bi dajal
200.000	hltr. vode na dan in voda bi se mogla vzdigniti na 400 metrov nad morsko površje. Ker dotično pismo ni pisano v čisti toskanščini in tudi ne strogo tehnično, izzvalo je čestokrat posmeh galerijo, a tud,
—	svčtnikov. Župrn izjavi konečno resnobno, da je izroči komisiji za vodovod v pretres. — Čita so zatem prošnja ravnateljstva bolnice za deco, s kojo išče podporo 2000 gld. tudi za tekoče leto. — Svetnik Morpurgo predlaga, da se ta prošnja izroči zdravstvenemu odseku v pretres. — Zatem zasede poročevalčevo stolico mestni protofizik ter ^čita obširno poročilo o stanju perečega vprašanja gledč mestne bolnice. — Povdarja, da stvar ne more nikakor dalje ostati kakor je sedaj. Mestni zbor je sicer že leta 1890. poklonil za zidanje nove bolnice zemljišče vredno 30.000 gld., dalje je ponudil Sca-ramangš svojo poslopje, koje naj bi se porušilo in na njega mestu postavilo novo poslopje, a vse to bilo bi predrago, in zgubilo bi se mnogo časa. Zdravstveni odsek izbral si je zemljišče Ascoli, ki je sedaj v najemu v bližini ubožnice; tam naj se zgradijo tri lesene barake, jedna za 50 postelj, druge dve vsaka za 38. To delo bi se moglo brzo izvršiti, a stalo bi le
18.000	gld. — Zaključi s predlogom, naj se 24. t. m. najemnina zemljišča odpovč, da se more takoj začeti z gradnjo barak.
—	Na to se vname kratka razprava, koje se udeleže Dompieri, Mojzes Luz-zato, župan in Morpurgo. O glasovanju sprejme se predlog o zgradnji barak, z nalogom, da se dotični načrti izročć delegaciji v proučevanje. — Dompieri interpeluje zatem protifizika, da-li je vso to ros, kar je bilo čitati zadnjih dnij v nekem listu („Piccolo“) gledč notranje bolniške uprave. Protofizik Constantini odgovarja, da so vse stvari, tičoče se te zadeve — v tem listu mnogo pretirane. — Ura je 9)^ in župan pretrga sejo.
Papeževa petdesetletnica dala je povod raznim tržaškim časnikom, da bruhajo svoj žolč nad sveto vero in nad klerikalci. „Indipendente“, „Piccolo“ in „Mattino“ se jako groze proti vsem onim, ki so kolikor toliko pripomogli, da so je znamenita ob-
letnica častno in slovesno vršila. Osobito »Indipendente1 so kar peni samo jezo. Kot povod jemlje neko notico drnzega lista, da so pri slovesnosti v stolni cerkvi bili zastopani tudi njega liberalni gospodarji na magistratu. „To ni res, baha se, kajti nikdo, ki se čuti liberalnega, ne more in ne sme prisustvevati enakim slovestnostim ki merijo na razkosanje sedanje združene Italije.* Bahato izpoveduje tudi, da se liberalni svetniki sploh n o udeležujejo, slavnosti, katere so protivne njih liberalnim načelom, pač pa ob enacih prilikah — „brillano per la loro assenza.“ Se ve da je tu umeti vse slavnosti, katere jim niso po godu. K tem slavnostim pa ne spadajo izključljivo one, ki so cerkvene nravi, kakor je bila papeževa petdesetletnica, temveč tudi razne patrijotične avstrijske slavnosti, h katerim brani tem gospodom kakšna nenadna „bolezen*. Teh praznikov je bilo v Trstu več in slavni naš župan in njega zvesti sodrugi bili so po navadi res „bolni* — odlikovali so se po svoji neprisotnosti. To je velike po-membe za njih „liberalna* načela in zajedno tudi nasprotno domoljubnemu čutu ogromne večino Tržačanov, koji se vseh domoljubnih slavnosti kaj radi in z iskrenim veseljem udeležujejo. Pomena teh „liberalnih* načel pa v Trstu nočejo spoznati niti v to poklicani krogi, temveč puščajo, da gospdda uganja svoje politiške komedije, ki pa v jako čuden svit spravljajo potrpežljivo Avrtrijo. Pač pa ti krogi koj zaslede najmanjše gibanje mej nami Slovenci, čeprav se vedno in povsod ponašamo s svojo vernostjo in udanostjo do države ter ne zahtevamo druzega, nego da se vrši zakon ter se nam obistinijo zajamčene narodne pravice. — Še celo, kar „liberalci* sami sklenejo, nočejo pri-poznati tržaški liberalci, Goriški mestni zastop je sklenil poslati posebno čestitko sv. Očetu, in glej, koj so planili vsi la-honski časniki liki lačne vrane na ves zastop ter bili in tolkli po njih s cepci in koli rekoč, da so prodajejo klerikalcem, da so postali „mračnjaki*, da si žele povrnitve španske inkvizicije itd. itd., vse to pa samo zato, ker so se drznili kot katoličani čestitati sv. očetu, namestniku Krista na zemlji! — Evo jih „liberalce* v pravi njih podobi. To bi pač lehko poučilo v marisičem vse ene slovenske liste, ki opisujejo „Edinost“, „Sočo*, „Narod* kot uzor liberalcev.
Društvo zdravnikov kranjskih je sklenilo, odslej objavljati svoja naznanila in poročila tudi v slovenskem jeziku. V dosego te svoje svrhe se je obrnilo do sličnega društva zdravnikov kraljevine Hrvatske in Slavonije z vprašanji: 1. ali ne bi hotelo privoliti v to, da bi bilo glasilo poslednjega društva, „Liečnički viestnik*, zajedno glasilo kranjskih zdravnikov ; 2. ali bi hotelo uredništvo tega lista sprejemati tudi oglase, poročila in morebitna razpravljanja v slovenskem jeziku, in 3. pod kakimi pogoji bi mogli dobivati kranjski zdravniki „Liečnički viestnik“. Glavni zbor društva hrvatskih zdravnikov je privolil v vse te pogoje s pristavkom, da bodo kranjski zdravniki zastonj dobivali imenovani list, ako se vpišejo v društvo zdravnikov kraljevine Hrvarske in Slsvonije.
Sežiganje mrličev. V zdravstvenem odseku poslansko zbornice poročal je dne 22. t. m. posl. Habermaon o peticiji društva „Flamme*, da bi se uvelo fakultativno (po možnosti) sežiganje mrličev, vsaj v večjih mestih avstrijskih. Peticija se je odstopila vladi v proučenje. — Poslanca Treuinfels in Rolsberg sta se uprla temu predlogu z verskega stališča. Posl. Treuinfels je rekel, da ta zadeva spada pod cerkveno disciplino, radi česar ne bi cerkev nikdar pritrdila sežiganju mrličev in bi celo morala odreči sveče-niško asistencijo pri tacih „pogrebih*. Vzlic tem protestom so sprejeli dotični predlog Habermannov z 8 proti 7 glasom ter odstopili peticijo vladi.
Na Otoku Zante so se zopet ponovili potresi. У bližini izvirkov nafte tresejo so tla neprenehoma. Del tam stoječih lesenih barak se je zrušil. Ubogo ljudstvo je popolnoma zbegano. Tudi morje okoli predgorja Chieri je zelo razburkano.
Bolest OČI. Kot dober pomoček odpraviti iz očesa kako smet ali sploh tuj predmet, priporoča nek holandski očesni zrdavnik čisto oljkinjo olje, koje treba kapati v oči. To sredstvo neki gotovo pomaga ter odstrani smeti, pepel, zrno, itd., ki se ti je vsililo v oko. Olje tudi pomaga, ako imaš rudeča očesa ali te oči sploh bole. Bolečine ponehajo kmalu, ako mažeš obrvi z oljem.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 12. februvarja do sobote dne 18. febru-varja jo umrlo v Trstu 104 oseb — 57 možkih in 47 ženskih. V istem tednu mi-nolega leta jih je umrlo 100.
Umrl je papežev telesni zdravnik dr. Ceccarelli v 64. letu dobe svoje.
V Berolinu je umrl znani bankir Bleichröder. Njegovo zapuščino cenijo od 70 do 100 milijonov.
Samomor. Zastrupil se je mestni da-car Fran Pečnik s tem, da je samomorilnim namenom izpil precejšnjo množino karbolne kisline. Prenesli so ga v bolnico, kjer kmalu umrl. Siromaštvo je baje pri-tiralo nesrečnega moža do tega obupnega koraka.
Spomini na domačo šolo.
Jure Mernik bil je najstarejši učenec v domači vaški šoli in sedel je stalno v poslednji oslovski klopi. Dolg je bil ko žrd in ko se je sklonil po konci, zdelo se ti je, da nadvladuje nad druzimi pritlikovci, | kakor kak mogočen vojvoda nad svojo armado. Bali smo se ga^ko ognja, posebno zunaj šole. Mene samega bil je nečega dne tako dobro nakresal, da mi je moralo sto pijavk srebati na mojem hrbtu zateklo kri, ki so mi jo bile skalile močne njegove pesti. V šoli med poukom pa je bil jako miren, niti zganil se ni z mesta, na katerem je sedel: roke je imel vedno na klopi, in oči njegove obrnjene so bile vedno v učitelja. Človek bi bil mislil, da je to naj-pridnejši učenec onega razreda. Pa kaj še I Mernik ni nikoli pogledal v knjigo. — Ko sem bil jaz vpisan v domačo šolo, ni poznal črke, in ko sem se poslovil od domače šole, je vedel Jure le toliko, da se črnilom da pisati na papir. S početkom šolskega leta ga je tu pa tam učitelj (morda za poskušnjo) poklical ter mu veleval naj čita dalje, kder je nehal čitati ta ali pa oni učenec, a Mernika ni bilo doma. Molčal je ko zid, dokler se mu je približal učenik z leskovko v roki — žvižgala je leskovka, in grmeli so mahi po Mernikovem hrbtu, ali on so ni zdrznil, niti zganil ramenom, ampak dostajal jih je junaško. — Poprej se je utrudila učiteljeva roka, poprej upognila in zdrobila leskovka, nego uklonil jeklen Mernikov hrbet. Nečega dne se spominjam, da se je učitelj, med tem ko je udrihal po Merniku, jokal in točil debele solze samo zato, ker ni imela njegova palica niti tolika leka v sebi, da bi bila vsaj zgenila Mernika iz njegove nepremakljivosti. — Mernik je pa svojim junaštvom ugnal učitelja v rog, da ga je ta odslej pustil pri miru, ko je videl, da je ni pomoči. Zadobil je naš učenec svoboščino, da je lehko sedel v poslednji oslovski klopi, ne da bi ga kdo nadlegoval z učenimi v prašanji, ako ni sam hotel.
Lc gospod katehet bili so zelo sitni. Pozvali so večkrat Mernika ven iz klopi, ter mu velevali naj se prekriža, in ker je bila njegova krepka desna v to preokorna, morali so mu na pomoč najmlajši učenci, med njimi večkrat tudi jaz, ki sem se zdel vštric našega dolgine drobno bolho.
Dasiravuo jo bil pa naš Mernik jako zaostal v poduku in napredovanju, vender je imel nekako svojstvo, katerega bi bilo težko izvajati iz duševne njegove zmožno-
sti. Kazal je namreč pri vsaki priliki nekako brumno željo odlikovati se od druzih učencev. Ako so gospod katehet stavili kako zagonetko do svojih učencev ter obljubljevali kako podobico njemu, ki jo dobro razreši — ali pa če so gospod učitelj predlagali svojim učencem kaj prora-čuniti iz glave, 'ste vedno štrleli kvišku oboje roki našega Mernika, ki je pa imel tudi vedno prednost, odgovarjati na taka vprašanja.
Kaki so bili njegovi odgovori, si lahko vsakdo misli — grohotala se je navadno vsa šola, ko je odgovarjal in navadno ni mogel tudi učitelj od smeha — zato mu je bilo težko opominjati učence k redu in povrniti v šolo prejšnjo resnost. — Nečega dne poučevali so gospod katehet v krščanskem nauku, med tem ko se je učitelj šetal okrog klopi ter pazil, da se učenci spodobno vedejo med podukom. Pripovedovali so nam ravno, kako so je bil hudič spremenil v kačo ter s hlimbo zapeljal naše prve stariše.
Pri tej priliki dali so nam nastopno zagonetko ter obljubili podobo sv. Mihaela arhangelja njemu, ki jo ugane. Kdo ve, rekli so gospod katehet, koga imam jaz zdaj na mislih ? — Saj ste slišali o čem sem vam govoril. Ino, da lože uganete, povem vam da je oni, katerega imam na mislih kosmat, sladak in ostuden. H u d i č j e to, oglasi se neki bistroumni učenec, ki je sedel v prvi klopi. — Blizo si zadel Franček, pravijo gospod katehet, ali nisi pogodil prav „te prave*. No, bo Mernik popravil, opažajo dobri gospod, ki so videli, kako se je Mernik spenjal, da bi prišel do besede. Mernik se dosti ne obotavlja, sklone se po konci in se odreže: Jaz vem koga imate na mislih: S j o r Cukarodeorz a, našega učitelja. On je kosmat, ima sladko ime, pa je ostuden, ker me vedno pretepa. — Hihihi — in hahaha — ni hotelo biti ni konca ni kraja. Gospodu katehetu stopile so svitle solze v oči od smeha, a učitelj Cukerodeorzo si je objedal ustnici, razprl je svoji očesi na iztežaj in jih obrnil v Mernika, da se nam je zdelo, kakor bi se bila odprla dva velikanska jezera,hoteča koga požreti v trenotku. — Cigan ti ! zagromel je učitelj nad njim ; a Mernik je že sedel na svojih lavorikah ter mirno in resno gledal učitelju v obraz kakor bi se ne bilo nič posebnega dogodilo. Ko se je po dolgem šumenju zopet povrnil red med učence, povedali so nam gosp. katehet, da so imeli v mislih h i -n a v c a , ki ima kosmato srce, pa vedno sladke besede na jeziku, in ki jo prava gnjusoba pred božjim obličjem.
Jaz pa, ko se včasih spomnim na Mernika, ter uvažujem, da se v naši okolici dandanes nahajajo nekaterijučitelji, ki skrivaj ovajajo in izdajajo svoje rojake in one sotovariše, ki so si še ohranili neskaljeno narodno zavest v svojem srcu in poštenje, pretresujem od resne strani bedasti Mernikov odgovor, pa pravim sam pri sebi: No dandanes bi Mernik lahko e p r s t o m p o k a z a 1 — ne da bi bil kdo opravičen .se mu zategadelj grohotati — marsikaterega Šjor Cukeradeorza, ki ima kosmato srce in sladke besedo najeziku.	Jadranski.
Smešnice.
Izvoščeki pred sodiščem.
I.
Poškodovanec: Najel sr m bričko (brun), da se popeljem v „Hotel della Ville*, kder mo je pričakoval prijatelj, katerega nisem videl že mnogo let, in ki je imel še tisti dan odpotovati. Med potjo pa pridrdra od neke stranske ulice druga brička . . . Ravno sem mislil, kaj bi se lahko zgodilo, že se je pokazala konjska glava v moje brički, in komaj sem imel
čas prijeti za kljukico, odpreti vratiča in in umakniti se nepovabljeni konjski glavi. A pri vsej moji naglici cmoknil sem na tla, kakor da bi me bil kdo vrgel iz neba; pa moj trebuh — ubogi moj trebuh 1 — kaj je tisti dan pretrpel, tega mi ni moči dopovedati. Kar pa najbolj obžalujem, je to, da nisem mogel obiskati svojega prijatelja, ki je še tisti dan odpotoval.
Obtoženec, kočijaž N., se opra-vičevaje pred sodnikom: Jaz pravim, da vsemu temu ni čisto nič kriv moj konj. Moja žival ima prav drobno glavico. Da ne bi bil gospod poškodovanec tako debel, da napolni se svojim životom n a j pro eter n e jšo bričko, lahko bi bil mirno sedel v brički, pa bi bile stale lahko še dve taki konjski glavi v njej, ne da bi se mu zato trebalo b^ti za svojo telesno sigurnost.
II.
Sodnik: Obtoženi ste, da ste bičem švrknili svojega tu navzočega tovariša Rilca javno in v pričo več drugih koči-jažev. Je-li res ?
Obtoženec: Res je ! Zakaj je pa on ražalil mojega šarca zmerjaje ga, da ima oslovsko glavo P To je hudo razžalenje za vse kočijaže. Nobeden izmed nas bi si ne štel v čast smatrati tovarišem tacega kočijaža, ki bi se ponižal goniti konja z oslovsko glavo.
HI.
Sodnik: Tožijo vas zaradi prehitre vožnje po § ... . Kaj porečete v vaše opravičenje P
Obtoženec: Porečem, da se čudim, kako da me niso zatožili zaradi nevarne prepočasnosti. Moj konj stopa le ob treh nogah, jedna mu je skrivljena kakor paragraf, po katerem pravite, da sem jaz kazniv. Lahko bi ga vpregel s polžem, pa še ta bi ga prehitel.
IV.
Sodnik: Pustili ste pred krčmo B. brez vsega varstva svojega konja. Lahko bi vam bil ušel, pa bi se bila lahko zgodila kaka nesreča I
Obtoženec: Bodite brez vse skrbi, gospod sodnik I Jaz sem izkušen kočijaž. Vedel sem namreč, da je javna straža v bližini. Mislil sem si: bode že ta varovala mojo živalic o. Dokler je ta poleg mojega konja, mi šareč ne uide, pa jaz lahko mirno popivam v krčmi. Mirna vest.
Hud vihar je razsajal na morji in ladija se je zibala v sredi razburkanih valov, da je bila nevarnost blizo, da se zdaj pa zdaj pogrezne. Mornarji so se vedli junaški in delali na vse kriplje, da rešijo ladijo,3 a naposled upadla je tudi njim srčnost, in ugibali so že, da ne bode druge pomoči, nego poskakati v morje in otmeti plavanjem svojo kožo ali pa pogoltniti v divjih valovih. Neizrečeno vpitje popotnikov mešalo se je s tulečimi glasovi viharja in bučenjem valov. Jedni so jokali in trepetali od straha, drugi so klečž molili k Bogu za pomoč, tretji obujali poslednji kes nad svojimi grehi ter se pripravljali na smrt.
Le neki podstavljen možak srednje starosti, koščatih in krepkih ramen, je mirno sedel na ladijinem krovu in slastno vlekel v se tobakov dim iz svoje pipo.
Njegov nepremakljiv pokoj vzbudil je v poveljniku pozor, da se mu je približal ter ga blizo talo-Ie ogovoril:	„O č e 1
je-li znate plavati P*
Kdo bi me bil naučil, odgovoril mu je naš popotnik, saj se ‘prvikrat peljem po morji.
— Pa se nič ne bojite P povprašuje kapitan dalje P
— Kaj bi se bal, — pritegnil mu je naš popotnik, — saj sem plačal — in pušil je dalje iz svojo pipe.
Narodno-gospodarska zadeva.
Kako se preženo lesni črvi? Polirana
hišna oprava naj se zamoči s terpentinovim oljem, ako se v njej zarede črvi. Črvi se priplazijo ven, ali pa v svojih luknjah poginejo.	(„Novice*).