VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 2024 ..............................................................................................................3 Razvoj vremena v juniju 2024 ............................................................................................................... 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juniju 2024 ............................................................................... 34 AGROMETEOROLOGIJA 41 Agrometeorološke razmere v juniju 2024 .............................................................................................. 41 HIDROLOGIJA 46 Vodnatost rek v juniju 2024 ................................................................................................................... 46 Temperature rek in jezer v juniju 2024 .................................................................................................. 52 Dinamika in temperatura morja v juniju 2024 ........................................................................................ 55 Količine podzemne vode v juniju 2024 .................................................................................................. 61 Vododomerna postaja Gornja Radgona (Mura) .................................................................................... 67 ONESNAŽENOST ZRAKA 73 Onesnaženost zraka v juniju 2024 ........................................................................................................ 73 POTRESI 84 Potresi v Sloveniji v juniju 2024 ............................................................................................................. 84 Svetovni potresi v junij 2024 .................................................................................................................. 86 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 87 FOTOGRAFIJA MESECA 92 Fotografija z naslovne strani: V visokogorju je bilo vreme nestanovito, sneg pa je hitro kopnel. Kamniške in Savinjske Alpe iz Ravenske kočne, 16. junij 2024 (foto: Katarina Žgajnar). Cover photo: In the high mountains, the weather was unstable and the snow melted quickly. Kamnik and Savinja Alps from the Ravenska kočna, 16 June 2024 (Photo: Katarina Žgajnar). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič, Damijana Gartner Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JUNIJU 2024 Climate in June 2024 Tanja Cegnar unij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura junija v dolgoletnem povprečju še narašča, sončni žarki pa že dosežejo največjo moč, zato se moramo sredi dneva pred njimi zaščititi. Na državni ravni je bil junij 2024 za 1,4 °C toplejši od normale, sonce je sijalo le 91 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020, padlo pa je 117 % toliko padavin kot v junijskem povprečju. Povprečje obdobja 1991–2020 v članku označujemo kot normalo. J Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2024 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, June 2024 Agencija Republike Slovenije za okolje Junij 2024 je bil povsod toplejši od normale. V veliki večini države je bil od 1 do 2 °C toplejši od normale. Nekoliko manjši je bil odklon na zahodu države v širokem pasu vzdolž meje z Italijo in v Slovenski Istri. Manj dežja od normale je bilo v Slovenski Istri, južnih Julijcih, na ribniškem, grosupeljskem, delu južne Štajerske in v Pomurju. Z redkimi izjemami so padavine presegle 80 mm in v dobri polovici Slovenije je padlo od 80 do 160 mm dežja. Največ padavin je bilo v gorah na severozahodu države, v pasu od Trnovskega gozda do Ljubljane, delu Kamniško Savinjskih Alp in Karavankah ter na območju Snežnika. Na nekaj merilnih postajah so namerili nad 275 mm padavin. Zaradi konvektivnega značaja padavin je vzorec na karti kazalnika padavin zelo pester in razdrobljen. Več kot polovica Slovenije je bila bolj namočena kot normalno. Največji presežek padavin je bil na Krasu, kjer je padla skoraj dvakratna normalna količina padavin. Med območja z vsaj 60 % presežkom padavin nad normalo spadajo tudi območje Snežnika, pas od Postojne do Ljubljane, vzhod Bele krajine, Krško-Brežiško polje, Ptuj s širšo okolico in del Karavank. Med območji s primanjkljajem padavin izstopajo Obala in južne Julijske Alpe. Povsod je bilo manj sončnega vremena od normale. Najmanjši primanjkljaj, in sicer do desetine normale, je bil na jugu in severu države ter v Celju s širšo okolico. Razen na postaji Sv Florjan je bil primanjkljaj povsod manjši od petine normale. V visokogorju se je debelina snežne odeje junija hitro tanjšala. Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša prvi dan meseca z 132 cm. Sneg je tla prekrival 24 dni. 30 Ljubljana Temperatura ( C) 26 22 18 14 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 12 Temperatura ( C) 10 Kredarica 8 6 4 2 0 -2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June Junij 2024 se je začel z razmeroma hladnim vremenom, druga polovica prve tretjine meseca pa je bila občutno toplejša od normale (slika 1). 10. dne je začel pritekati hladnejši zrak in povprečna temperatura se je spustila pod normalo. V drugi polovici meseca so prevladovali dnevi s povprečno temperaturo nad normalo, le v dneh okoli 25. junija se je ozračje prehodno osvežilo. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bila povprečna junijska temperatura 21,0 °C, kar je 1,0 °C nad normalo. Povprečna junijska temperatura v doslej najtoplejših junijih 2022, 2019 in 2003 je bila 23,4 °C, četrti najtoplejši je bil junij 2021 z 23,1 °C, sledi junij 2017 z 21,7 °C. Najhladnejši je bil junij 1962 s 16,2 °C, s 16,4 °C mu sledi junij 1974, le nekoliko višja je bila povprečna junijska temperatura v letih 1956, 1975 in 1989 (16,7 °C). Navedeni so homogenizirani podatki. Slika 3. Nepokošena trava se je po vročinskem valu hitro sušila, pokošeni travniki pa so ob dobri namočenosti še naprej zeleneli. Zgornja Slivnica, 23. junij 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 3. Unmown grass dried quickly after the heatwave, but mown meadows continued to green up when well-watered. Zgornja Slivnica, 23 June 2024 (Photo: Iztok Sinjur) Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila v Ljubljani 15,7 °C, kar je 1,2 °C nad normalo. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,5 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,3 °C, druga najvišja je bila povprečna jutranja temperatura junija 2019 (17,2 °C). Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 26,4 °C, kar je 0,6 °C nad normalo. Junijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 30,1 °C, na drugo mesto se uvršča junij 2022 (29,9 °C), sledi junij 2019 z 29,6 °C, četrti najtoplejši je bil leta 2021 z 29,4 °C. Najhladnejši so bili popoldnevi v junijih 1962 in 1975 z 21,7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, zato je za primerjavo med leti priporočljivo uporabljati homogenizirane podatke, kar smo naredili tudi v tem članku. 30 Število dni 25 Ljubljana Topli Vroči 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število toplih in vročih dni v juniju Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 and 30 C in June Tako kot v nižini je bil junij 2024 tudi v visokogorju toplejši od normale. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 6,7 °C, kar je 1,7 °C nad normalo. Najtoplejši je bil junij 2019 z 8,9 °C, leta 2003 je bila povprečna junijska temperatura 8,8 °C, junija 2022 pa 8,3 °C. Doslej najhladnejša sta bila junija 1962 in1974 z 1,3 °C, 1,5 °C je bilo v juniju 1956, v junijih 1985 in 1989 pa 1,6 °C. Na sliki 2 spodaj 5 Agencija Republike Slovenije za okolje sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. Prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Junija 2024 takih dni na naših nižinskih merilnih postajah ni bilo, na Kredarici pa so bili štirje taki dnevi. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V Lendavi in na Letališču Portorož je bilo po 23 takih dni, v Biljah, Murski Soboti in na Bizeljskem po 22, kar nekaj merilnih postaj, med njimi so Črnomelj, Novo mesto, Celje, Maribor in Ljubljana, je poročalo o 21 toplih dnevih. Od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez toplih dni; Največ doslej jih je bilo junija 2019, in sicer 29, junija 2022 jih je bilo 28, na tretje mesto se uvrščajo juniji 2003 in 2017 ter 2021, ko je bilo 26 toplih dni, najmanj jih je bilo junija leta 1989, ko so bili le štirje topli dnevi. V Postojni in Babnem Polju je bilo junija 2024 po 14 toplih dni, v Ratečah 13, na merilni postaji Vojsko pa štirje. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Črnomlju je bilo 10 vročih dni, v Portorožu in Grosupljem po devet. Po sedem vročih dni je bilo na merilnih postajah Novo mesto, Kočevje, Celje, Bizeljsko in Maribor. V Lendavi in na Letališču ER Maribor so našteli šest takih dni. Postaji Babno Polje in Postojna sta našteli po dva vroča dneva, v Ratečah pa je bil tak le en dan. 22 Temperatura ( C) 20 18 Kredarica 16 14 12 10 8 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 38 Temperatura ( C) 36 34 Ljubljana 32 30 28 26 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 36 34 32 Murska Sobota 30 28 26 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 5. Najvišja junijska temperatura, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 5. Absolute maximum air temperature in June V Ljubljani je bilo osem vročih dni (slika 4). Največ jih je bilo junija 2022 in 2003, ko so našteli po 16 takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev brez vročih dni. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Tropske noči so dnevi, ko se temperatura ne spusti pod 20 °C. V Portorožu so bile štiri tropske noči, po dve v Biljah in Lendavi, na nekaj merilnih mestih je bila po ena tropska noč, med njimi je bila tudi Ljubljana. Slika 6. Junija zacvetijo planinski pašniki. Pernice (1160 m), 8. junij 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Alpine pastures bloom in June. Pernice, 8 June 2024 (Photo: Iztok Sinjur) Najvišja temperatura v juniju 2024 je bila v Novem mestu s 33,5 °C dosežena 19. dne, dan kasneje na Kredarici, kjer se je temperatura povzpela na 16,2 °C. V Portorožu (32,3 °C) in Slovenj Gradcu (31,2 °C) je bilo najtopleje 21. dne. V Kočevju je 28. junija temperatura dosegla 31,2 °C. Na veliki večini merilnih postaj so najvišjo temperaturo izmerili predzadnji ali zadnji dan meseca. V Ratečah je bilo 30,3 °C, v Postojni 30,2 °C, večinoma pa je bila najvišja temperatura med 31 in 34 °C. V Ljubljani je temperatura dosegla 33,2 °C. 4 Temperatura ( C) 2 Kredarica 0 -2 -4 -6 -8 -10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 14 Temperatura ( C) 12 10 Ljubljana 8 6 4 2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 12 Temperatura ( C) 10 8 6 4 2 0 Murska Sobota -2 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 7. Najnižja junijska temperatura, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 7. Absolute minimum air temperature in June 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je bilo najhladneje prvi dan junija, temperatura se je spustila na −2,0 °C. Dan kasneje so najnižjo temperaturo v juniju izmerili v Kočevju (7,3 °C) in Novem mestu (9,7 °C). Na veliki večini merilnih mest je bilo najhladnejše jutro 14. junija. V Ratečah se je ohladilo na 4,5 °C, na Letališču ER Maribor na 6,6 °C, v Slovenj Gradcu na 6,9 °C. Na večini merilnih postaj je bila najnižja temperatura v juniju 2024 med 7 in 10 °C. V Portorožu se je temperatura spustila na 11,4 °C, v Ljubljani pa na 10,3 °C. Na državni ravni je bil junij 2024 za 1,4 °C toplejši od normale in že četrti junij zapored s temperaturo nad normalo. Najtoplejši je bil junij 2003 z odklonom 3,4 °C, sledi mu junij 2019 z odklonom 3,3 °C. Najhladnejši je bil junij 1962, ki je bil 3,7 °C hladnejši od normale. Kot izrazito hladni (negativni odklon vsaj 3 °C) izstopajo tudi juniji 1974, 1985, 1989, 1956 in 1975. Od začetka osemdesetih let minulega stoletja kaže povprečna junijska temperature izrazit naraščajoč trend, od takrat so se juniji v povprečju segreli že za 4 °C. Statistično značilen je tudi linearni trend v obdobju 1950–2024, ki je 0,4 °C na desetletje. Na državni ravni je obdobje od julija 2023 do junija 2024 najtoplejše 12-mesečno obdobje, povprečna temperatura tega obdobja je 11,5 °C, kar je 2,1 °C nad normalo. Slika 8. Odklon povprečne junijske temperature na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 8. June temperature anomaly at national level, reference period 1991–2020 Povsod po državi je bilo topleje od normale. V veliki večini države je bil odklon nad normalo med 1 in 2 °C, v vzhodni polovici države je prevladoval odklon med 1,5 in 2 °C. Najmanjši je bil odklon na zahodu države v širokem pasu vzdolž meje z Italijo in v Slovenski Istri ter ponekod na Gorenjskem ob reki Savi. Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka junija 2024 povprečja 19912020 Figure 9. Mean air temperature anomaly, June 2024 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 10 8 6 Kredarica 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 22 20 Ljubljana 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 22 20 Novo mesto 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 22 20 Murska Sobota 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 26 24 22 Portorož 20 18 16 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 10. Potek povprečne temperature zraka v juniju, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 10. Mean air temperature in June Najtoplejši na večini merilnih mest ostaja izjemno vroč junij 2003, na nekaterih postajah je bil junij 2019 enako topel kot v rekordnem letu 2003, npr. v Ljubljani, kjer je bil enako topel tudi junij 2022. Junij 2022 je bil na večini merilnih mest tretji najtoplejši, junij 2021 četrti, junij 2017 pa peti, odkar spremljamo temperaturo v Sloveniji. Najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 1962, na Obali leta 1974. V razvrstitvi so upoštevani homogenizirani podatki. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 17 36 Ljubljana Kredarica 13 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 32 28 24 20 16 8 -3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 Novo mesto 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Celje 32 Temperatura ( C) 32 Temperatura ( C) 3 36 36 28 24 20 16 28 24 20 16 12 12 8 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 36 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 34 Murska Sobota Let. ER Maribor 30 Temperatura ( C) 32 Temperatura ( C) 5 1 12 28 24 20 16 26 22 18 14 12 10 8 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 36 36 Bilje 28 24 20 16 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Portorož 32 Temperatura ( C) 32 Temperatura ( C) 9 28 24 20 16 12 12 8 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter normala (zelena), junij 2024 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), normal (green), June 2024 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za junije v obdobju 19502024; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, junij 2024 je označen z rdečo barvo. Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all June months in the period 19502024 Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin letošnji junij zaradi precej visoke temperature in večje količine padavin izstopa kot najtoplejši junij od leta 1950, ki je imel nadpovprečno količino padavin. Na državni ravni je najbolj podoben juniju 2017, ki je bil za 0,5 °C toplejši, vendar je bila količina padavin povprečna. Regionalna razporeditev odklonov je bila leta 2017 drugačna kot letos. Junij 2017 je bil po celotni državi tako topel kot letošnji junij na severovzhodu države, v južnih delih pa še toplejši. Bil je tudi zelo suh v jugozahodni polovici države in nadpovprečno namočen v severozahodni. Slika 13. Odklon junijskih padavin na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 13. June precipitation anomaly at national level, reference period 1991–2020 Na državni ravni je bilo junija 2023 več padavin od normale, ki je bila presežena za 17 %. Od leta 1950 je bil daleč najbolj suh junij 2021, ko je padlo le 26 % toliko dežja kot normalno, tudi drugi najbolj sušen junij je bil v tem stoletju, in sicer leta 2006. Med sušne se uvrščajo tudi juniji 2019, 2003, 2000, 1977 in 2013. Najbolj namočena sta bila junija 1956 (kazalnik 178 %) in 1974 (kazalnik 173 %). Do sredine osemdesetih let je višina padavin na državni ravni naraščala, od takrat pa kaže dokaj izrazit trend upadanja, in sicer okoli 10 % na desetletje. Linearni trend za obdobje od leta 1950 do zdaj ni statistično značilen, k čemur ne prispeva zgolj prelom iz pozitivnega v negativen trend sredi osemdesetih let, ampak tudi velika spremenljivost. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je bilo v zadnjih 12 mesecih manj padavin od normale le v treh mesecih, in sicer: septembra, februarja in aprila. 400 Ljubljana Padavine (mm) 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Novo mesto 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Celje 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Murska Sobota 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) Portorož 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 14. Padavine v juniju, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 14. Precipitation in June Junija 2024 je bilo manj dežja od normale v Slovenski Istri, južnih Julijcih, na ribniškem, grosupeljskem, delu južne Štajerske in v Pomurju. V Kopru je padlo 52 mm dežja, v Murski Soboti 71 mm, na Letališču 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Portorož so namerili 77 mm, drugod so padavine presegle 80 mm. Največ padavin je bilo v gorah na severozahodu države, v pasu od Trnovskega gozda do Ljubljane, delu Kamniško Savinskih Alp in Karavankah, ter na območju Snežnika. V dobri polovici Slovenije je padlo od 80 do 160 mm dežja. Na merilni postaji Breginj so namerili 292 mm dežja, na Kaninu 291 mm, na Krnu 284 mm, v Podpeci pa 279 mm. Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin junija 2024 Figure 15. Precipitation amount, June 2024 Zaradi konvektivnega značaja padavin je vzorec na karti kazalnika padavin zelo pester in razdrobljen. V primerjavi z normalo je bila več kot polovica Slovenije bolj namočena od normale. Največji presežek padavin je bil na Krasu, v Godnjah so padavine normalo presegle za 95 %. Med območja z večjim presežkom nad normalo spadajo tudi območje Snežnika, pas od Postojne do Ljubljane, vzhod Bele krajine, Krško-Brežiško polje, Ptuj s širšo okolico in del Karavank. Na teh območjih so padavine normalo presegle za vsaj 60 %, izstopajo predvsem merilne postaje Ptuj (presežek 89 %), Podpeca (88 %), Podraga (85 %), Cerklje (84 %), Podnanos (76 %) Metlika (75 %) in Ljubljana Šentvid (73 %). Med območji s primanjkljajem padavin izstopajo Obala in južne Julijske Alpe. V Kneških Ravnah je bilo dežja le za 52 % normale, v Kopru 57 %, v Podbrdu 61 %, na postaji Lig Čolnica 65 %. Junija so bili trije dogodki z obilnejšimi padavinami. Prvi je bil 3. junija, ko so močnejši nalivi sredi dneva in zgodaj dopoldne nastajali na jugovzhodu Slovenije, v drugi polovici popoldneva pa se je glavnina padavin z močnejšimi nalivi premaknila nad vzhodno polovico Slovenije. Krajevne padavine so v prvi polovici noči na 4. junij slabele in postopno ponehale. Padavine so bile prostorsko izrazito neenakomerno razporejene. V večjem delu Slovenije je padlo do 20 mm dežja, krajevni viški pa so presegali 30 mm. Nobeden od izmerjenih nalivov ni bil izredno močan, radarske meritve padavin pa kažejo, da je ponekod v vzhodni Sloveniji padlo precej več dežja, kot smo ga izmerili. Nobena od postaj namreč ni zajela izrazitih padavinskih viškov pri Gornji Radgoni, na jugu Slovenskih goric, pri Majšperku in pri Semiču. Več o tem padavinskem dogodku si lahko preberete v poročilu na spletni strani: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ nalivi_3jun2024.pdf Drugi dogodek z močnimi nalivi je bil 7. junija 2024, v večjem delu Slovenije je bilo čez dan suho ali pa je padlo malo dežja. Nalivi so bili zbrani v treh pasovih, ki so potekali v smeri severozahod– jugovzhod. Sredi dneva so v severni Sloveniji nastale prve plohe, glavnina vremenskega dogajanja pa je sledila po 15. uri, ko sta Karavanke in Kozjak dosegli močni nevihti, ki sta se pomikali proti vzhodu 13 Agencija Republike Slovenije za okolje do jugovzhodu. Zahodna od neviht je potovala proti Kamniško-Savinjskim Alpam, Zasavju in okoli 20. ure dosegla Krško-Brežiško polje. Druga nevihta pa je prešla Dravsko dolino, vzhodni rob Pohorja in okoli 17. ure prečkala Dravsko-Ptujsko polje. Poleg omenjenih neviht je v vzhodni polovici Slovenije pozno popoldne in zvečer nastalo še nekaj ploh in neviht, najmočnejša je po 21. uri iznad Pohorja potovala proti Rogaški Slatini in pozno zvečer dosegla slovensko-hrvaško mejo. V omenjenih treh najmočnejših nevihtah je ob močnem nalivu padala toča, tudi debelejša, ponekod so izmerili močnejše sunke vetra. Ponekod je padlo več kot 40 mm padavin, večinoma pa okoli 10–30 mm. Na nekaterih merilnih mestih so bili nalivi izraziti, še posebej na Hočkem Pohorju. Tam je v desetih minutah padlo kar 45 mm padavin, kar je eden od najmočnejših kadarkoli izmerjenih nalivov v Sloveniji. Povratna doba takšnega naliva je na Hočkem Pohorju vsaj nekaj stoletij, saj srednja ocena za 100-letno povratno dobo znaša 28 mm. Zelo močan naliv je bil izmerjen tudi v Rogaški Slatini, na Limovcah in Kumu. Ta padavinski dogodek je podrobneje opisan v poročilu na spletni strani: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_7jun2024.pdf Slika 16. Poplava na Ljubljanskem barju. 1. junij 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Flooding on Ljubljansko barje, 1 June 2024 (Photo: Iztok Sinjur) Tretji dogodek z obilnimi padavinami se je zgodil od jutra 10. do jutra 12. junija 2024. Krajevne plohe in nevihte so nastajale že v noči na 10. junij, nevihte so se zjutraj od zahoda in juga prehodno okrepile. Po prehodni oslabitvi so se ponovno okrepile zgodaj popoldne v severovzhodni Sloveniji, proti večeru pa so najprej zajele Alpe, ponekod na vzhodu pa so še naprej nastajale plohe in nevihte. Večje padavinsko območje z nalivi je zvečer doseglo zahodno polovico Slovenije, do sredine noči pa tudi vzhodne kraje. V južni polovici Slovenije so bili tudi nalivi. V drugem delu noči je bilo težišče padavin na Krasu in v Vipavski dolini, zjutraj pa se je pomaknilo nad Istro in Brkine. V severni polovici Slovenije so dopoldne padavine večinoma ponehale, v južni polovici Slovenije pa je še vedno pogosto deževalo. Popoldne se je težišče padavin na Primorskem pomaknilo severneje, drugod pa večinoma ni deževalo ali je bilo padavin malo. V noči na 12. junij so bile na severozahodu pogoste plohe, drugod je prevladovalo suho vreme. Zjutraj je dež od zahoda prehodno zajel večji del Slovenije in do sredine dopoldneva večinoma že ponehal. Občasne plohe in posamezne nevihte so sicer nastajale tudi še v drugi polovici dneva in do poznega popoldneva naslednji dan, vendar niso bile padavinsko tako obilne kot med jutrom 10. in dopoldnevom 12. junija. Več podrobnosti o tem padavinskem dogodku je v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine_10–12jun2024.pdf Na Kredarici je bilo 18 dni s padavinami vsaj 1 mm, 16 takih dni je bilo v Trenti. Samo sedem takih dni pa je bilo v Portorožu. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 17. Višina padavin junija 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 19912020 Figure 17. Precipitation amount in June 2024 compared with 1991–2020 normals Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – junij 2024 Table 1. Monthly meteorological data – June 2024 Postaja NV Padavine in pojavi RR RP SD Vojsko Kranj Zgornje Jezersko Trenta Soča Vogel Kneške Ravne Nova vas Sevno Lendava Ptuj 1065 392 876 622 487 1530 739 720 545 190 235 169 146 185 182 251 224 115 140 110 87 176 97 117 114 107 125 93 52 116 90 102 189 10 — 11 16 12 12 9 — 8 8 11 Mačkovci 275 84 81 11 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm LEGEND: NV − altitude (m) RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals SD − number of days with precipitation Junija je v Ljubljani padlo 186 mm padavin, kar je 48 % več od normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji je bilo najmanj padavin junija 2021, ko je padlo le 25 mm dežja, leto kasneje je padlo 36 mm, na tretje mesto se uvršča junij 1977 z 38 mm. Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, niso pa vključene v preglednico 2. Na sliki 19 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Dnevno (24-urno) višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času (ob 8. uri po poletnem času) in jo pripišemo dnevu meritve. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Maribor Tolmin Grosuplje Domžale Kranj Il. Bistrica Idrija Portorož Lisca Vogel Bled Metlika Lesce M. Sobota Lendava Ptuj Slov. Gradec Velenje Podpeca Luče Gornji Grad Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Sodražica Babno polje Nova vas Logatec Postojna Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Kn. Ravne Krn Breginj Bovec Soča Trenta Kredarica Boh. Bistrica Tržič Podljubelj Zg. Jezersko Železniki Žiri Normala Junija 2024 0 50 100 150 200 250 300 Slika 18. Mesečna višina padavin v mm junija 2024 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 18. The monthly precipitation amounts in June 2024 and the 1991–2020 normals Junija je navadno najmanj sončnega vremena v gorah. Na Kredarici je sonce sijalo 152 ur, v Ratečah 180 ur. Najbolj sončen je bil junij na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 276 ur, med bolj sončne kraje spadata tudi Godnje z 246 urami sončnega vremena in Bilje s 244 urami. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 60 48 12 48 12 36 9 36 9 24 6 24 6 12 3 12 3 0 0 60 15 1 3 5 7 Padavine (mm) Osončenost (ura) 60 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 5 48 12 80 12 36 9 60 9 24 6 40 6 12 3 20 3 0 0 15 3 5 7 60 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 15 3 5 15 12 36 9 24 6 3 12 3 0 0 9 24 6 12 5 7 Osončenost (ura) 36 Padavine (mm) 48 12 3 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 60 Celje 1 7 Novo mesto 48 0 Osončenost (ura) Padavine (mm) Osončenost (ura) Bilje 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Osončenost (ura) 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 15 100 48 12 80 12 36 9 60 9 24 6 40 6 12 3 20 3 0 0 60 15 Ljubljana 0 1 3 5 7 Padavine (mm) Osončenost (ura) Kredarica Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 100 0 Padavine (mm) 7 15 Portorož Padavine (mm) 3 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2024 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2024 17 Osončenost (ura) Padavine (mm) 0 Osončenost (ura) Murska Sobota Let. ER Maribor Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 350 Ljubljana 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Novo mesto 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Let. ER Maribor 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Sončno obsevanje (ura) 400 350 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Sončno obsevanje (ura) 400 350 Portorož 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja, prikazani so dopolnjeni in homogenizirani podatki Figure 20. Sunshine duration 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 21. Odklon junijskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1991– 2020 Figure 21. June sunshine duration anomaly at national level, reference period 1991– 2020 Na državni ravni je bilo sončnega vremena 9 % manj od normale. Od leta 1961 sta bila najbolj sončna junij 2021 s kazalnikom 138 % in junij 2019 s kazalnikom 131 %. Tretji najbolj sončen je bil junij 2000. Najbolj siv je bil junij 1975 s kazalnikom 66 %, sledili so mu juniji 1995, 1974, 1969 in 1989. Trajanje sončnega obsevanja od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja kaže trend naraščanja. V obdobju od leta 1961 je linearen trend statistično značilen in je približno 3 % na desetletje. Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja junija 2024 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 22. Bright sunshine duration in June 2024 compared with 1991– 2020 normals Na sliki 22 je shematsko prikazano junijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Glede na normalo je sončnega vremena povsod primanjkovalo. Najmanjši primanjkljaj in sicer do desetine normale je bil na jugu in severu države ter v Celju s širšo okolico. Razen na postaji Sv Florjan je bil primanjkljaj povsod manjši od petine normale. V Ljubljani je sonce sijalo 216 ur, kar je 15 % manj od normale. Od leta 1961 je bil najbolj sončen junij 2021 s 353 urami sončnega vremena. Drugi najbolj sončen je junij 2019, ko je sonce sijalo 332 ur, tretji pa junij 2000 (318 ur), četrti je junij 2022 (316 ur), med bolj sončne pa spadajo še juniji 2002 (298 ur), 1976 (286 ur) in 2003 (283 ur). Najbolj siv je bil junij 1975 s 162 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 193 ur. Navedeni so homogenizirani podatki. Po izmerjenih in nehomogeniziranih podatkih je bilo junija 1954 v Ljubljani le 157 ur sončnega vremena. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Najmanj jasnih dni je bilo v visokogorju in v Postojni, kjer junija 2024 pogoj za jasen dan ni bil izpolnjen. Največ jasnih dni je bilo na Obali, v Portorožu so jih našteli 16. V Ljubljani je bilo 10 takih dni (slika 23), kar je največ od sredine preteklega 19 Agencija Republike Slovenije za okolje stoletja. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici devet junijev brez jasnega dneva, po osem jasnih junijskih dni je bilo v junijih 2023, 2002 in 2000. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo v Kočevju, kjer so našteli 11 takih dni. Na Kredarici jih je bilo osem, po sedem pa v Postojni in na Letališču ER Maribor. Na Obali noben dan ni izpolnjeval pogoja za oblačen dan, v Biljah so bili štirje taki dnevi. V Ljubljani (slika 23) je bilo šest oblačnih dni. Junija 2021, 2005 in 2019 je bil v prestolnici le po en oblačen dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. Največ oblakov je bilo nad gorami, največja povprečna oblačnost je bila zabeležena na Kredarici, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 7,1 desetin neba. Drugod je bilo manj oblakov, v povprečju je bila oblačnost najmanjša na Obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 2,2 desetin neba. 20 Število dni 16 Ljubljana Jasno Oblačno 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 23. Število jasnih in oblačnih dni v juniju Figure 23. Number of clear and cloudy days in June Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal polovici vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 56 % terminov. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 36 % terminov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 23 % terminov. Na Kredarici je jugovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 44 % vseh terminov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 33 %. V Murski Soboti je bil veter razporejen po smereh dokaj enakomerno. V Novem mestu je severovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 20 % terminov, jugozahodniku s sosednjima smerema pa 32 % terminov. Slika 24. Zaradi pogoste moče je bil sprva dobro razrasel krompir kmalu podvržen boleznim. Grosuplje, 14. junij 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Due to frequent rain, the initially well-grown potatoes were soon susceptible to disease. 14 June 2024 (Photo: Iztok Sinjur) 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – junij 2024 Table 2. Monthly meteorological data – June 2024 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD 6,7 1,7 16,5 0,9 21,5 0,6 18,4 1,0 18,9 1,9 21,0 1,0 21,4 1,8 21,1 1,5 21,9 1,8 20,6 1,8 21,1 1,6 19,5 1,7 21,3 1,9 18,8 0,8 22,5 1,1 TX 9,1 22,9 26,9 23,8 25,4 26,4 27,4 27,2 28,0 26,8 26,1 24,9 26,8 24,2 27,7 Temperatura TM TAX DT 4,5 16,2 20 11,1 30,3 29 16,2 33,8 29 12,8 30,2 29 13,0 31,2 28 15,7 33,2 29 15,3 34,0 30 15,2 33,5 19 15,7 33,6 30 14,7 33,0 29 14,8 32,5 29 13,6 31,2 21 15,1 33,9 30 13,6 32,1 29 17,1 32,3 21 TAM −2,0 4,5 8,8 7,2 7,3 10,3 7,6 9,7 8,0 8,3 6,6 6,9 8,7 7,1 11,4 DT SM 1 4 14 0 14 0 14 0 2 0 14 0 14 0 2 0 14 0 14 0 14 0 14 0 14 0 14 0 14 0 SX 0 13 22 14 17 20 22 21 22 21 20 17 22 15 23 TD 371 48 0 9 16 0 0 0 0 0 0 8 0 17 0 Sonce OBS RO 152 96 180 89 244 94 209 90 — — 216 85 — — 226 88 — — 223 96 230 89 200 86 242 94 — — 276 95 Oblačnost PO SO SJ 7,1 8 0 — — — 4,3 4 9 6,2 7 0 6,4 11 1 4,5 6 10 4,8 6 8 4,6 6 8 5 6 5 — — — 5,4 7 7 4,7 5 8 4,5 5 8 — — — 2,2 0 16 RR 211 174 180 190 123 186 136 110 115 171 116 133 74 134 77 RP 102 121 165 160 95 148 147 105 105 143 108 106 81 112 99 Padavine in pojavi SD SN SG SS 18 2 22 24 12 0 0 0 9 2 0 0 8 5 0 0 11 4 1 0 13 8 1 0 11 6 5 0 11 3 3 0 11 10 0 0 12 4 0 0 10 5 0 0 9 8 — — 8 6 — — 10 6 — — 7 8 0 0 SSX 132 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — — — 0 DT 1 — — — — — — — — — — — — — — Tlak P PP 753,0 8,0 — — 1007,2 18,2 952,8 16,1 — — 979,8 17,0 — — 988,6 18,3 995,8 18,8 985,7 17,8 983,1 16,9 — — 992,1 18,0 955,7 16,1 1013,0 19,5 LEGENDA: − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7, uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C), n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 25, Vetrne rože, junij 2024 22 Figure 25, Wind roses, June 2024 Agencija Republike Slovenije za okolje Prva tretjina junija je bila toplejša od normale, v Biljah je bilo le 0,5 °C topleje od normale, največji odklon pa je bil v Kočevju in Beli krajini, kjer je presegel 2 °C. Konvektivni značaj padavin spremlja velika prostorska raznolikost, ki se ne odraža le v količini, ampak tudi v primerjavi z normalo. V Kočevju je padlo le tri četrtine normalne količine padavin, na Letališču ER Maribor pa jih je bilo za dvakratnik normale. Preglednica 3, Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature in padavin od povprečja 1991–2020, junij 2024 Table 3, Deviations of decade and monthly values of mean temperature and precipitation from the average values 1991–2020, June 2024 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož I, 1,6 0,8 0,5 1,5 2,2 1,3 1,7 1,6 2,3 1,9 1,3 1,3 1,8 1,1 1,1 Temperatura zraka II, III, M −0,5 2,8 1,3 −0,8 2,5 0,9 −0,8 2,1 0,6 −0,7 2,2 1,0 0,5 3,1 1,9 −0,6 2,2 1,0 0,3 3,4 1,8 0,5 2,6 1,5 0,5 2,5 1,8 0,2 3,4 1,8 0,2 3,3 1,6 0,3 3,5 1,7 0,4 3,6 1,9 −0,8 2,2 0,8 −0,2 2,3 1,1 I, 153 162 131 177 76 183 104 84 88 137 211 166 161 139 119 Padavine II, III, 167 58 214 8 338 7 281 19 156 47 219 64 194 143 139 96 134 96 198 106 76 53 125 43 84 20 203 19 111 54 M 119 121 165 160 92 148 147 105 105 143 108 106 81 112 99 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I,, II,, III,, M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2020 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine I,, II,, III,, M − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1991–2020 normals (%) − thirds and month Slika 26. Sredi meseca so obrodile maline. Grosuplje, 14. junij 2024 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. Raspberries in the middle of the month, 14 June 2024 (Photo: Iztok Sinjur) V osrednji tretjini meseca je bila povprečna temperatura blizu normale; odklon je bil na večini merilnih mest med −0.8 in 0,5 °C. Razen zelo redkih izjem so padavine povsod presegle normalo, v Biljah je padlo celo več kot trikrat toliko dežja kot normalno. Zadnja tretjina junija je bila občutno toplejša od normale. Temperaturni odklon je bil večinoma med 2 in 3,5 °C. V zadnji tretjini so padavine le na nekaj merilnih postajah presegle normalo, večinoma pa je 23 Agencija Republike Slovenije za okolje bila zadnja tretjina meseca skromna s padavinami, v Ratečah in Biljah dežja ni bilo niti za desetino normale. Največja debelina (cm) 500 Kredarica 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 27. Največja debelina snežne odeje v juniju Figure 27. Maximum snow cover depth in June 40 Kredarica Število dni 30 20 10 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 28. Število dni s snežno odejo v juniju Figure 28. Number of days with snow cover in June Debelina snežne odeje (cm) 150 120 Kredarica 90 Slika 29. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2024 Figure 29. Daily snow depth in June 2024 60 30 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 V visokogorju se je snežna odeja junija hitro tanjšala. V preteklosti je bilo že nekaj junijev, ko je snežna odeja skopnela že v prvi tretjini meseca, zgodaj je sneg v visokogorju skopnel v letih 2022 (6. junij), 2015 (6. junij), 2007, 2003 in 2000 (4. junij), 1999 (5. junij). V prejšnjem stoletju je snežna odeja praviloma povsem skopnela šele julija, v tem stoletju pa pogosteje junija. Na Kredarici je bila 1. junija 2024 snežna odeja debela 132 cm in se je postopoma nižala, 25, junija zjutraj so bila tla že kopna. Rekordna je bila debelina snežne odeje 1. junija 2021 s 470 cm. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je druga najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juniju. Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), skromni s snežno odejo so bili tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in junij 2022 (40 cm) ter junij leta 1964 (41 cm). 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija in julija so nevihte običajno najpogostejše. Razlike med posameznimi kraji v številu neviht so velike. Žal samodejne meteorološke postaje podatka o nevihtnih dnevih ne zagotavljajo. Na Kredarici so junija poročali o dveh dnevih z nevihto ali grmenjem. V Črnomlju je bilo deset takih dni, v Ljubljani, Slovenj Gradcu in Portorožu so našteli po osem takih dni, po šest jih je bilo v Murski Soboti in Lescah. 24 Št. dni z nevihto 20 Ljubljana 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 30. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 30. Number of days with thunderstorms in June Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil tokrat en dan z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo šest junijev brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. 12 Ljubljana Št. dni z meglo 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 31. Število dni z meglo v juniju Figure 31. Number of foggy days in June Na Kredarici so zapisali 22 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V nižinskem svetu na večini merilnih postaj niso poročali o pojavu megle, na meteoroloških postajah, kjer ni vizualnih opazovanj, pa podatka o pojavu megle nimamo. Na Bizeljskem so meglo opazili v petih dnevih, v Novem mestu v treh. Na sliki 32 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Večino meseca je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka med 975 in 985 mb. Najnižje se je zračni tlak spustil 10. dan meseca, dnevno povprečje je bilo 970,9 mb. Najvišje je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 20. junija, ko je zračni tlak dosegel 985,3 mb. Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvi dan meseca je bil delni tlak vodne pare le 13,2 mb, sledilo je naraščanje na 20,0 mb 8. junija, nato pa padec na najnižjo vrednost meseca, ki je bila dosežena 13. dne z delnim tlakom 12,7 mb. Nato je delni tlak vodne pare kar nekaj dni dokaj hitro naraščal in 21. junija je bila dosežena najvišja vrednost meseca, in sicer 23,8 mb. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje 990 24 Ljubljana 22 Tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 985 980 975 20 18 16 Ljubljana 14 12 970 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2024 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2024 SUMMARY At the national level, June 2024 was 1.4 C warmer than normal, there was 9 % less sunny weather as the normal, and 117 % of the normal precipitation fell. June 2024 was warmer than the normal everywhere. In most of the country, it was 1 to 2 C warmer than the normal. The anomaly was slightly smaller in the west of the country, in a wide belt along the border with Italy, and in Slovenian Istria. Less rain than the normal was recorded in Slovenian Istria, the southern Julian Mountains, Ribnica and Grosuplje with surroundings, parts of the south Štajerska and in Pomurje. With few exceptions, rainfall exceeded 80 mm and from 80 to 160 mm fell in a good half of Slovenia. Most of the precipitation was in the mountains in the north-west of the country, in the belt from the Trnovski gozd to Ljubljana, part of the Kamnik-Savinja Alps and the Karavanke Mountains, and in the Snežnik area. More than 275 mm of precipitation fell at a few measuring stations. Due to the convective nature of precipitation, the pattern on the precipitation indicator map is varied and fragmented. More than half of Slovenia was wetter than the normal. The greatest surplus above the normal was in the Karst region, where almost twice the normal rainfall fell. Areas with at least 60 % above-normal precipitation included the Snežnik area, the belt from Postojna to Ljubljana, the east of the Bela krajina, the Krško-Brežiško polje, Ptuj and its wider surroundings and part of the Karavanke Mountains. Among the areas with precipitation deficits, the Coast and the southern Julian Alps stand out. The sunny weather was less than the normal. The smallest deficit of up to a tenth of the normal was in the south and on the north of the country, in Celje and its surroundings. The deficit was everywhere less than one-fifth of the normal. In the high mountains, the snow cover melted in June. On June 1, 2024, the snow cover on Kredarica was 132 cm thick, and the snow cover persisted for 24 days. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min, air temperature < 0 C − number of days with max, air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a, m, − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JUNIJU 2024 Weather development in June 2024 Matija Klančar 1. junij Deloma sončno, plohe, jugozahodni veter Nad srednjo Evropo se je zadrževalo ciklonsko območje s fronto. Od severozahoda je v višinah nad naše kraje dotekal nekoliko bolj suh in razmeroma hladen zrak. Ponoči je bilo še nekaj dežja. Dan je bil deloma sončen s spremenljivo kopasto oblačnostjo. Na severu je bilo oblačnosti nekaj več, pojavljale so se tudi plohe. Pihal je jugozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 17 do 24 °C. 2. junij Sprva precej jasno, popoldne in zvečer plohe in nevihte Nad Atlantikom se je nahajalo območje visokega zračnega tlaka, ki se je prek Alp raztezalo proti jugovzhodni Evropi. Od Genovskega zaliva se je proti našim krajem bližalo višinsko jedro hladnega zraka. Dan je bil sprva precej jasen, nato je začela nastajati kopasta oblačnost. Popoldne so se pojavljale plohe in nevihte. Zvečer so se od juga začele pojavljati krajevne padavine, ki so se razširile nad večji del države. Najvišja dnevna temperatura je bila od 21 do 26 °C. 3. junij Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, tudi nevihte s krajevnimi nalivi Na vreme pri nas je vplivalo odcepljeno višinsko jedro hladnega zraka, ki se je čez Slovenijo, severni Jadran in zahodni Balkan pomikalo proti srednji in vzhodni Evropi (slike 1–3). Dan je bil pretežno oblačen s pogostimi krajevnimi padavinami, ki so se sredi dneva okrepile. Vmes so se pojavljale tudi nevihte s krajevnimi nalivi. Najvišja dnevna temperatura je bila od 17 do 20, na Primorskem do 23 °C. Več o nalivih 3. junija pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ nalivi_3jun2024.pdf 4. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Naši kraji so se nahajali v šibkem območju visokega zračnega tlaka. Na vreme pri nas je še vplival ostanek hladnega zraka v višinah, ki je povzročal nestabilno vreme. Dan je bil spremenljivo do pretežno oblačen, predvsem sredi dneva in popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Od 21 do 25 °C je bilo. 5. junij Večinoma sončno, popoldne posamezne plohe in nevihte Nad južno Evropo in Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam od zahoda postopno dotekal nekoliko toplejši in bolj suh zrak. Dan je bil povečini sončen. Popoldne so nastajale posamezne plohe ali nevihte. Najvišja dnevna temperatura je bila od 22 do 27 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 6. junij Pretežno jasno Nad južno Evropo in Sredozemljem je vztrajalo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam od zahoda postopno dotekal nekoliko toplejši in bolj suh zrak. Dan je bil pretežno jasen. Sredi dneva je bilo v hribovitem svetu nekaj kopaste oblačnosti. Od 24 do 30 °C je bilo. 7. junij Pretežno jasno, popoldne in zvečer močnejše nevihte Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta je segala od Finske, preko vzhodne Evrope do Alp in tam povzročala spremenljivo vreme. Občasno je vplivala tudi na vreme pri nas. V višinah je k nam z zahodnimi vetrovi dotekal topel zrak (slike 4–6). Dan je bil dopoldne pretežno jasen, popoldne in zvečer je nastalo nekaj močnejših neviht. Več o neurjih 7. junija pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_7jun2024.pdf 8. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer posamezne plohe in nevihte Nad južno Evropo in večjim delom Sredozemlja je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Nad srednjo Evropo in Alpami se je zadrževala vremenska fronta. V višinah je k nam z zahodnimi vetrovi dotekal dokaj topel zrak. Dan je bil delno jasen s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer so nastajale posamezne plohe in nevihte. Od 24 do 29 °C je bilo. 9. junij Deloma sončno, puščavski prah, krajevne plohe in nevihte Nad zahodnim in severnim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je zadrževala severno od Alp. Od jugozahoda je k nam pritekal topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. Dan je bil deloma sončen, občasno je bilo na nebu nekaj povečane koprenaste oblačnosti. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. V ozračju je bilo tudi nekaj puščavskega prahu. Od 25 do 31 °C je bilo. 10.–12. junij Spremenljivo vreme s pogostimi plohami in nevihtami, severovzhodni veter, burja Nad severnim Sredozemljem je vztrajalo plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je pomikala prek Slovenije in pri nas povzročila nestabilno vreme (slike 7–9). Vse tri dni je prevladovalo spremenljivo vreme s pogostimi plohami in nevihtami, ki so jih spremljali tudi močnejši nalivi. 11. in 12. junija je pihal severovzhodni veter, na Primorskem burja. Če je bilo prvi dan še od 19 do 26 °C, se je v notranjosti Slovenije ohladilo in temperatura ni presegla 20 °C. Na Primorskem je bilo do 24 °C. Še več o obilnih padavinah od jutra 10. do jutra 12. junija pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ obilne-padavine_10–12jun2024.pdf 13. junij Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, severni veter Prek severnega Sredozemlja in Jadrana se je pomikala vremenska motnja. Nad naše kraje je dotekal vlažen in bolj nestabilen zrak. Dan je bil pretežno oblačen s krajevnimi padavinami in nevihtami, ki so bile pogostejše v južni polovici Slovenije. Popoldne je prehodno zapihal severni veter. Proti večeru se je od severozahoda jasnilo. Bilo je od 13 do 18, na Primorskem ob šibki burji okoli 22 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 14.–15. junij Delno do pretežno jasno, jugozahodnik Nad severno Sredozemlje in vzhodne Alpe se je razširilo plitvo območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom je nad naše kraje dotekal bolj suh in toplejši zrak. Dneva sta bila delno do pretežno jasna, več oblačnosti je bilo na zahodu države. Pihal je jugozahodnik. Znova je bilo topleje, temperatura se je gibala od 19 do 27 °C. 16. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo in Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom je k nam dotekal postopno toplejši zrak. Ponoči je bilo nekaj krajevnih padavin. Dan je bil delno jasen s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so nastajale krajevne plohe in nevihte. Najvišja dnevna temperatura je bila od 22 do 28 °C. 17.–20. junij Jasno in sončno, jugozahodni veter Nad večjim delom Sredozemlja se je zadrževalo območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda je k nam dotekal suh in zelo topel zrak (slike 10–12). To je bilo obdobje precej jasnega in sončnega vremena. Nastalo je nekaj visoke koprenaste oblačnosti. 18. junija je zapihal jugozahodni veter, ki se je naslednji dan še okrepil, kasneje pa postopoma ponehal. V teh dneh je večino Slovenije zajel letošnji prvi vročinski val. Najvišja dnevna temperatura je bila večinoma od 28 do 33 °C. 21. junij Puščavski prah, občasne krajevne padavine, zahodni veter Območje visokega zračnega tlaka nad Alpami in severozahodnim Balkanom je slabelo. Vremenska fronta se je počasi pomikala nad Italijo in nas je v noči na 22. junij prešla. Pred njo je z jugozahodnim vetrom dotekal k nam zelo topel zrak (slike 13–15). V zraku je bilo veliko puščavskega prahu. Dan je bil povečini sončen, čez dan je bilo občasno zmerno oblačno s krajevnimi padavinami. Zapihal je zahodni veter. Najvišja dnevna temperatura je bila od 30 do 34 °C. 22. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Vremenska fronta se je pomaknila nad Balkanski polotok. V višinah je nad naše kraje dotekal hladnejši zrak. Ponoči je bilo nekaj neviht na skrajnem severovzhodu države. Dan je bilo delno jasen s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan je nastalo nekaj krajevnih ploh in neviht. Od 25 do 32 °C je bilo. 23.–24. junij Spremenljivo oblačno, občasne padavine, veter vzhodnih smeri, zmerna do močna burja Nad severnim Sredozemljem se je zadrževalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Od severovzhoda je k nam dotekal nekoliko hladnejši zrak (slike 16–18). Sprva je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Ponoči se je od jugovzhoda pooblačilo. Na območju jugovzhodne, osrednje in vzhodne Slovenije je občasno deževalo. Drug dan je bil sprva pretežno oblačen, čez dan se je jasnilo. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem dopoldne zmerna do močna burja, ki je popoldne nekoliko oslabela. Najvišja dnevna temperatura je bila od 22 do 27, na Primorskem do 30 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 25.–26. junij Spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi krajevnimi plohami in nevihtami, vzhodnik Nad severnim Sredozemljem in Alpami se je še vedno zadrževalo višinsko jedro hladnega zraka, ki je vplivalo tudi na vreme pri nas. Z vetrom južnih smeri je nad naše kraje dotekal vlažen in nestabilen zrak. Dneva sta bila spremenljiva do pretežno oblačna s pogostimi krajevnimi plohami in nevihtami. Pihal je veter vzhodnih smeri. Od 21 do 28 °C je bilo. 27. junij Oblačnost trgala, posamezne plohe in nevihte Višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka se je iznad Jadrana in zahodnega Balkana umaknilo nad osrednji Balkan. V višinah je k nam od severa postopno dotekal bolj suh in nekoliko toplejši zrak. Ponoči so padavine prehodno ponehale. Oblačnost se je trgala. Sredi dneva so nastajale posamezne plohe in nevihte. Temperatura se je gibala med 23 in 28 °C. 28. junij Precej jasno, popoldne krajevne plohe in nevihte Od zahoda je nad naše kraje segalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Čez srednjo Evropo je severno od Alp valovala vremenska fronta. K nam je od severozahoda dotekal bolj suh in toplejši zrak. Dan je bil precej jasen, popoldne so se pojavljale posamezne krajevne plohe in nevihte. Znova je bilo malce topleje, od 28 do 32 °C je bilo. 29.–30. junij Pretežno jasno, južni in jugozahodni veter Severno od Alp je bilo območje nizkega zračnega tlaka s središčem nad severno Nemčijo in Poljsko. Vremenska fronta je valovila od Rusije do Francije in se je od zahoda pomikala proti Alpam. Z jugozahodnim vetrom je nad naše kraje dotekal suh in zelo topel zrak. Dneva sta bila pretežno jasna. Prvi dan je pihal šibak veter južnih smeri, zadnji junijski dan pa jugozahodni veter, ki se je popoldne nekoliko okrepil. Prvi dan je bilo od 30 do 35 °C, drugi dan pa od 25 do 31, v vzhodnih krajih do 34 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 3. 6. 2024 ob Slika 2. Satelitska slika 3. 6. 2024 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 3 June 2024 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 3 June 2024 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 6. 2024 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 3 June 2024 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 7. 6. 2024 ob Slika 5. Satelitska slika 7. 6. 2024 ob 14. uri 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 June 2024 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 June 2024 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 6. 2024 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 June 2024 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 11. 6. 2024 Slika 8. Satelitska slika 11. 6. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 11 June 2024 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 11 June 2024 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 6. 2024 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 11 June 2024 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 18. 6. 2024 Slika 11. Satelitska slika 18. 6. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 18 June 2024 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 18 June 2024 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 6. 2024 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 18 June 2024 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 21. 6. 2024 Slika 14. Satelitska slika 21. 6. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 21 June 2024 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 21 June 2024 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 21. 6. 2024 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 21 June 2024 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 24. 6. 2024 Slika 17. Satelitska slika 24. 6. 2024 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 24 June 2024 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 24 June 2024 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 24. 6. 2024 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 24 June 2024 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JUNIJU 2024 Climate in the World and Europe in June 2024 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juniju 2024 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru programa Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo tridesetletno povprečje, to je obdobje 1991–2020, ki ga v tekstu označujemo kot normalo. Slika 1. Odklon temperature junija 2024 od junijskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for June 2024 relative to the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do junija 2024 od povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to June 2024. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija 2024 je bila temperatura zraka precej nad normalo (slika 1) v južni Italiji, jugovzhodni Evropi in Turčiji; o vročinskih valovih so poročali na Cipru, v Grčiji in Turčiji; v številnih krajih je temperatura presegla 40 °C. V Atenah je bil junij najtoplejši vsaj od leta 1860, v Grčiji kot celoti pa je bil tokratni junij najtoplejši od leta 2010. Tudi v večjem delu vzhodne Evrope in Skandinavije je bilo topleje od normale. Nasprotno je bila temperatura v številnih območjih zahodne Evrope, ki vključujejo Portugalsko, Španijo, Irsko in Združeno kraljestvo ter večji del Francije, blizu ali pod normalo; povprečna temperatura v Združenem kraljestvu je prikrila spremenljivost temperature v juniju. Tudi na Islandiji in v severozahodni Rusiji blizu Karskega morja je bilo hladneje od normale. Zunaj Evrope je bilo topleje od normale nad vzhodno Kanado, zahodnimi ZDA, v Mehiki in Braziliji, kjer je bilo veliko požarov v naravi. Vzhodno Indijo so prizadeli vročinski valovi, prav tako tudi Pakistan in Korejo, kjer so izmerili najbolj vroč junijski dan. Tudi večina severne Sibirije, Bližnjega vzhoda in severne Afrike je bila toplejša od normale, prav tako zahodna Antarktika. Nasprotno pa je bilo hladneje od normale nad osrednjo Kanado, v vzhodni Rusiji okoli Ohotskega morja, vzdolž obalnega območja severozahodne Afrike, v Patagoniji v Argentini, na severu in vzhodu Avstralije ter v delu vzhodne Antarktike. Temperatura zraka je bila nad normalo nad večjim delom Atlantika in Indijskega oceana ter večjim delom Tihega oceana. Hladneje od normale je bilo v vzhodnem tropskem Tihem oceanu in več manjših območjih, med drugim tudi v Beringovem morju, najbolj pa je izstopalo območje blizu Čila in Argentine. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do junija 2024 od povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to June 2024. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Odklon povprečne evropske temperature je na splošno večji in bolj spremenljiv kot svetovni odklon. Evropska povprečna temperatura junija 2024 je bila 1,75 °C nad normalo (slika 2). Junij 2024 je bil skupaj z junijem 2022 drugi najtoplejši do zdaj in za 0,06 °C toplejši od junija 2021. Najtoplejši junij v Evropi je bil leta 2019, takrat je povprečna temperatura za 1,87 °C presegla normalo. Junij 2024 je bil v svetovnem merilu peti zaporedni mesec s povprečno temperaturo, ki je bila vsaj 1,5 °C višja kot v predindustrijski dobi. Na svetovni ravni je bil junij 2024:  za 0,67 °C toplejši od junijskega povprečja obdobja 1991–2020; 35 Agencija Republike Slovenije za okolje   najtoplejši junij v nizu podatkov, 0,14 °C toplejši od junija 2023, ki je zdaj drugi najtoplejši junij; za 1,50 °C toplejši od predindustrijske dobe. Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od julija 2023 do junija 2024 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for July 2023 to June 2024 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:     0,76 °C nad normalo; nad normalo v večini sveta; nadpovprečna v večini Evrope, nekoliko pod normalo pa v večini Finske, Islandije, Norveške in Švedske; občutno nad normalo nad severovzhodno Severno Ameriko in delih Azije, Južne Amerike, Afrike in Antarktike; nad normalo ponekod na morju ob Antarktiki, nad večino severnega Tihega oceana in delu severnega Atlantika; znatno nad normalo v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu, kjer je večino obdobja vztrajal pojav el niño; nižja od normale na manjših območjih zlasti skrajnega juga Južne Amerike in delih Antarktike;  nižja od normale v jugovzhodnem Tihem oceanu in vzhodno od Grenlandije.    Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike regionalne in svetovne povprečne temperature. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,63 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Leto 2023 je najtoplejše koledarsko leto, bilo je 0,60 °C toplejše od normale. Drugo najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Četrto in peto najtoplejše koledarsko leto sta leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,34 °C). Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju 36 Agencija Republike Slovenije za okolje od julija 2023 do junija 2024, je 1,37 °C nad normalo, kar je največ do zdaj. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,19 °C v Evropi najtoplejše. Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to June 2024. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2023. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Junij 2024 je bil bolj vlažen od normale nad Islandijo, osrednjo in večino jugozahodne Evrope. Izdatne padavine so povzročile poplave v delih Nemčije, Italije, Francije in Švice. Padavin je bilo manj od normale na Irskem, v večini Združenega kraljestva, Skandinaviji, južni Italiji in večjem delu vzhodne Evrope, zlasti okoli Črnega morja. K bolj vlažnemu vremenu od normale so v delih Severne Amerike prispevale številne nevihte in izjemen orkan Beryl. Bolj vlažno od normale je bilo tudi nad jugozahodno in jugovzhodno Azijo, skrajno južno Afriko, predeli Avstralije in Južne Amerike. Bolj sušne razmere od normale so bile v delih Severne Amerike, več delih Azije in večini Južne Amerike. V severovzhodni Rusiji in osrednji Južni Ameriki so izbruhnili obsežni požari. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Morski led Povprečni mesečni obseg morskega ledu na Arktičnem morju je bil junija 2024 blizu normale. Povprečni mesečni obseg je bil 11,1 milijona km2, kar je le 0,4 milijona km2 (ali približno 3 %) pod normalo. To je 12. najnižji junijski obseg v zbirki satelitskih podatkov. Odklon junija 2024 je blizu odklonom od leta 2010 (znotraj 3–5 % pod normalo). Najmanjši junijski obseg je bil leta 2016, in sicer −6 %. Slika 6. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za junije od leta 1979 do 2024 v primerjavi z junijskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all June months from 1979 to 2024. The anomalies are expressed as a percentage of the June average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Z napredovanjem poletnega taljenja so se v obrobnih morjih Arktičnega oceana začela pojavljati območja vode brez ledu. Odklon koncentracije morskega ledu junija 2024 je bil mešan v različnih območjih oceana. Koncentracija je bila precej pod normalo v večjem delu Hudsonovega zaliva, razen v pasu nadpovprečne koncentracije ob njegovi zahodni obali. V Grenlandskem morju je prevladovala podpovprečna koncentracija, v nasprotju z nadpovprečno koncentracijo, ki je v tem območju vztrajala večji del leta 2023 in v začetku leta 2024. Koncentracija je bila pod normalo tudi v severnem Barentsovem morju (južno od Svalbarda), vzhodnem Karskem morju in vzhodnem Beaufortovem morju. Po drugi strani pa je bila koncentracija nadpovprečna v zahodnem Karskem morju in v Čukotskem morju. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Levo: povprečen ledeni pokrov junija 2024. Oranžna črta označuje rob povprečnega junijskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na junijsko povprečje obdobja 1991– 2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Left: Average Arctic Sea ice concentration for June 2023. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for June for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for June 2024 relative to the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Junija 2024 je bil povprečni obseg morskega ledu na Antarktiki 12,2 milijona km2, kar je 1,6 milijona km2 (ali 12 %) manj od normale za junij. To je bil drugi najmanjši obseg za junij v 46-letnem naboru satelitskih podatkov, za rekordom −16 % iz junija 2023. Leto 2024 je tretje leto zapored z velikim negativnim odklonom. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za junije od leta 1979 do leta 2024 v primerjavi z junijskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all June months from 1979 to 2024. The anomalies are expressed as a percentage of the June average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov junija 2024, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v junijskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon anarktičnega morskega ledu od junijskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for June 2024. The thick orange line denotes the climatological ice edge for June for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for June 2024 relative to the June normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Vzorec odklona koncentracije morskega ledu okoli Antarktike junija 2024 je podoben vzorcu odklonov v maju, zlasti je bilo to opazno v južnem Tihem oceanu in južnem Atlantiku. Podpovprečna koncentracija morskega ledu je bila izrazita v Amundsenovem morju, severovzhodnem Rossovem morju in vzhodno od Weddllovega morja od približno 20° Z do 100° V. Nadpovprečna koncentracija je prevladovala na obeh straneh Antarktičnega polotoka. Odklon koncentracije v Zahodnem Tihem oceanu je bil raznolik. 40 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JUNIJU 2024 Agrometeorological conditions in May 2024 Marko Puškarić unij je bil nadpovprečno topel ter nadpovprečno namočen mesec. Odklon temperature zraka od dolgoletnega povprečja je na državni ravni znašal 1,4 °C. Največji temperaturni odkloni so bili na vzhodnem delu države. Povprečna mesečna temperatura zraka je po večjem delu države znašala med 19 in 22 °C. V Celju je bila povprečna mesečna temperatura 20,7 °C, kar je 1,9 °C več od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020. Temperature so se le na začetku druge dekade spustile pod dolgoletno povprečje, takrat so se minimalne dnevne temperature po večjem delu države gibale med 6 in 9 °C. Letošnji junij je že 13. zaporedni mesec, ko beležimo nadpovprečno temperaturo zraka. J Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana po Penman-Monteithovi enačbi, junij 2024 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, June 2024 Postaja pov Bilje Celje Cerklje – let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce – let. Maribor – let. Ljubljana – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož – let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno/Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 4,0 4,1 4,4 4,3 4,0 4,2 3,5 3,8 3,7 3,7 4,2 4,3 4,4 4,4 4,2 4,4 3,9 4,4 4,6 4,2 4,0 3,6 4,1 4,1 4,0 4,2 4,2 I. dekada max  5,2 36 5,2 41 5,5 44 5,2 43 4,9 36 5,3 37 4,7 35 4,6 35 4,8 37 5,1 37 5,7 38 5,7 39 5,5 40 5,7 44 5,0 38 5,5 39 4,8 39 5,6 39 5,5 46 5,3 38 4,9 36 4,8 36 5,0 37 5,2 37 5,3 36 5,3 38 5,4 38 II. dekada max 4,3 5,4 4,2 6,2 4,7 7,4 4,1 6,0 3,9 5,8 4,3 5,5 3,6 4,8 3,7 5,4 3,8 5,6 3,6 5,7 4,5 7,2 3,9 6,2 3,6 6,5 4,4 7,3 4,4 6,4 4,2 6,1 3,9 5,5 4,7 6,1 5,1 6,2 3,8 5,5 4,3 6,7 3,5 5,4 3,9 6,0 4,0 6,0 3,4 5,6 3,9 6,0 3,4 6,2 pov 41  43 42 47 41 39 43 36 37 38 36 45 39 36 44 44 42 39 47 51 38 43 35 39 40 34 39 34 pov 5,1 4,7 4,8 4,1 4,7 4,8 4,4 4,0 4,2 4,3 5,2 4,5 4,3 4,6 5,2 4,5 4,4 5,5 5,4 4,5 4,8 4,1 4,5 4,6 4,6 4,3 4,1 III. dekada max 6,0 6,1 6,7 5,9 5,8 5,9 5,1 5,6 5,7 5,8 7,3 6,2 5,8 6,4 6,4 6,2 5,6 7,0 6,6 5,7 6,2 5,4 5,8 6,1 5,9 5,9 5,7  51 47 48 41 47 48 44 40 42 43 52 45 43 46 52 46 44 55 54 45 48 41 45 46 46 43 41 pov 4,5 4,3 4,6 4,2 4,2 4,4 3,8 3,8 3,9 3,9 4,6 4,2 4,1 4,5 4,6 4,4 4,1 4,9 5,0 4,2 4,4 3,7 4,2 4,2 4,0 4,1 3,9 mesec (M) max  6,0 130 6,2 130 7,4 139 6,0 125 5,8 121 5,9 129 5,1 115 5,6 112 5,7 117 5,8 116 7,3 135 6,2 123 6,5 119 7,3 134 6,4 135 6,2 126 5,6 122 7,0 142 6,6 151 5,7 121 6,7 126 5,4 112 6,0 121 6,1 123 5,9 116 6,0 120 6,2 113 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečna vsota efektivnih temperatur zraka nad izbranim pragom 10 °C je v večjem delu države znašala med 250 in 330 °C, v Zgornjesavski dolini okoli 200 °C, v Beli krajini, Prekmurju na Goriškem in Obali pa med 340 in 380 °C. Mesečna akumulacija toplote je presegla dolgoletno povprečje za 20 do 60 °C. Tudi letna akumulacija toplote je povsod po državi ostala višja od primerjalnega obdobja 1991–2020 (preglednica 4). Odstopanja od dolgoletnega povprečja pri pragu 10 °C so večinoma znašala od 80 do 130 °C, v Zgornjesavski dolini in delu Gorenjske okoli 50 °C, V Pomurju, Podravju in v Beli krajini pa med 150 in 190 °C. V juniju so bile padavine po državi precej neenakomerno razporejene. V večjem delu Slovenije je padlo od 110 do 180 mm dežja. Najmanj padavin je bilo na skrajnem jugozahodnem in severovzhodnem delu države, kjer je padlo okoli 70 mm dežja. Kazalnik višine padavin na državni ravni je znašal 118 %, Zabeleženih je bilo od 8 do 17 padavinskih dni. V Ljubljani, Biljah in Cerkljah ob Krki je padlo okoli 180 mm dežja, kar je okoli 70 mm več od dolgoletnega povprečja. Povprečna količina dnevno izhlapele vode v mesecu juniju je znašala od 3,7 do 4,6 mm, na Obali in na Vipavskem okoli 5 mm. Skupna mesečna potencialna evapotranspiracija je znašala od 112 do 151 mm (preglednica 1). Največ vode je izhlapelo v tretji dekadi meseca, ko je v najbolj vročih dneh potencialna evapotranspiracija znašala od 5,1 do 7,4 mm. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za junij 2024 in za obdobje vegetacije (od 1. aprila do 30. junija 2024) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in June 2024 and for the vegetation period (from 1 April to 30 June 2024) Opazovalna postaja Bilje Ljubljana Vodna bilanca [mm] v juniju 2024 III. dekada Vodna bilanca [mm] I. dekada II. Dekada 0,8 81,7 −48,9 33,6 17,1 27,4 43,3 −14,0 56,6 130,9 Mesec (1. 4.–30. 6. 2024) −12,6 3,2 −8,6 −18,0 −16,1 Celje 11,5 20,2 1,9 33,6 64,4 Šmartno/Slovenj Gradec 17,7 13,8 −23,3 8,1 103,1 Maribor – let. 46,6 −19,5 −28,0 −1,0 35,3 1,8 −22,1 −44,0 −64,3 −111,5 −10,0 −22,9 −42,1 −75,0 −111,0 Novo mesto Murska Sobota Portorož – let. Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila kljub nadpovprečno mokremu mesecu ponekod po državi izrazito negativna. V Portorožu je vodni primanjkljaj znašal 75 mm, kar je običajen junijski primanjkljaj za ta del države. Običajne vodno bilančne razmere so bile tudi na Dolenjskem in Koroškem. V Pomurju je vodni primanjkljaj znašal 64,3 mm, kar je skoraj 30 mm večji primanjkljaj glede na dolgoletno povprečje. V Podravju je bilo stanje vodne bilance blizu uravnoteženemu stanju. V osrednji Sloveniji, na Savinjskem in Goriškem je bila vodna bilanca pozitivna. V Biljah, kjer običajni junijski primanjkljaj znaša 40 mm, je bila vodna bilanca pozitivna s presežkom 34 mm. Letošnjemu juniju je bil po stanju vodne bilance do neke mere podoben junij 2015, le da je bila takrat prostorska razporeditev in količina padavin nekoliko drugačna. Povprečna mesečna temperatura tal na globini 5 cm se je v mesecu juniju gibala med 19 in 24 °C, na Goriškem in Obali pa med 25 in 26 °C (preglednica 3). Glede na dolgoletno povprečje je bila temperatura tal na državni ravni za približno 0,5 °C višja kot bi pričakovali v tem delu leta. V tretji dekadi meseca, ko so se tla najbolj segrela, so se v posameznih dneh temperature tal ponekod povzpele celo preko 36 °C (Bilje, Maribor, Postojna). 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, junij 2024 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, June 2024 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 24,1 23,6 34,0 30,7 16,0 16,9 24,0 23,6 35,6 32,6 15,5 16,4 28,3 27,7 38,3 35,2 22,4 22,9 25,5 24,0 Bovec – let. 20,1 20,0 24,7 23,8 14,7 15,1 19,3 19,3 25,4 24,6 15,5 16,0 22,6 22,5 26,4 25,5 20,1 20,4 20,7 20,0 Celje 21,2 20,7 25,2 23,5 16,9 17,4 20,9 20,7 24,9 23,6 17,4 18,1 23,5 23,0 27,1 25,5 20,6 21,0 21,9 21,0 Črnomelj 21,6 21,5 25,5 24,8 18,4 18,8 22,0 22,0 26,4 25,5 17,6 18,3 24,3 24,2 28,3 27,4 21,7 21,9 22,6 22,0 Gačnik 21,5 20,8 28,9 25,1 14,7 16,0 20,9 20,5 29,6 26,9 14,1 15,7 26,0 25,3 33,5 29,7 20,5 21,7 22,8 22,0 Ilirska Bistrica 19,8 19,3 23,3 22,1 15,5 15,9 19,2 18,9 22,7 21,6 15,6 16,2 21,8 21,3 26,5 24,8 19,6 19,7 20,2 19,0 Lesce – let. 18,2 18,2 21,1 21,2 14,9 15,0 18,3 18,4 22,0 22,1 15,3 15,4 21,0 21,1 23,5 23,5 19,4 19,5 19,2 19,0 Maribor – let. 21,8 21,3 31,3 27,4 13,5 15,2 24,2 24,3 36,2 32,2 15,6 18,1 28,8 28,5 36,0 33,5 23,1 25,0 24,9 24,0 Ljubljana – let. 21,3 20,8 30,0 27,3 13,5 14,5 20,3 20,1 29,9 27,5 13,4 14,5 23,7 23,3 31,1 28,5 19,5 20,0 21,8 21,0 Ljubljana Maribor – Vrbanski Plato Murska Sobota 20,8 20,4 26,4 24,8 15,5 16,0 20,7 20,5 26,8 25,2 16,2 16,7 23,5 23,1 27,4 26,1 20,7 20,9 21,7 21,0 21,9 21,4 36,3 29,7 12,0 14,4 22,2 21,7 38,1 32,7 11,1 13,4 26,7 26,0 38,3 33,6 18,8 20,5 23,6 23,0 22,4 22,0 28,4 26,5 15,9 16,6 22,0 21,7 28,7 27,2 16,0 16,8 25,8 25,4 32,7 30,9 21,1 21,6 23,4 23,0 Novo mesto 23,1 22,8 32,1 28,1 15,6 17,2 22,4 22,3 32,0 28,2 16,4 17,8 24,8 24,5 32,0 29,2 20,8 21,7 23,5 23,0 Portorož – let. 23,1 22,9 27,3 25,8 18,7 19,3 23,8 23,6 28,5 27,1 19,2 20,2 25,6 25,4 29,1 28,0 22,9 23,4 24,1 23,0 Postojna 21,5 20,9 31,4 27,8 13,1 13,8 20,3 20,0 33,4 29,3 11,5 12,7 24,3 23,7 36,3 32,0 18,6 19,2 22,0 21,0 Šmartno/Sl. Gradec 21,3 20,8 33,6 29,5 11,8 13,2 21,1 20,7 36,3 32,0 11,0 12,6 24,9 24,5 34,9 31,1 18,9 19,7 22,4 22,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2024 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2024 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2024 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 33 2421 1541 808 345 19 2245 1398 715 107 254 30 1787 979 438 75 110 267 58 1791 1007 460 55 51 91 197 26 1334 702 298 24 80 72 111 263 24 1752 979 460 436 52 83 82 121 286 51 1753 1020 516 169 438 39 90 79 119 288 39 1801 1044 517 146 182 482 30 103 96 132 332 30 2089 1282 653 150 152 180 482 47 100 102 130 332 47 2126 1310 673 54 165 158 185 507 54 115 108 135 357 54 2237 1418 761 620 55 148 142 180 470 55 98 92 130 320 55 1972 1185 604 632 48 149 149 184 482 48 99 99 134 332 48 2064 1261 661 638 58 153 150 185 488 58 103 100 135 338 58 2082 1289 682 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož – let. 213 214 248 675 33 163 164 198 525 33 113 114 148 375 Bilje 202 202 242 645 19 152 152 192 495 19 102 102 142 Postojna 177 169 207 554 31 127 119 157 404 31 77 69 Kočevje 182 175 210 567 58 132 125 160 417 58 82 Rateče 155 149 191 495 26 105 99 141 345 26 Lesce 180 172 211 563 24 130 122 161 413 Slovenj Gradec 183 182 221 586 52 133 132 171 Ljubljana – let. 190 179 219 588 39 140 129 Ljubljana 203 196 232 632 30 153 Novo mesto 200 202 230 632 47 Črnomelj 215 208 235 657 Celje 198 192 230 Maribor – let. 199 199 234 Murska Sobota 203 200 235 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1991–2020) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 44 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje V prvi dekadi meseca so plodovi jablan in hruške večinoma dosegli polovico končne velikosti, medtem ko so na Primorskem že dozorele najzgodnejše sorte breskev. Vinska trta je bila večinoma v fazi cvetenja, zgodnje sorte na toplih legah pa so bile že v fazi razvoja plodičev. Ozimni ječmen je bil v fazi dozorevanja, pšenica je bila tedaj še v fazi razvoja plodu. V drugi dekadi meseca so naraščajoče temperature zraka in tal ter posledično visokega izhlapevanja načeli zalogo vode v površinskem sloju tal. Povečevati se je začelo tudi število dni sušnega stresa, zlasti za kmetijske kulture s plitvimi koreninami in slabo pokrivnostjo tal (travna ruša, koruza, zelenjadnice na prostem). V drugi polovici meseca so koruzni posevki pričeli razvijati peti, šesti in sedmi list, za razliko od splošne ocene je začetni fenološki razvoj koruze nekoliko zaostajal za pričakovanim zaradi vpliva deževnega in hladnega vremena in zasičenih tal z vlago v predhodnih obdobjih. V drugi dekadi meseca je ozimni ječmen večinoma že dosegel polno zrelost. V tretji dekadi meseca je bil krompir večinoma v fazi cvetenja, zgodnejše sorte pa v fazi dozorevanja. Nekajdnevni vročinski val je načel zalogo vode v površinskem sloju tal, na obdelovalnih površinah smo lahko opazili sušne razpoke, te so skupaj z zbitostjo tal oteževale obdelavo in vznik vrtnin na prostem. S povišanim izhlapevanjem je naraslo tudi število dni s sušnim stresom. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY June was warmer than normal, while the amount of precipitation was higher than usual. Monthly climatological water balance was negative on the northeast and southwest of the country. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 19 and 24 C in warmer regions between 25 and 26 C. 45 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V JUNIJU 2024 Discharges of Slovenian rivers in June 2024 Maja Koprivšek, Florjana Ulaga unija se je po slovenskih rekah pretakala skoraj dvakratna količina vode, običajne za ta mesec v primerjalnem obdobju 1991–2020 (slika 1). Od leta 1981 naprej je bil bolj vodnat junij le leta 1986. Vodnatost Pesnice in rek na jugozahodu države je bila okoli trikrat večja od običajne, še najmanj pa sta od običajnih junijskih razmer odstopali povirji Save in Soče, kjer je bila vodnatost le za 20 do 40 odstotkov večja od običajne. Podpovprečne vodnatosti nismo zabeležili nikjer po državi. J Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom junija 2024 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between June 2024 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Srednji mesečni pretoki večine rek so se uvrstili nad 95. percentil primerjalnega obdobja (slika 2). Pretoki Soče, Sore in Sotle so bili med 80. in 90. percentilom, Save Bohinjke in Krke v zgornjem toku pa tik pod 75. percentilom. Srednji junijski pretoki Mure, Drave, Save v srednjem in spodnjem toku, Ljubljanice, Krke in Kolpe v spodnjem toku ter Savinje v zgornjem toku so bili največji od leta 1991. Pri tem so bili srednji mesečni pretoki Mure, Drave in Ljubljanice tudi največji od leta 1981, srednji mesečni pretok Save v Litiji pa se je izenačil z največjim srednjim junijskim pretokom 254 m3/s iz leta 1985. Tudi srednji mesečni pretoki drugih rek so se približali največjim vrednostim primerjalnega obdobja. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek junija 2024 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in June 2024 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Slika 3. Ljubljanica na vodomerni postaji Kamin ob visokovodnem vodostaju 1. junija (foto: M. Koprivšek) Figure 3. The Ljubljanica River at the gauging station Kamin during high water level, June 1 (photo: M. Koprivšek) Slika 4. Reka Reka v Škocjanskih jamah 14. junija (foto: M. Koprivšek) Figure 4. The Reka River in Škocjan Caves on June 14 (photo: M. Koprivšek) Značilni pretoki rek junija 2024 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Vse reke so najmanjše pretoke dosegle v zadnjih dneh meseca. Največje pretoke so Sava v spodnjem toku, Ljubljanica, Krka, Sotla, Dravinja in reke v slovenski Istri dosegle prvi dan meseca, Mura 4. junija, vse ostale reke pa 11. in 12. junija. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki junija 2024 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020. Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in June 2024 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges. Junij/June 2024 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Dan/ Day Mura Gornja Radgona 30. 6. 187 383 759 4. 6. Drava Črneče 30. 6. 460 657 1203 12. 6. Dravinja Makole 30. 6. 2,45 7,66 52,3 1. 6. Sava Radovljica 29. 6. 40,8 73,1 215 12. 6. Sava Litija 30. 6. 112 254 579 1. 6. Sava Čatež 29. 6. 137 362 880 1. 6. Sora Suha 30. 6. 7,19 20,4 89,3 11. 6. Sotla Rakovec 30. 6. 1,93 10,4 55,2 1. 6. Kolpa Metlika 30. 6. 20,8 80,9 474 11. 6. Ljubljanica Moste 30. 6. 21,2 82,7 206 1. 6. Savinja Laško 30. 6. 16,5 45,9 198 11. 6. Krka Podbočje 30. 6. 28,7 75,7 228 1. 6. Soča Kobarid 30. 6. 19,4 46,9 209 12. 6. Soča Solkan 29. 6. 41,5 122 446 12. 6. Idrijca Hotešk 30. 6. 8,39 26,3 211 11. 6. Vipava Miren 30. 6. 5,26 29,5 270 11. 6. Reka Cerkvenikov mlin 30. 6. 2,20 12,1 103 1. 6. Rižana Kubed 30. 6. 0,610 5,43 34,5 1. 6. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Junij/June 19912020 Qnp Qs m3/s m3/s 89,4 120 145 206 211 339 152 221 243 355 342 552 0,763 1,12 1,63 3,77 2,85 10,4 13,9 20,0 26,5 46,0 59,8 91,5 37,0 44,7 74,3 127 124 212 60,1 68,9 117 209 190 323 2,92 3,80 5,66 12,0 13,1 24,2 0,513 0,655 1,52 4,96 4,66 13,4 7,83 10,5 15,1 34,6 22,3 77,4 5,71 8,50 15,1 33,6 39,3 69,8 5,16 7,07 11,6 27,5 20,2 50,9 8,74 11,3 16,3 35,5 31,4 73,7 9,39 13,7 21,8 36,4 36,4 64,6 17,9 24,8 36,3 79,3 74,5 168 4,59 7,18 6,71 14,2 12,4 37,5 1,71 2,29 3,49 10,9 7,90 37,7 0,464 1,06 1,21 3,60 4,16 13,7 0,108 0,177 0,370 1,85 2,15 7,78 Qvk m3/s 175 421 1130 324 671 1330 3,08 25,9 68,2 44,4 143 384 77,8 367 824 120 587 1448 9,45 74,5 216 0,941 27,6 99,0 15,7 197 590 19,4 127 213 15,6 164 538 16,5 119 345 22,6 128 469 113 367 1351 10,7 99,7 324 6,72 64,1 266 3,52 27,0 83,0 0,554 11,1 31,6 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qs, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek junija 2024 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 5. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in June 2024 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na grafikonih na sliki 5 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v juniju 2024 in v primerjalnem obdobju 1991–2020. Mali (Qnp), srednji (Qs) in tudi veliki (Qvk) junijski pretoki so bili skoraj na vseh rekah nadpovprečni, le mali pretoki Soče so se gibali okoli dolgoletnega povprečja. Drava v Črnečah je dosegla največji, Krka v Podbočju pa 3. največji mali junijski pretok od leta 1981. Blizu najvišjim obdobnim vrednostim so bili tudi mali pretoki Save v Litiji, Kolpe v Metliki in Mure v Gornji Radgoni. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Največje junijske visoke konice pretokov od leta 1981 so bile dosežene na Vipavi v Mirnu, na Reki pri Cerkvenikovem mlinu in na Rižani pri Kubedu, blizu najvišjim obdobnim vrednostim pa sta bili tudi visoki konici na Ljubljanici v Mostah in na Dravi v Črnečah. Slika 6. Urni pretoki junija 2024 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 6. Hourly discharges in June 2024 at the selected gauging stations in the Mura, Drava and Sava river catchments 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Na slikah 6 in 7 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v juniju. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. Slika 7. Urni pretoki junija 2024 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 7. Hourly discharges in June 2024 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations Mesec se je začel z veliko vodnatostjo in upadanjem rek. Ljubljanica (slika 3) in Krka sta se razlivali, posamezna kraška polja so bila ojezerjena. Poleg omenjenih kraških rek so tudi Sava v spodnjem toku, Sotla, Savinja in reke na južnem Primorskem že prvi dan dosegle največje pretoke v mesecu. Mura je začela naraščati tretjega in je največji pretok meseca dosegla 4. junija. Hkrati je prehodno narasla tudi Savinja, manj izrazito pa tudi druge reke v vzhodni Sloveniji. Do konca prve dekade meseca so nato reke večinoma upadale, 11. junija pa hitro in močno narasle povsod po državi. Vipava, Ljubljanica, Drava in Mura so se razlivale. Od 12. junija naprej so reke večinoma upadale. Drava in Mura sta ohranjali veliko vodnatost skoraj do konca meseca, predvsem reke v zahodni in južni Sloveniji pa so ob koncu meseca upadle do male vodnatosti. SUMMARY In June, almost twice the amount of water flowed through Slovenian rivers than was usual for this month in the reference period 1991–2020 (Figure 1). From 1981 onwards, June was more water-abundant only in 1986. The mean monthly discharge of the Pesnica River and the rivers in the southwest of the country was about three times higher than usual. The Mura, Drava, Sava in the middle and the lower reaches, Ljubljanica, Krka, Kolpa in its lower reach and Savinja in its upper reach reached the highest mean monthly discharge for June since 1981. The mean monthly discharges of other rivers also approached the highest values of the reference period. The least water-abundant rivers were in the Sava and Soča headwaters, where the mean monthly discharges were only 20 to 40 per cent larger than usual. Below-average monthly discharges were not recorded anywhere in the country. 51 TEMPERATURE REK IN JEZER V JUNIJU 2024 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2024 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v juniju 2024 v povprečju 0,3 °C nižja od srednje junijske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo za 1,3 °C nižjo srednjo mesečno temperaturo glede na primerjalno obdobno mesečno povprečje, Blejsko jezero pa za 0,3 °C višjo (preglednica 1). Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila 6,3 °C. T Za veliko rek se je začel junij z najnižjo mesečno temperaturo. Nato se je temperatura rek v prvi tretjini meseca postopno dvigovala. Sledila je močnejša ohladitev do 14. junija, ko je imela večina rek najnižjo mesečno temperaturo, nato pa se je temperatura rek, z vmesno ohladitvijo med 25. in 26. junijem, do konca junija dvigovala. Najvišjo temperaturo je imela velika večina rek v zadnjih dneh junija. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v juniju 2024 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average June 2024 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero JUNIJ 2024 15,2 21,5 14,6 15,1 18,3 20,2 12,3 13,6 17,5 15,5 10,2 16,6 14,9 15,3 17,5 12,7 18,3 16,6 9,7 14,1 15,7 14,7 12,9 11,8 14,4 20,6 obdobje / period 1991–2020 15,6 18,9 16,2 15,5 19,6 17,6 12,2 14,5 19,3 14,9 9,2 19,9 15,3 12,0 17,3 14,8 18,4 18,4 9,1 14,0 17,5 15,5 13,1 12,2 15,7 20,3 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 52 razlika / difference −0,4 2,6 −1,6 −0,4 −1,3 2,6 0,1 −0,9 −1,8 0,6 1,0 −3,3 −0,4 3,3 0,2 −2,1 −0,1 −1,8 0,6 0,1 −1,8 −0,8 −0,2 −0,4 −1,3 0,3 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 10 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. Mura G. Radgona junij Drava Ptuj 1. 3. Mislinja Otiški Vrh 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. Ledava Polana 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 10 1. 15 3. 5. 7. 5 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Čatež junij Kamniška B. Kamnik Sora Suha 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Dravinja Videm 10 5 15 Kolpa Metlika 15 10 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij junij Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje 25 25 20 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) junij Pesnica Zamušani 15 Dreta Kraše Paka Rečica 15 10 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij junij Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 53 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Temperatura (°C) 20 15 10 Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v juniju 2024, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in June 2024 in C 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Bohinjsko jezero Blejsko jezero Bohinjsko jezero se je od začetka in do 10. junija postopno segrevalo. Po 10. juniju se je srednja dnevna temperatura v petih dneh znižala za dobrih 5 °C, tako da je imelo 15. junija najnižjo srednjo dnevno temperaturo v tem mesecu. Sledilo je postopno segrevanje do 28. junija, ko je imelo jezero najvišjo srednjo dnevno temperaturo, nato pa se je do konca meseca malo ohladilo. Večji del junija je bila srednja dnevna temperatura pod običajno za ta čas. Šele v zadnji tretjini meseca se je jezero ogrelo nad srednjo obdobno temperaturo. Blejsko jezero se je do 8. junija segrevalo, nato je imelo dva dni ustaljeno dnevno temperaturo. Po 10. juniju se je tudi Blejsko jezero ohladilo, a manj kot Bohinjsko jezero. Sledilo je postopno segrevanje do konca junija. Blejsko jezero je imelo najnižjo srednjo dnevno temperaturo 1. junija, najvišjo pa zadnjega junija. V začetku meseca je bila temperatura Blejskega jezera pod srednjo obdobno temperaturo za ta čas. Po enem tednu se je jezero ogrelo nad srednjo obdobno temperaturo, ob ohladitvi po 10. juniju pa ponovno ohladilo pod srednjo obdobno temperaturo. Mesec se je zaključil s temperaturo Blejskega jezera višjo od srednje obdobne temperature. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juniju 2024, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in June 2024 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily average temperatures of the selected Slovenian rivers in June 2024 was 6.3 C. The average observed river’s temperature was 0.3 C lower as a long-term average 1991–2020. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.3 C lower as a long-term average and Bled Lake was 0.3 C higher as a long-term average. 54 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JUNIJU 2024 Sea dynamics and temperature in June 2024 Daniela Turk unija 2024 je srednja mesečna gladina morja na mareografski postaji Koper za 1 cm presegla maksimalno vrednost v primerjalnem obdobju 1991–2020. Najvišja izmerjena višina v tem mesecu je bila za 3 cm nad povprečjem glede na primerjalno junijsko obdobje, vendar se morje ni razlivalo ali poplavljalo. Gladina morja se je dvignila največ do 295 cm, rezidualna višina pa se je gibala v manj izrazitem razponu kot maja. Največji dnevni hod v višini 130 cm je bil zabeležen 21. junija, tik pred polno luno. V Kopru ob obali je srednja mesečna temperatura morja znašala 23,6 °C, medtem ko je bila na oceanografski boji Zarja v Tržaškem zalivu 23,8 °C. Obe temperaturi sta za približno 1 °C višji od junijskega povprečja v primerjalnem obdobju 1991–2020. Skozi mesec se je temperatura morja z občasnimi ohladitvami postopno dvignila za okoli 6 °C. Povprečna višina valov na oceanografski boji Zarja je bila junija 0,28 m, pri čemer je najvišji val, izmerjen ob burji 24. junija, dosegel 2,03 m. J Višina morja Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja (10-minutni intervali) junija 2024 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels (10-minutes intervals) in June 2024 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper Junij 2024 Junij 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 2. 6. 18.30 24. 6. 4.50 235 295 156 213 275 130 222 292 145 234 327 160 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month V juniju 2024 je bila srednja mesečna višina (SMV) morja na mareografski postaji Koper 235 cm, kar je za 1 cm višje kot maksimalna junijska SMV v primerjalnem obdobju 1991–2020. Prav tako je bila za 5 cm višja od SMV v juniju 2023. Najvišja izmerjena višina (NVVV) je bila za 3 cm nad povprečjem glede na primerjalno obdobje, medtem ko je najnižja izmerjena višina (NNNV) presegla povprečje najnižjih junijskih višin v primerjalnem obdobju za 9 cm (preglednica 1). Dne 21. junija, tik pred polno luno, je bil zabeležen največji dnevni hod (razlika med najvišjo in najnižjo višino morja v dnevu) v višini 130 cm. V juniju se morje ni razlivalo ali poplavljalo, gladina morja pa se je dvignila največ do 295 cm (slika 1, preglednica 1). 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) visokovodna višina (300 cm) 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 130 1 .6. 2 .6. 330 310 290 270 250 230 210 190 170 150 130 16. 6. 3 .6. 4 .6. 5 .6. 6 .6. 7 .6. 8 .6. 9 .6. 10 .6. 11 .6. 12 .6. višina morja Hrez [ cm ] rezidualna višina (Hrez) 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 13 .6. 14 .6. 15 .6. 16 .6. 60 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 17. 6. 18. 6. 19. 6. 20. 6. 21. 6. 22. 6. 23. 6. 24. 6. 25. 6. 26. 6. 27. 6. 28. 6. 29. 6. 30. 6. 1. 7. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) junija 2024 (10-minutni intervali) Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in June 2024 (10-minutes intervals) Valovanje morja Oceanografska boja Zarja (Tržaški zaliv) višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja (mediana) perioda valovanja [s] 3 6 4,5 2 1 ↙↙ ↗ ↗← ↑ ↗ ↗ ↑ ↗ ↗ ←↑ ↑ ↗↗↑ ↑↗ ↑↗↗↗↗↗↗↗ ↗↗↗↗↗↗↗↗ ↑ ↗ ↗↗↗↗↑↗↗↗ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ↙ ↙ ↙↙↙ ↗ ↙ ↑↗↗↗ ↗↗↗↑↗ ←↗↑↖ ↑↗↑ ↑ ↑ ↙ ↙ ↙ ↙ ↗↗ ↙↙ ↙ ↙ ↗↑ ↗ ↙↙↙ ↑↖ ↗ ↑↗↗↗↗ ↖↑↗ ↙↑ → ↗ ↗↖ ↑ ↗↗ ↖↗↑↗↗↗↗ ↑ ↑↖ 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 3 1,5 0 1 Oceanografska boja Zarja (Tržaški zaliv) hitrost vetra [m/s] hitrost vetra (mediana) sunki vetra (maksimum) 25 20 15 ↙ ← ←← ← ←← ← ← ← ←←← ← ↑ ↑ ←← ↗ ↑ ↖↗ ↑↑ ← ↑↑ ↗ ↗↖ ↗ ← ↑ ↗↖← ↗ ↑ ↙ ← ↗ ↗ ↑ ← ↖ ←↗ ← ←↖ ←↗ → ↗ ← ↑← ↗ ↑←↖↑ ↑ ← 5 →↗↖←← ↘ ↑↖ ↑←↑↗↑ ↗↗↑ ↑ ↗↖↙ ↗↑↖↙→→ ↗ ↗ → ↗↗ ↗ ↑ ↗→↗↗ ↖↖→ ←↑→↗ ↑↖ ↖ ↖ ↑ ↖ ↗ ↑←← 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Zarja v Tržaškem zalivu (6-urni intervali) junija 2024. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Zarja in the Gulf of Trieste (6-hourly intervals) in June 2024. The arrows present the wave and the wind direction 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Junija je bila srednja višina valov izmerjenih na oceanografski boji Zarja 0,29 m, srednja perioda valovanja pa 2,9 s. Povišano valovanje morja je bilo zabeleženo od 11. do 13. in 24. junija, ko so valovi ob močnejšem vetru presegli višino 1 m (slika 2 zgoraj). Najvišji val, ki je dosegel maksimalno višino 2,03 m je bil izmerjen 24. junija, ko sta pihala vzhodni veter in burja s sunki do 19 m/s. Valovanje se je ob teh vetrovih širilo proti jugozahodu. Odklon smeri širjenja valov rahlo proti jugu glede na smer burje in vzhodnega vetra je pogosto opažen v Tržaškem zalivu. Povprečna hitrost vetra v juniju je znašala 3,7 m/s. Najmočnejši veter pa je bil izmerjen 25. junija v popoldanskem času, ko so posamezni sunki vetra z vzhodne smeri dosegli hitrost 20,9 m/s (slika 2 spodaj). Podatki o valovanju in vetru so zaradi rednih vzdrževalnih del na oceanografski boji Vida za junij pridobljeni z oceanografske boje Zarja, ki se nahaja v Tržaškem zalivu. Temperatura morja Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja (10-minutni intervali) junija 2024 in značilne junijske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature (10-minutes intervals) in June 2024 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Mareographic station Koper Junij 2024 Junij 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas °C °C °C °C Tnk Ts Tvk 24. 6. 21.40 — 30. 6. 15.50 19,0 23,6 28,8 14,0 17,2 20,3 19,3 22,5 25,8 22,2 27,0 30,7 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous V juniju je bila srednja temperatura morja (Ts) ob obali v Kopru 23,6 °C, kar je za približno 1 °C višje od običajnega povprečja za ta mesec. Najvišja temperatura (Tvk) pa je presegala povprečje za 3,0 °C in je bila 5. najvišja junijska Tvk v primerjalnem obdobju (preglednica 2). Najnižja temperatura morja (Tnk) je znašala 19,0 °C, kar je blizu povprečja za primerjalno obdobje 1991–2020. Nobena od temperatur ni dosegla maksimalnih vrednosti v primerjalnem obdobju. Junija se je temperatura morja postopoma zvišala za približno 6 °C, pri čemer sta se ob obali v Kopru in v Tržaškem zalivu pojavila dva izrazita prehodna obdobja ohladitve: od 13. do 14. ter od 23. do 27. junija (slika 3). Na oceanografski boji Zarja je bila srednja temperatura morja 23,8 °C. Najnižjo temperaturo na tej lokaciji, 20,3 °C, smo zabeležili 1. junija, najvišjo temperaturo, 28,4 °C, pa 29. junija (slika 3 spodaj). 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper temperatura morja najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Oceanografska boja Zarja (Tržaški zaliv) temperatura morja najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Slika 3. Temperatura površine morja (6-urni intervali) junija 2024 v Kopru (zgoraj) in Tržaškem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea surface temperature (6-hourly intervals) in June 2024 at Koper (above) and in the Gulf of Trieste (below) Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Rezidualna višina v juniju se je gibala v manj izrazitem razponu kot maja. Medtem ko je maja zaradi juga in nihanja Jadranskega morja dosegla več kot 40 cm odklona od pričakovane astronomske višine in se spustila do −24 cm odklona, je bila največja v juniju malo nad 31 cm (slika 4 zgoraj). V obdobju največjih vrednosti med 10. in 12. junijem smo opazili znižanje zračnega tlaka do 1003 mbar in močnejši vzhodni veter s sunki do 15 m/s. Med 15. in 16. junijem ter 30. junijem se je zračni tlak spustil na približno 1010 mbar, pri čemer je rezidualna višina dosegla vrednosti do 25 cm, prevladoval pa je veter z južne in vzhodne smeri. Najmanjšo rezidualno višino, −10,1 cm, smo zabeležili 24. junija ob zračnem tlaku 1012 mbar in sunkih burje do 15 m/s (slika 4). Junija je temperatura zraka na slovenski obali postopoma naraščala od približno 18 do 29 °C, predvsem ob večdnevnem sončnem sevanju nad 250 W/m² (slika 4 spodaj). Med 10. in 15. ter 26. in 28. junijem smo zabeležili prehodne ohladitve zraka. Temperatura morja se je med 13. in 14. junijem znižala in sovpadala z znižanjem temperature zraka ter zmernim vzhodnim vetrom v Tržaškem zalivu (slika 2 spodaj), ki je bil nekoliko močnejši kot ob obali v Kopru (slika 4 sredina). Do ponovne ohladitve morja je prišlo še med 23. in 27. junijem ob nekajdnevnem obdobju nekoliko bolj oblačnega vremena (sončno sevanje manjše od 250 W/m²) in mešanja plasti morske vode med močnejšim vetrom z vzhodne strani in burjo. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 40 1020 20 1015 0 1010 -20 1005 -40 1000 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 25 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 hitrost vetra (mediana) 1 sunki vetra (mediana) 20 15 10 ↙ ↗ ↗ ↙ ↖↑ ↖↑ ↗→ → →→ → → ↑ → ↖ → → → ↗ ↙ ↙ ↙ ↙↙ ↖ ↘ ↖ → → ←↑ ←↖ ↗←←← ↙ ↙ ↙←← ↙ →→ ← ↓ ←←→→↑ → ←←→ ←←→→← ← ←←→ ← → ↙ ↙← ← ↑ ← ↘← ←←→ ←←→ ←←→ ←←→ ↑←←←←← ←← ↙ ← ← ←←→ ←←→ ←← ←←→ ←←→ ←← ← ← ← 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje globalno son. sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Zarja) glob. sončno sev. (Koper) [ W/m2 ] 30 400 28 350 26 300 24 250 22 200 20 150 18 100 16 50 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Slika 4. Rezidualna višina morja in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (na sredini) na mareografski postaji Koper (6-urni intervali) junija 2024. Smer vetra je prikazana s puščicami. Spodaj: srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Zarja v Tržaškem zalivu Figure 4. Residual sea level and atmospheric pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in June 2024. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea surface and air temperature, global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea surface temperature at the oceanographic buoy Zarja in the Gulf of Trieste Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Avgusta bodo najbolj izrazite razlike med višinami plime in oseke glede na astronomsko plimovanje med 3. in 6. avgustom ter med 18. in 22. avgustom, ko bo astronomska višina ob večerni plimi najmanj 40 cm višja in ob jutranji oseki več kot 60 cm nižja od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji Koper (slika 5). Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2024 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5 Prognozirano astronomsko plimovanje morja avgusta 2024 na mareografski postaji Koper. Figure 5. Tidal predictions for August 2024 at the Koper mareographic station. SUMMARY In June 2024, the mean monthly sea level at the Koper tide gauge station exceeded the maximum value in the comparison period 1991–2020 by 1 cm. The highest measured height for this month was 3 cm above average compared to the comparative period in June, but the sea did not overflow or flood. The sea level rose to a maximum of 295 cm, and the residual height fluctuated in a less pronounced range than in May. The maximum daily difference between the highest and lowest sea level of 130 cm was recorded on June 21th, just before the full moon. The average monthly sea temperature along the coast in Koper was 23.6 C, while at the oceanographic buoy Zarja in the Gulf of Trieste it was 23.8 C. These temperatures are about 1 C higher than the June average for the comparison period 1991–2020. During the month, the sea temperature gradually increased by around 6 C with occasional cooling. The average wave height at the Zarja oceanographic buoy in June was 0.28 m, with the highest wave measured during bora wind on June 24th reaching 2.03 m. 60 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JUNIJU 2024 Groundwater quantity in June 2024 Urška Pavlič unija so bile povprečne mesečne višine gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih na zahodu in jugu ter v osrednji Sloveniji visoke za ta mesec. Običajne višine vodnih gladin so prevladovale le v vodonosnikih Braslovškega in Ptujskega polja ter v delih Dravskega in Apaškega polja ter Dolinsko Ravenskega (slika 1). Odklon povprečnih mesečnih višin gladin podzemne vode je bil junija na ravni države že poldrugo leto pozitiven (slika 2). Vodnatost kraških izvirov je v tem mesecu nihala v območju običajnih do visokih vodnih količin. Pretoki izvirov Dinarskega krasa so se v začetku druge dekade meseca ob prehodu fronte s padavinami znatneje povečali. Vodnatost kraških izvirov na območju Alp je bila povečana tako zaradi neposrednega prenicanja dežnih padavin kot tudi zaradi taljenja snega v visokogorju. J Slika 1. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v centilne razrede (P) referenčnega obdobja 1991–2020; junij 2024 Figure 1. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly centile values (P) of reference period 1991–2020; June 2024 Napajanje večine vodonosnikov z neposrednim prenicanjem padavin je bilo junija nadpovprečno, snežne odeje v visokogorju ob koncu meseca niso več beležili. Nadpovprečne količine napajanja so prejeli vsi večji medzrnski vodonosniki po državi z izjemo Pomurja ter kraški vodonosniki dela Karavank, območja Snežnika, vzhodne Dolenjske, dela Notranjske in Krasa. Podpovprečno junijsko količino napajanja iz prenicanja padavin so prejeli vodonosniki slovenske Istre, južnih Julijcev in širšega območja Suhe krajine. Večina padavin je padla med 10. in 13. junijem, manjše količine pa so bile mestoma zabeležene tudi med 2. in 3. ter med 23. in 26. v mesecu. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pogled na medzrnski vodonosnik Kokra – Preddvor iz sv. Lovrenca nad Bašljem, 9. junij 2024 Figure 2. View on Kokra – Predvor alluvial aquifer from st. Lovrenc above Bašelj, 9th of June 2024 V medzrnskih vodonosnikih po državi se je junija nadaljevalo obdobje ugodnega količinskega stanja podzemne vode glede na referenčne vrednosti količin primerljivega letnega časa. Gladina podzemne vode je bila v večini teh vodonosnikov zahodne, južne in osrednje Slovenije višja kot je značilno za junij. Običajne junijske višine gladin smo spremljali le v vodonosnikih Braslovškega in Ptujskega polja, v delih Dravskega in Apaškega polja ter Dolinsko Ravenskega (slika 1). Povprečje standardiziranega mesečnega kazalnika gladin podzemne vode (SGI) na ravni države je bilo že poldrugo leto višje od normale (slika 3), vrednost tega kazalnika je bila pozitivna na večini posameznih merilnih lokacij po državi (slika 4). V plitvih medzrnskih vodonosnikih smo spremljali znatni dvig vodne gladine v sredini junija, v globljih medzrnskih vodonosnikih pa se je večji del meseca gladina podzemne vode postopoma zniževala, v zadnjih dneh meseca pa se je trend obrnil v smer zviševanja vodnih gladin (slika 5). Slika 3. Mesečno povprečje standardiziranega indeksa gladine podzemne vode (SGI) na izbranih merilnih postajah; Junij 2024. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 3. Monthly average of standardized groundwater level index (SGI) on selected measuring stations; June 2024. More information on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Vodnatost izvirov Dinarskega krasa se je junija gibala v območju od običajnih do visokih vodnih količin (slika 6). Po obdobju zmanjševanja vodnatosti v prvem delu meseca je, ob prehodu hladne fronte s padavinami med 10. in 13. mesecu, nastopil znatni dvig vodnatosti. Sledilo je obdobje s trendom postopnega zmanjševanja pretokov, ki je bilo mestoma prekinjeno s prehodnim povečanjem pretokov zaradi lokalnih poletnih ploh in neviht v posameznih prispevnih zaledjih kraških vodnih virov. Izviri v predgorju Alp so zaradi taljenja snega izkazovali večjo dinamiko nihanja iztoka podzemne vode kot izviri Dinarskega krasa. Vodnatost alpskih kraških vodnih izvirov je bila večja od povprečne, njihova temperatura pa se je že tretji mesec zapored postopoma zniževala, kar kaže na nadaljevanje iztoka raztaljene snežnice iz prispevnega visokogorskega zaledja. Temperatura vode na območju izvirov Dinarskega krasa se je junija postopno zviševala. Slika 4. Potok Kokrica zbira vodo iz prispevnega zaledja Kamniških Alp in Udinega Boršta, 5. junij 2024 Figure 4. Kokrica stream collects water from Kamnik Alps and Udin boršt plateau, 5 th of June 2024 SUMMARY Normal to high groundwater quantitative status prevailed in June in alluvial as well as in karstic aquifers. The deviation of the average monthly groundwater levels in alluvial aquifers at the national level was positive in June for a consecutive period of one and a half year (Figure 3). In shallow alluvial aquifers and in Dinaric karst aquifers one major hydrological event with temporary increase of water quantity was recorded in first half of the month. Alpine karstic springs showed greater dynamics of water level fluctuations compared to Dinaric karstic due to snow melting in the highlands. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 5. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi s centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020 (P), zglajenimi s 7-dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika. Več: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat/ Figure 6. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to centile values for the comparative period 1991–2020 (P), smoothed with 7-day moving average and daily precipitation amount in the aquifer area. More on: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/watercycle/diagrams/varstat 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 7. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months 66 VODODOMERNA POSTAJA GORNJA RADGONA (MURA) Hydrological station Gornja Radgona on the Mura River Stanka Miklič, Florjana Ulaga odomerna postaja Gornja Radgona na Muri je ena izmed najstarejših postaj v Sloveniji. Trenutna postaja je bila sicer ustanovljena leta 1930, vendar arhivski zapisi omenjajo ustanovitev postaje že leta 1850, na avstrijski strani reke Mure. Vodomer je bil pritrjen na oporniškem zidu železniškega mostu, ki je bil leta 1945 porušen. Vodomerna postaja na današnji lokaciji je bila prvotno postavljena za potrebe regulacijskih del na reki Muri. Zasnovala jo je gradbena sekcija za izvajanje regulacijskih del na reki Muri, leta 1946 pa jo je z obnovo vodomera prevzel Hidrometeorološki zavod Ljubljana. Vodomer se nahaja na desnem bregu Mure, 730 m dolvodno od cestnega mostu čez Muro. Od izliva Mure v Dravo je postaja oddaljena 107 km. Njeno vodozbirno zaledje znaša 10197,2 km2. Vodomerna postaja Gornja Radgona je pomembna za spremljanje vodnega stanja Mure v srednjem toku ter obveščanje pred nevarnostim poplav dolvodno od postaje. Prav tako je pomembna za usklajevanje podatkov o vodnih količinah reke v okviru Stalne slovensko-avstrijske komisije za reko Muro, kot tudi za usklajevanje podatkov s sosednjo Hrvaško. V Slika 1. Lokacija vodomerne postaje Gornja Radgona. Na ortofoto posnetku je z rdečo označena stara lokacija vodomerne postaje, z zeleno pa trenutna lokacija. (vir: ARSO, GURS) Figure 1. Location of hydrologic station in Gornja Radgona. On the ortophoto, the old location of the hydrologic station is marked in red, and the current location is marked in green. Podatki opazovanj so ohranjeni od leta 1893 dalje. V arhivu ARSO razpolagamo s podatki od leta 1930 dalje, vendar podatki v obdobju 1930–1940 pripadajo vodomeru na avstrijski strani reke Mure. Opazovanja vodostajev so bila prekinjena med letoma 1919 in 1930 ter kasneje na novi lokaciji med letoma 1941 in 1945, meritve temperature vode pa med letoma 1919 in 1980. Vodomeri so bili tekom let večkrat poškodovani, zlasti ob visokih vodah. Leta 1973 je bila postavljena žična premostitev ter limnigrafska postaja z avtomatično napravo Hagenuk, ki je delovala do leta 1986, ko je bil vzpostavljen samodejni prenos limnigrafskih podatkov. Leta 2007 je bila postaja nadgrajena s tlačno sondo, dve leti kasneje pa še z radarskim senzorjem, ki ga je leta 2014 nadomestil radarski merilnik. Poleg vodostaja in temperature vode se od leta 1977 dalje na postaji meri še transport suspendiranega materiala, od leta 2000 pa motnost vode. V okviru bilateralnega Interreg projekta goMURra (https:// www.gomurra.eu/sl/gomurra-programa-interreg-v-a-slovenija-avstrija/) je bil leta 2021 varovalni zid ob vodomerni postaji povišan, s tem pa je bila povečana tudi poplavna varnost Gornje Radgone. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Prvi zabeležen opazovalec na postaji je bil Martin Tkalec, ki je dnevno beležil vodostaj med 1. 8.1945 in 31. 12. 1958. Nasledil ga je Rudolf Duh vse do konca marca leta 1990, ko je opazovanja prevzel Franc Franz. Od leta 1991 je opazovalec na postaji Gornja Radgona Franc Mlinarič. Slika 2. Vodomerna postaja Gornja Radgona (foto: arhiv ARSO) Figure 2. Hydrologic station in Gornja Radgona (Photo: ARSO archive) Slika 3. Prečni profil reke Mure v Gornji Radgoni leta 1938 (foto: arhiv ARSO) Figure 3. Cross-sectional profile of the Mura River in Gornja Radgona in 1938 (photo: ARSO archive) 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Največji pretok 1je bil na postaji izmerjen 6. 8. 2023, ko je sredi dopoldneva znašal 1461 m3/s. V proučevanem nizu podatkov so bili sicer največji pretoki zabeleženi 14. 9. 2014 (1363 m3/s), 12. 8. 2005 (1350 m3/s) in 27. 6. 1954 (1241 m3/s). Srednji letni pretok celotnega obdobja opazovanj znaša 154,8 m3/s. Najmanjše pretoke je Mura v Gornji Radgoni dosegla 1. 2. 2006 (31,2 m3/s), 27. 1. 2006 (32,5 m3/s) in 4. 1. 2002 (32,6 m3/s). Slika 4. Srednji letni pretoki (Qs), nizko povprečje (Qnp) in visoke konice (Qvk) na vodomerni postaji Gornja Radgona Figure 4. The mean discharge (Qs), the lowest average discharge (Qnp) and the highest extreme discharge (Qvk) on the Gornja Radgona hydrologic station Preglednica 1. Značilni pretoki obdobja 1946–2022 Table 1. Characteristic discharges in the period 1946–2022 Pretok (m3/s) Velik / High Srednji / Mean Qnk 86,0 55,2 Qnp 96,3 59,9 Qs 244,3 154,8 Qvp 1278,8 624,7 Qvk 1363,2 704,3 Majhen / Low 31,2 40,0 95,4 235,4 273,0 Qnk – najmanjši pretok-konica / the lowest discharge - extreme Qvp – največji pretok-dnevno povprečje / the highest discharge – daily average Qnp – najmanjši pretok- dnevno povprečje / the lowest discharge – daily average Qvk – največji pretok-konica / the highest discharge - extreme Qs – srednji pretok / mean discharge Z izrazitim majskim viškom srednjih pretokov ima Mura v rečnem profilu Gornja Radgona snežnodežni pretočni režim. Višek visokih konic nastopi med majem in julijem, najmanj vode pa je v Muri januarja in februarja. 1 Objavljeno v: ARSO, 2023. Izjemne poplave v Sloveniji med 4. in 8. avgustom 2023. URL: http:// rte.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Porocilo_visoke_vode_in_poplave_avg2023.pdf 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Mesečni srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki ter visoke konice (Qvk) v obdobju 1946–2022 Figure 5. Monthly mean (Qs), low discharge (Qnp) and high discharge (Qvk) over a long-term period 1946–2022 Kot že omenjeno, so bile meritve temperature vode prekinjene do leta 1980. Glede na niz meritev med letoma 1981 in 2022 ima Mura v Gornji Radgoni najvišjo temperaturo julija in avgusta (17,5 °C) najnižjo pa januarja (2,7 °C). V istem obdobju je bila najvišja temperatura vode izmerjena 25. 7. 2022 v pozno popoldanskih urah, ko je znašala 25,1 °C. Najnižja temperatura vode, tj. 0 °C pa je bila v tem obdobju izmerjena večkrat. Slika 6. Srednje letne (Ts), najnižje (Tnk) ter najvišje letne (Tvk) temperature na vodomerni postaji Gornja Radgona v obdobju 1981–2022 Figure 6. Average annual (Ts), minimum (Tnk), and maximum annual (Tvk) temperatures at the hydrological station in Gornja Radgona during the period 1981–2022 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Temperaturni režim reke Mure na vodomerni postaji Gornja Radgona Figure 7. Regime of water temperature of the Mura river in Gornja Radgona Srednji letni transport suspendiranega materiala je v obdobju 1977–2022 znašal 12,6 kg/s. Največji transport suspendiranega materiala, ki je znašal 1681,1 kg/s, je bil izmerjen 13. 8. 2002, najmanjši (0,038 kg/s) pa 7. 2. 2005. Na mesečni ravni je transport suspendiranega materiala največji meseca maja. Slika 8. Srednji mesečni transport suspendiranega materiala na Muri v Gornji Radgoni v obdobju1977–2022 Figure 8. Average monthly transport of suspended material in the Mura River at Gornja Radgona during the period 1977–2022 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Izvajanje meritve pretoka z mostu v Gornji Radgoni ob visoki vodi maja 2023 (foto: arhiv ARSO) Figure 9. The measurement of flow rate from the bridge in Gornja Radgona during high water in May 2023 SUMMARY The Gornja Radgona water gauge station on the Mura River is one of the oldest in Slovenia. Established in 1893, it initially recorded data from the Austrian side until 1930. In addition to water levels and temperature, suspended material transport has been measured since 1977, and water turbidity has been measured since 2000. The highest flow rate recorded at the station was on 6 August 2023, at 1461 m³/s, while the lowest was on 1 February 2006, at 31.2 m³/s. 72 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JUNIJU 2024 Air pollution in June 2024 Tanja Koleša avni delcev so bile zaradi prehoda puščavskega prahu nekaj dni v juniju povišane na vseh merilnih mestih. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 delcev PM10 je v zahodni in osrednji Sloveniji prišlo 21. in 22 . junija, v vzhodni Sloveniji pa le 21. junija. Najvišja dnevna vrednost 106 µg/m3 je bila 21. junija izmerjena v Ilirski Bistrici. Od začetka leta do konca junija je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (31). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. R Ravni ozona so bile v juniju zaradi pogostih padavin in prehoda puščavskega prahu nižje kot bi pričakovali. 8-urno ciljna vrednost je bila presežena na skoraj vseh merilnih mestih, največ 10-krat na Otlici. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 ni bila presežena. Najvišja urna vrednost ozona je znašala 165 µg/m3 in je bila izmerjena v Kopru 20. junija. Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile v juniju nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti zraka. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 73 Agencija Republike Slovenije za ok olje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 Slovenijo je v drugi polovici meseca junija zopet prešel oblak puščavskega prahu, ki je tudi pri tleh povzročil povišanje ravni delcev PM10 (vidno na prikazu modelskih rezultatov na sliki 1). Ravni delcev so se zaradi puščavskega prahu povišale na vseh merilnih mestih. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 je v zahodni in osrednji Sloveniji prišlo 21. in 22 . junija, v vzhodni Sloveniji pa le 21. junija. Najvišja dnevna vrednost 106 µg/m3 je bila 21. junija izmerjena v Ilirski Bistrici. Slika 1. Prikaz modelskih rezultatov onesnaženosti zraka z delci PM10 od 18. 6. 2024 do 23. 6. 2024. Figure 1. Model forecast of air pollution with PM10 particles from 18 June to 23 June 2024. Ostale dni junija so bile ravni delcev nizke na vseh merilnih mestih razen v Žerjavu, kjer v bližini merilnega mesta potekajo gradbena dela (prenova bencinskega servisa). Od začetka leta do konca junija je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (31). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. V letošnjem letu je bilo več preseganj mejne dnevne vrednosti posledica puščavskega prahu, na katerega se ne da vplivati in v skladu z zakonodajo se preseganja naravnega izvora ne upoštevanju pri ugotavljanju skladnosti z mejnimi vrednostmi. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 (11 µg/m3) je bila junija najvišja na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 2, 3 in 4. Ozon V juniju so bile ravni ozona nižje od pričakovanih. V prvi polovici meseca so razlog za nižje ravni ozona padavine. V zadnji tretjini meseca junija so sicer prevladovali ugodni vremenski pogoji za nastanek ozona, saj so se najvišje dnevne temperature povzpele tudi do 35 °C vendar zaradi prisotnosti puščavskega prahu v ozračju ravni ozona niso presegle opozorilne urne vrednosti. Prašni delci v ozračju namreč negativno vplivajo na potek kompleksnih reakcij pri nastanku ozona. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila junija presežena na več merilnih mestih (preglednica 3). Največ (10-krat) je bila presežena na Otlici. Najvišja urna vrednost 165 µg/m3 je bila izmerjena 20. junija v Kopru. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 in na sliki 5. 74 Agencija Republike Slovenije za ok olje Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (90 µg/m3) NO2 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 6. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v juniju na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 45 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu AMP Gaji. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 7. Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v juniju na edinem merilnem mestu, kjer potejako meritve (LJ Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v juniju na petih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven je bila junija izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center in je znašala 0,6 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v juniju 2024 Table 1. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in June 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ OMS Ljubljana EIS TEŠ Postaja/Station CE bolnica CE Ljubljanska Črna na Koroškem Črnomelj Hrastnik IB Gregorčičeva Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Trbovlje Zagorje LJ Center Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Podr. UB UT UT UB UB UT RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UB UB UB UT UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 100 93 100 100 97 100 100 100 87 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 8 9 10 9 8 10 9 9 9 8 10 9 9 8 10 9 8 8 9 8 9 11 5 6 6 5 23 32 34 30 29 39 32 43 31 22 33 29 28 25 26 25 20 30 30 29 31 36 26 28 22 24 Opomba: Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. 75 Agencija Republike Slovenije za ok olje Preglednica 2. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v juniju 2024 Table 2. Pollution level of PM10 in µg/m3 in June 2024 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor MO Ptuj Občina Ruše EIS Anhovo Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Črna na Koroškem Črnomelj Hrastnik IB Gregorčičeva Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrava Tezno Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UT UB UB UT RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UT UB UB UB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB SB RB RB RB % pod 100 97 100 97 100 100 93 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 99 87 90 100 100 100 87 Cp 18 15 24 10 15 19 15 17 15 17 17 17 20 14 15 15 15 19 14 17 13 13 17 27 21 8 15 15 12 11 24 18 18 15 14 14 Cmax 62 63 96 17 59 106 71 82 56 62 62 68 61 51 51 51 64 70 58 70 53 60 62 77 83 17 63 67 56 49 86 58 59 55 51 47 >MV 1 1 2 0 1 2 2 1 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 3 2 0 1 1 1 0 3 1 1 1 1 0 >MV ∑od 1.jan. 17 14 25 14 4 11 4 11 11 17 20 20 10 4 23 12 8 11 5 16 7 4 9 6 31 4 4 3 2 1 15 12 23 6 5 3 Opomba: Merilna mesta in podatki, ki so v mreži DMKZ pridobljeni z avtomatskim merilnikom so napisani poševno, tisti z gravimetrično metodo pa pokončno. 76 Agencija Republike Slovenije za ok olje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v juniju 2024 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in June 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 100 100 100 89 100 100 100 100 100 100 100 92 100 99 97 95 95 65 57 88 101 69 66 69 70 57 100 61 83 67 61 78 68 84 62 130 124 165 133 141 130 130 164 133 155 143 127 135 133 129 147 113 114 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 112 116 146 128 137 121 124 149 121 138 115 116 120 117 121 131 108 106 0 0 7 5 5 1 1 6 1 10 0 0 0 0 1 2 0 0 UB RB UB RB UB UB RB UB UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB AOT40 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. 4 6 12 9 12 3 4 10 4 19 3 6 2 2 5 4 0 1 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v juniju 2024 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in June 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno NO2 Podr UB UB UB UT UT UB RB UB UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 96 100 100 100 100 100 100 100 96 96 89 100 100 99 99 96 95 13 11 12 22 19 4 5 15 5 12 34 6 3 3 5 3 13 9 2 60 55 42 67 69 25 23 69 26 39 90 37 12 12 17 10 34 33 9 77 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 12 14 36 32 4 5 19 6 20 52 8 4 4 6 4 16 11 3 6431 9227 14632 11584 10403 7506 9819 10475 5719 15726 6220 8539 8100 7249 7142 8523 5334 5047 Agencija Republike Slovenije za ok olje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v juniju 2024 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in June 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Iskrba Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna pos. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB RB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 95 100 100 100 100 100 100 100 92 100 99 100 99 99 98 2 2 2 4 6 6 8 3 8 5 8 4 8 4 2 4 6 8 4 6 21 15 13 8 14 7 16 8 14 7 45 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 4 4 6 9 7 10 6 9 6 13 5 11 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v juniju 2024 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in June 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 96 0,2 0,3 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v juniju 2024 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in June 2024 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 92 87 92 99 100 0.1 0.1 0.1 0.6 0.2 0.2 0.8 0.5 0.9 23.2 0.0 0.2 0.1 0.0 0.0 0.0 0.6 0.5 0.5 0.8 0.0 0.2 0.2 — 0.4 78 Agencija Republike Slovenije za ok olje Slika 2. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v juniju 2024 ter število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2024 Figure 2. Mean PM10 pollution level and the number of 24.hrs limit value exceedances in June 2024 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2024 79 Agencija Republike Slovenije za ok olje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v juniju 2024 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in June 2024 Slika 4. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v juniju 2024 Figure 4. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in June 2024 80 Agencija Republike Slovenije za ok olje Slika 5. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v juniju 2024 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2024. Figure 5. The number of exceedances of 1-hr information threshold in June 2024 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2024. Slika 6. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v juniju 2024 Figure 6. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in June 2024 with the number of 1-hr limit value exceedences 81 Agencija Republike Slovenije za ok olje Slika 7. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v juniju 2024 Figure 7. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in June 2024 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 5 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 82 40 (MV) 20 (MV) Agencija Republike Slovenije za ok olje 1 2 5 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Most of June the pollution level of PM10 and PM2.5 was low. Daily concentration of PM10 have increased from 20. to 22. June due to the desert dust. The highest daily level of PM10 (106 µg/m3) was measured on 21. June in Ilirska Bistrica. In the first six months there were no exceedances of yearly allowed number of exceedances at any monitoring site. Ozone concentrations were lower than expected due to precipitation and desert dust. The 8-hour target value was exceeded at almost all sites, with a maximum of 10 exceedances at Otlica. The 1-hour information threshold 180 µg/m3 has not yet been exceeded. The highest hourly ozone value of 165 µg/m3 was measured in Koper on 20 May. Pollution levels of NO2, SO2, CO and benzene were below the limit values. 83 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JUNIJU 2024 Earthquakes in Slovenia in June 2024 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2024 zapisali 138 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 33 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 2 šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je junija 2024 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2024 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, June 2024 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2024 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, June 2024 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2024 6 2 3 59 46,16 13,76 12 2024 6 2 11 12 46,33 15,23 0 2024 6 2 14 59 46,35 13,67 7 2024 6 3 17 21 45,77 15,31 6 2024 6 3 20 26 45,87 15,85 2024 6 4 13 3 45,30 14,50 2024 6 4 20 29 45,83 15,24 8 2024 6 6 1 17 45,92 14,62 2024 6 6 11 15 46,11 2024 6 6 19 27 2024 6 9 2 2024 6 12 2024 6 2024 čutili 1,1 Modrej 1,0 Vinska Gorica čutili 0,5 Soča III–IV 1,1 Jugorje 7 1,0 Jablanovec, Hrvaška 12 1,2 Kostrena, Hrvaška čutili 1,0 Gumberk 10 IV 2,0 Vrbičje 14,64 14 III–IV 2,1 Zajelše 45,35 15,64 8 1,1 Zimić, Hrvaška 48 45,50 14,38 11 1,7 Zabiče 22 22 45,94 15,54 4 1,3 Spodnji Stari Grad 13 17 23 45,88 14,62 7 1,0 Gradež 6 14 13 45 46,03 15,00 7 1,1 Čeplje 2024 6 15 2 45 46,34 13,28 16 1,4 Musi (Mužac), Italija 2024 6 15 18 40 45,75 14,13 16 1,2 Rakulik 2024 6 17 17 43 45,27 14,63 13 1,3 2024 6 18 2 0 46,51 14,59 5 1,1 2024 6 18 3 3 45,90 16,13 3 1,1 2024 6 18 6 53 45,67 15,50 9 1,2 2024 6 19 16 14 45,57 15,37 2 1,3 Hreljin, Hrvaška Blasnitzen (Plaznica), Avstrija Prepuštovec, Hrvaška Bukovica Prekriška, Hrvaška Gornja Stranica, Hrvaška 2024 6 19 23 30 45,89 15,28 7 1,4 Osrečje 2024 6 20 2 32 46,17 14,37 20 1,3 Godešič 2024 6 20 5 47 46,28 15,62 11 IV 2,2 Zgornje Negonje 2024 6 21 1 51 45,89 15,28 2 čutili 0,2 Osrečje 2024 6 21 4 20 45,57 14,37 14 1,0 Snežnik 2024 6 21 4 30 46,28 15,62 10 IV 2,0 Zgornje Negonje 2024 6 21 4 43 46,28 15,63 12 III–IV 1,5 Zgornje Negonje 2024 6 21 5 18 46,27 15,63 10 III 1,3 Zgornje Negonje 2024 6 21 22 49 46,38 13,68 10 1,4 Bavšica 2024 6 22 14 37 46,10 14,65 13 čutili 1,0 Zajelše 2024 6 24 20 31 46,56 15,62 7 IV 2,0 Maribor 2024 6 25 0 49 45,54 14,43 11 IV 1,7 Snežnik 2024 6 27 14 12 46,38 13,68 11 2,0 Bavšica 2024 6 29 23 49 45,52 14,32 9 1,0 Trpčane IV IV čutili Opomba: Preliminarne intenzitete potresov so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji; Junija 2024 so prebivalci Slovenije čutili 17 potresov z žariščem v Sloveniji. Najmočnejši potres z žariščem v Sloveniji (MLV = 2,2) je bil potres, ki se je zgodil 20. junija ob 5.47 po UTC (ob 7.47 po lokalnem času) na območju Krajinskega parka Boč-Donačka gora. Največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa je bila IV EMS-98. Največ odziva (1942 izpolnjenih vprašalnikov o potresu) smo na ARSO prejeli za potres, ki se je zgodil 24. junija ob 20.31 po UTC (22.31 po lokalnem času) z žariščem na območju Maribora. Največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa je bila IV EMS-98. Opazovalci so v izpolnjenih vprašalniki najbolj omenjali pok ali močno bobnenje, ki mu je sledilo nihanje tal. 85 SVETOVNI POTRESI V JUNIJ 2024 World earthquakes in June 2024 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij2024 Table 1. The world strongest earthquakes, June 2024 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 18. 6. 9.54 35,19 N 58,51 E 4,9 10 28. 6. 5.36 18,83 S 74,46 W 7,2 24 Vir: Št. žrtev 4 Območje Kashmar, Iran pod morskim dnom, v bližini Atiquipe, Peru USGS – U. S. Geological Survey; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2024) V preglednici so podatki o dveh najmočnejših potresih v juniju 2024. Navedena sta potresa, ki sta dosegla ali presegla navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje) oz. povzročila večjo gmotno škodo ali zahtevala človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2024 Figure 1. The world strongest earthquakes, June 2024 86 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Anja Simčič1, Tanja Cegnar letu 2024 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Končna obdelava in preverjanje podatkov za merilni mesti Maribor in Lendava še potekata, zato se bodo končne vrednosti lahko nekoliko razlikovale od objavljenih. Največ cvetnega prahu smo v juniju namerili v Lendavi, in sicer 8973 zrn, v Mariboru 8642 zrn, v Ljubljani 5849 in najmanj v Izoli, 2800 zrn, kjer bil izpad meritev v obdobju od 26. do 30. junija. V Opazili smo cvetni prah 39 različnih skupin rastlin, na vseh merilnih mestih so prevladovala zrna trav, koprivovk in pravega kostanja. Delež trav je znašal od 20 % do 29 %, pravega kostanja je bilo od 13 % do 43 % in koprivovk od 18 % do 49 %. Bora je bilo od 1 % do 6 % in trpotca 5 % do 6 %. V Izoli je delež oljke znašal 3 %. Na posameznih merilnih mestih smo namerili nad en odstotek cvetnega prahu pajesena, cipresovk in tisovk, kislice in lipe. Na Obali smo beležili v skupini koprivovk cvetni prah nizko alergenih kopriv in močno alergene krišine, medtem ko so na celini prevladovala zrna kopriv. Junijski seštevek zrn cvetnega prahu je na vseh merilnih mestih presegal povprečno vrednost petletnega obdobja 2019–2023, le v Izoli je bil podpovprečen. 800 700 Število zrn/m³ 600 Izola 500 Lendava Ljubljana Maribor 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, junij 2024 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2024 Junij je bil toplejši kot navadno, tudi padavin je bilo več, sončnega vremena pa nekaj manj kot navadno. Zmanjšalo se je število rastlinskih vrst, ki sproščajo v zrak večje količine cvetnega prahu. K obremenitvi zraka s cvetnim prahom so prispevali predvsem kostanj, koprivovke in trave. V vzorcih smo opazili veliko prašnih delcev, nekaj je bilo tudi saharskega prahu. Junij se je začel z deloma sončnim vremenom s spremenljivo kopasto oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter, obremenitev s cvetnim prahom je bila nizka. Sledil je sončen dan, ugodnejši za sproščanje cvetnega prahu, čez dan je nastalo nekaj kopaste oblačnosti, pozno popoldne se je od juga začelo oblačiti. V zraku so bila zrna trav, pajesena, koprivovk, trpotca, cipresovk in tisovk, kislice in lipe. Z gora so zračni tokovi prinašali nekaj zrn bora in zelene jelše. Pretežno oblačno s pogostimi krajevnimi padavinami je bilo 3. junija, padavine so sprale cvetni prah iz zraka in obremenitev se je močno znižala. 4. junija je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, junij 2024 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, June 2024 pajesen pravi kostanj hrast lipa koprivovke oljka 0,1 0,0 2,0 0,5 12,6 16,5 42,9 37,7 2,2 0,1 0,4 0,0 1,2 1,4 1,3 2,0 25,0 48,7 17,8 28,8 3,3 0,0 0,1 0,0 cipresovke tisovke trpotec trave kislica bor skupaj 5,4 0,4 1,2 0,4 5,5 4,8 5,4 5,3 28,5 22,6 22,1 20,3 0,5 1,0 0,3 0,3 5,9 0,7 2,2 1,4 90,2 96,3 96,0 96,8 Izola L e n d a va Ljubljana Maribor Izola L e n d a va Ljubljana Maribor Naslednji dan je bil povečini sončen. Ponekod je zapihal jugozahodni veter. Sledil je sončen dan. Tudi 7. junija je bilo sprva sončno. Popoldne in zvečer je bilo na severu države nekaj neviht. Sledil je delno jasen dan, popoldne in zvečer so bile posamezne plohe in nevihte. Deloma sončno s koprenasto oblačnostjo je bilo 9. junija. V ozračju je bilo tudi nekaj puščavskega prahu. Zapihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Od 4. do 9. junija se je obremenitev zviševala na račun trav in koprivovk. V dneh od 10. do 13. junija je bilo oblačno vreme, pogosto je deževalo. Nad naše kraje je s severovzhodnim do severnim vetrom pritekal občutno hladnejši zrak, prvi in zadnji dan tega obdobja so bila na Obali krajša sončna obdobja, najmanj dežja je bilo na severovzhodu države in na Obali. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom je bila nizka, še največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi, kjer so prevladovale koprivovke, trave in kostanj. Preglednica 2. Junijski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen integral in June in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Izola Ljubljana Maribor Lendava 7179 6640 — 6840 2801 4503 4570 5696 5236 6320 5522 10.352 3966 5377 7505 7287 4094 5390 7017 9959 2800 5849 8642 8973 200 Trave Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, junij 2024 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, June 2024 Po nekaterih nižinah je bilo 14. junija sprva nizka oblačnost, ki se je dopoldne razkrojila. Čez dan je ponekod zapihal jugozahodnik. 15. junij je bil sprva sončen, le na zahodu bolj oblačen, pihal je jugozahodnik. Oba dneva je veter prinesel več cvetnega prahu, višje obremenitve smo izmerili v Mariboru in Lendavi. Naslednji dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. 17. dne je bilo sončno, čez dan je nastalo nekaj kopaste oblačnosti, tudi naslednji dan je bilo sončno, zapihal je jugozahodni veter. 19. junija je bilo pretežno jasno z občasno povečano visoko koprenasto oblačnostjo. V zraku je bilo nekaj puščavskega prahu, v aerobioloških vzorcih smo ga opazovali še nekaj naslednjih 88 Agencija Republike Slovenije za okolje dni pomešanega med zrna cvetnega prahu. Pihal je jugozahodni veter, ki je zvečer ponehal. Delno jasno z občasno koprenasto oblačnostjo je bilo 20. junija. Zjutraj in dopoldne je ponekod prehodno zapihal vzhodni veter, popoldne pa v zahodnih in osrednjih krajih jugozahodnik. Od 14. junija dalje se je obremenitev povečevala vzporedno z napredovanjem cvetenja kostanja. Višek kostanjeve sezone je bil v Mariboru in Lendavi dosežen 19. junija, dan kasneje v Ljubljani. Večje količine cvetnega prahu so v tem obdobju sprostile tudi koprivovke in trave. Beležili smo tudi več cvetnega prahu trpotca kot običajno. V Izoli so bile zabeležene obremenitve precej nižje kot na ostalih treh merilnih mestih. 500 Število zrn/m³ 400 Pravi kostanj 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, junij 2024 Figure 3. Average daily concentration of Sweet chestnut (Castanea) pollen, June 2024 21. junij je bil večinoma sončen, zapihal je zahodni veter. Sončno s spremenljivo oblačnostjo je bilo 22. dne, sredi dneva, popoldne in zvečer so nastajale posamezne plohe in nevihte. Ponekod je zapihal vzhodni veter, v Primorju smo izmerili zelo nizko obremenitev s cvetnim prahom, drugod visoke. Tudi naslednji dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pihal je severovzhodni veter, na Primorskem povečini šibka burja, ki je prinesla visoko obremenitev. 24. junij se je začel z večinoma oblačnim vremenom in krajevnimi plohami. Na Primorskem je bilo čez dan sončno, popoldne se je zjasnilo tudi drugod. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem dopoldne zmerna do močna burja, ki je popoldne nekoliko oslabela. Visoke obremenitve so vztrajale do 25. junija, v Lendavi še dan dlje, vreme je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, nastajale so krajevne plohe in posamezne nevihte. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. Naslednji dan so bile plohe in nevihte pogoste, dež je spral cvetni prah iz zraka, vendar že 27. junija, ko se je čez dan delno zjasnilo, smo izmerili že več zrn cvetnega prahu. Sezona kostanja se je prevesila v zadnjo tretjino, najvišje obremenitve so bile za nami. Od 28. junija do konca meseca je bilo sončno in vroče, zadnji dan meseca je pihal jugozahodni veter. Obremenitve zraka so se ponovno nekoliko dvignile in ob koncu meseca so bila v zraku zrna kostanja, trpotca, koprivovk in trav. Naštete vrste bodo sezono nadaljevale v juliju. 30 Število zrn/m³ Pajesen 20 Izola Lendava Ljubljana Maribor 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pajesena, junij 2024 Figure 4. Average daily concentration of Tree of heaven (Ailanthus) pollen, June 2024 Ves mesec je bil v zraku cvetni prah žužkocvetnih lip v majhnih količinah, čeprav so v naseljih drevesa pogosto sajena. V Izoli smo opazili le nekaj zrn. Tekom meseca so se pojavljala posamezna zrna vednozelenega hrasta, na Obali sajenega v okrasne namene. Občasno so bila v zraku tudi posamezna zrna kislice, cipresovk in tisovk ter pajesena, invazivne vrste, katere delež cvetnega prahu je v Ljubljani 89 Agencija Republike Slovenije za okolje znašal 2 % vseh opaženih zrn. V juniju cvetijo grmi zelene jelše v višjih nadmorskih višinah, veter prinaša cvetni prah do dolin in morja. Pridruži se mu tudi cvetni prah rušja, obremenitve zraka so zelo nizke in nimajo vpliva na zdravje. Slika 5. Socvetja oljke (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 5. Blooming Olive tree (Olea) (Photo: Andreja Kofol Seliger) 40 Število zrn/m³ 30 Oljka 20 Izola Lendava Ljubljana Maribor 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, junij 2024 Figure 6. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, June 2024 400 Koprivovke Število zrn/m³ 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, junij 2024 Figure 7. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2024 Mala flora Slovenije navaja 10 vrst trpotcev, med njimi so najpogostejše vrste ozkolistni, srednji in širokolistni trpotec. Zeleni listi so pri rastlinah zbrani v pritlično rozeto, iz katere požene neolistan pecelj z valjastim socvetjem na vrhu. Srednji trpotec prepoznamo po vijoličnem socvetju, širokolistnega po zelo širokih, skoraj okroglih listih. Cvetni prah raznaša veter in delno žuželke. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Poleg številčnosti rastlin, prevladujočih vremenskih razmer v času cvetenja in prenosa po zraku je množina cvetnega prahu v cvetovih eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na količino cvetnega prahu v aerosolu. Eno socvetje lahko sprosti več kot 6 milijonov zrn, vendar je dnevna obremenjenost zraka dokaj nizka, pri nas le redko višja od 30 zrn v m3 zraka. Cvetni prah trpotca vsebuje alergene, preobčutljivost je podcenjena in pogosto napačno razložena s povezavo z alergijo za cvetni prah trav. Sezona je dolga, razteza se od aprila do oktobra. 40 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 30 Trpotec 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, junij 2024 Figure 8. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, June 2024 Slika 9. Ozkolistni (levo) in širokolistni (desno) trpotec (Plantago) (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 9. Ribwort plantain and broadleaf plantain (Plantago) (Photo: Andreja Kofol Seliger) Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v avgustu 2024 V juliju se je iztekla sezona cvetnega prahu dreves in z avgustom vstopamo v obdobje poletno jesenskih alergij z visoko alergenima rodovoma košarnic, ambrozijo in pelinom. Sezona ambrozije se bo najprej začela na področjih panonskega sveta predvidoma v zadnjih dneh julija, kjer bodo visoke obremenitve predvidoma trajale ves mesec. Drugod v nižinah in na Obali bo začetek sezone kasnejši, v prvi dekadi avgusta, povišanje obremenitve pričakujemo v drugi polovici meseca, visoke obremenitve se bodo povsod nadaljevale še v september. Pelinova sezona bo dosegla svoj vrh sredi meseca. Zrak bodo obremenjevale velike količine cvetnega prahu nizko alergenih koprivovk (koprive, v Primorju tudi krišine). Obremenitve s cvetnim prahom trpotca bodo nizke, le izjemoma nekoliko višje v primeru, da bo avgusta dovolj dežja in bodo rastline po košnji ponovno zrasle in zacvetele. V zraku bo cvetni prah metlikovk in amarantovk, obremenitve zraka bodo nizke, cveteli bosta konoplja in divji hmelj. Avgusta so obremenitve zraka odvisne predvsem od pogostosti padavin, visokih temperatur in suše. V deževnih avgustih je obremenitev zraka z ambrozijo in pelinom nižja, saj so razmere neugodne za sproščanje in prenos zrn, obenem pa padavine izperejo zrna iz zraka. SUMMARY The pollen monitoring in June 2024 was performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. 91 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Junija so pogosto nastajale plohe in nevihte. Okolica Grosupljega, 10. junij 2024