naša komuna GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK LETO IV. LJUBLJANA, JUNIJ 1%4 ŠTEVILKA 6 Informiranost -(ne)zadovoljivo? Ko govorimo o informiranju in obveščanju, to pot v lokalnem obsegu, se nam nehote vsiljuje misel — kako in na kakšen način zagotoviti, predvsem pa omogočiti takšno informativno mrežo, ki bo zajela ob pretresu aktualnih družbenih problemov kar največ občanov, če torej ocenjujemo to Ugotovitev s stališča lokalnih potreb. Poglejmo torej le nekaj najbolj zgovornih podatkov, ki govorijo predvsem o vlogi informiranja v pogojih občine. Pokazalo se je, da tako aktivnost organov in organizacij, kot tudi sredstva in oblike informiranja in obveščanja niso vedno ustrezali potrebam občanov. Tako stanje na področju obveščanja prav gotovo ni moglo biti solidna osnova za soodločanje občanov v komuni. Ko torej govorimo o vlogi in mestu tiska v komuni, to je glasila posameznih komun v našem družbenem, političnem in gospodarskem dogajanju, bi morali govoriti pravzaprav širše, o vlogi in mestu informativ-mih služb v komuni. List, ki ga *®daja komuna, je samo eno izmeti sredstev za obveščanje proizvajal-oev in občanov. Potemtakem ugotavljamo, da so potrebe po objektivnem in celovitem obveščanju državljanov — proizvajalcev in pa upravljalcev hkrati, znotraj ko-•Uiune ali znotraj in izven delovne organizacije, glede na mesto, ki ga ima naš človek v našem drež- I seneni, političnem in gospodarskem dogajanju, zakonito nujnost. Edino lokalno informativno sredstvo, kot ga predstavlja glasilo komune, ne hi smelo hiti nadomestilo za vse ostale časopise, temveč predvsem njihovo logično dopol-nilo. Takšna naj hi bila torej smer lokalnega tiska v pogojih občine pri vse širšem informiranju in pri obveščanju občanov. In poglejmo zdaj, kaj smo sto-v11 uu tej [Kiti v naši občini. Spri-*0 materialnih pogojev in kadrov-skega sestava seveda edino tovrst-“'u lokalno informativno sredstvo v.fVasa komuna“ ni izpolnila v to-^ksni meri svojega poslanstva pri miortniranju in obveščanju obča-'nVv. Ees je, da je dosegla precejš- II J*1 zanimanje na podeželju, pri skromnih pogojih svojega dela pa J® v mnogih primerih temeljito Pnsogla v vse tiste negativne po-JUve v družbenem dogajanju, ki so kasneje bili predmet številnih raz-prav prek najrazličnejših infonna-:,vmih oblik, vendar je bilo čutiti Vs® premajhno sodelovanje obča-^ 2 listom. Ob mnogih drugih ^spehih, ki jih je list dosegel, ka- ob tem pozdraviti pobudo ob-jdnske skupščine, ki bo začela v ra tkem izdajati bilten, le-ta bo mmionjeai odbornikom občinske ® kupa čine kot tudi družbenim de-vcem naših krajevnih skupnosti. V PREDKONGRESNI AKTIVNOSTI Uspešno uveljavljanje stališč in smernic v praksi njihovega delovanja • Aklivnost komunistov v obdobju pred VIII. kongresom ZKJ predstavlja nadaljc- • vanje in daje konkretnejše obeležje številnim razpravam o pomembnejših vprašanjih • gospodarskega in družbenega razvoja v komuni, ki so bila obravnavana tudi na • zadnjih sejah občinskega komiteja in na nekaterih posvetih in aktivih komunistov v • občini. Tako so bili na sejah občinskega komiteja v ospredju problemi kadrovske • politike v gospodarskih orgaaizarijah v naši občini in vloga komunistov pri rešetva- • nju problemov gospodarjenja in nadaljnjega razvoja. Gospodarske organizacije so na osnovi kritičnih ugotovitev na teh obravnavanjih pristopile k podobnim analizam v svojih gospodarskih organizacijah. Te analize so sodile v temeljite priprave za posvetovanja komunistov o vseh pomembnejših vprašanjih gospodarjenja v posameznih gospodarskih organizacijah ali za [sodobne |>osvctc, ki so se izvršili za več manjših gospodarskih organizacij skupaj. Gradivo VI. plenuma CK ZKJ in smernice za predkongresno aktivnost nakazujejo še vrsto pomembnih vprašanj, ki so jih komunisti skupno z vsemi ostalimi problemi vključili v konkretnejše razprave v okviru uresničevanja programa predkongresne dejavnosti komunistov, ki je bil sprejet na seji občinskega komiteja. svetnih delavcev, aktivi o problemih telesne vzgoje, kulturne politike v občini, aktiv komu-nis^ov-delavcev iz področja gozdarstva itd. Te aktive in posvete lahko po vsebini razprav dokaj pozitivno ocenjujemo. Predvsem gre za objektivnejše ocenjevanje problemov ter odkrivanje vzrokov raznih pomanjkljivosti in pa slabosti v kvaliteti dela, odgovornosti organov upravljanja itd. Ustrezen odraz v razpravah pa so dobile tudi objektivne težave in pogoji dela, katerim jsonekod pripisujejo tudi preveč krivde za slab položaj v katerem se nahajajo. Kritično ocenjujejo položaj v nekaterih družbenih službah in politiko oziroma premajhno skrb občinske skupščine in njenih organov za posamezna področja družbenega življenja v komuni. njujejo to gradivo tudi nekomunisti. Pretežna večina komunistov ocenjuje VI. plenum CK ZKJ kot pomemben premik v delu ZK, ki se je z večjo odločnostjo lotila kritičnih obravnavanj nekaterih predvsem gospodarskih vprašanj in slabosti, katerih ZK do sedaj ni dovolj resno obravnavala in dovolj kritično presojala. V razpravah močno jroudarjajo tudi potrebo po bolj sproščenem in demokratičnem razpravljanju, večji kritičnosti in borbi mnenj v ZK. Ponekod menijo, da med številnimi komunisti še vedno vlada občutek, da se komunisti in ostali občani ne jnjčutijo dovolj svobodni in sproščeni za svoja mnenja in kritično ocenjevanje določenih pojavov v naši družbi. Večji občutek za lastno odgovornost komunistov V maju so sc v vseh osnovnih organizacijah ZK vršile predkongresne konference na katerih so volili delegate za občinsko konferenco. Občinske konference se bo udeležilo 105-delegatov. Na teh konferencah so med drugim Kluba odbornikov obeh zborov občinske skupščine sta analizirala enoletno delo odbornikov in ugotovila, da je delo odbornikov, zlasti se takrat, ko gre za neposreden stik z volilci tako obsežno., da bi bilo treba v tem pogledu misliti na njihovo razbremenitev. K tej ugotovitvi sodijo tudi obsežni dnevni redi sej občfrfcskc skupščine, tako, da bi bilo potrebno razbremeniti delo skupščine, predvsem z reševanjem Vseh tistih zadev, ki sodijo ze poprej v pristojnost svetov in komisij občinske skupščine. Vse kaže, da bo reorganizaeija občinske uprave prinesla vrsto novosti, ki bodo nedvomno koristili v delu skupščine in vseh njenih organov, predvsem pa občanom. Tako namerava občinska skupseina organizirati informacijsko pisarno, izdajati pa bo začela sc bilten, ki bt> z vrsto aktualnih informarij s področij družbenega upravljanja in njihove problematike namenjen odbornikom občinske skupnosti in družbenim delavcem krajevnih skupnosti in krajevnih odborov SZDL. Potemtakem sc nam tudi v tej smeri obeta kvaliteten premik in korak dlje k uresničitvi zamisli in težnje za vse večjim in tesnejšim sodelovanjem občinske skupščine in občanov. Objektivno ocenjevanje problemov in odkrivanje novih slabosti V to obdobje predkongresnih razprav se vključujejo tudi razprave na raznih aktivih komunistov, ki so obravnavali [>osamczna področja in probleme družbenega razvoja v komuni. Seni sodijo predvsem posveti komunistov pro- V predkongresni aktivnosti dobivajo močan poudarek številne razprave o gradiva in smernicah VI. plenuma CK ZKJ v vseh osnovnih organizacijah ZK. V te razprave se pa aktivno vključuje pretežni del komunistov, in so razprave že ob začetku vzbudile žiroko zanimanje med komunisti na terenu in v gospodarskih organizacijah. Ob razpravah v osnov-lih organizacijah vlada ugodno razpoloženje ter zavzetost za obravnavanje vprašanj, ki jih nakazuje VI. plenum CK ZKJ. Prav tako occ- occnjevali dosedanje razprave o smernicah in gradivu VI. plenuma v pogojih delovanja komunistov v svojih osnovnih organizacijah ter ocenjevali uspešnost uveljavljanja stališč in smernic v praksi njihovega delovanja. V sploš-hrm se kaže mnogo večja zavzetost in pripravljenost komunistov, da obravnavajo vprašanja, ki jih nakazuje gradivo plenumov in se komu- (Nadaljevanje na 2. strani) Ste že slišali? • Ko pregledujemo podatke iz ankete, • ki jo je pred kratkim pripravil ob- • činski komite ZMS o problematiki • strokovnega izobraževanja, aktualnih • socialnih problemih in nekaterih vidi- • kih družbenopolitične vzgoje učenčev • v gospodarstvu, se nam ponuja na • dlani podoba težkih razmer; v katerih • živijo in ustvarjajo vajenci, predvsem • v zasebnem sektorju. Na voljo nam je • le nekaj najljolj zgovornih podatkov, • da je stanje ponekod domala že sko- • raj nevzdržno. • Anketa je ugotovila, da ni majhno šte- • vilo vajencev, ki delajo 16 ur dnevno, • velikokrat pa celo ponoči. Zgodi pa se • tudi, da mnogokrat opravljajo že kar • obvezne nadure. K temu sodi spet po- • datek, ki govori o tem, kako različna • so dela, s katerimi se ukvarjajo va- • jenci vsak dan pri svojem delu. Tako • 25 odstotkov vajencev opravlja deka, • ki ne sodijo v njihov delovni program, • 23 odstotkov vajencev pa opravlja • razen rednega dela še vrsto drugih • osebnih opravil za svoje mojstre. • Poglejmo še njihove osebne prejemke. • Anketa je ugotovila, da je povprečna • mesečna nagrada učenca v gospodar- • stvu 5000 dinarjev, medtem ko pla- • čuje med temi 10 odstotkov za stano- • vanje od 3000 do 6000 dinarjev, sko- • raj 45 odstotkov od 6000 do 9000 • dinarjev in nekaj več kot 10 odstot- • kov preko 10.000 dinarjev. • Potemtakem podatki resno opozarjajo • na prizadevnejšo skrb za našo vuje- • niško mladino, zlasti še v zasebnem • sektorju, saj so razmere ponekod že • kar nevzdržne in terjajo energične in • zelo hitre ukrepe za odstranitev vseh • teh slabosti. Uspešno uveljavljanje stališč in smernic ... (Nadaljevanje s 1. strani) tnisti močno angažirajo v razmišljanju in da sc močneje zavzemajo za reševanje določenih slabosti v delovanju ZK in vplivanju na izboljšanje gospodarjenja in upravljanja v gospodarstvu in ostalih družbenih dejavnostih. Med osnovne pomanjkljivosti v teh razpravah pa sodi tudi pogost pojav, da konilmi-sti poenostavljajo gledanja na svojo vlogo in pove naloge v zvezi z uveljavljanjem smernic v njihovem vsakdanjem delovanju. Na eni strani čutijo kot svojo dolžnost in nalogo predvsem to, da ocenijo kritično analiziranje in opozore na napake pričakujoč, da bo za vsa nerešena protislovja Vlil. kongres nakazal vse rešitve, ki bodo v obliki smernic in sklepov obvezovale komuniste, tla jih l>odo izvajali. Svojo vlogo vidijo predvsem v smeri izvajanja sklepov in smernic višjih organov ZK, premalo pa se zavzemajo in čutijo odgovornost za lastno iniciativo in odgovornost za lastno ustvarjalno delovanje, iskanje naprednejših rešitev — ekonomsko utemeljenih in osvojljivih za delovnega človeka. Preslab je občutek lastne odgovornosti delovnih ljudi, predvsem komunistov, da problemov, ki obstojajo ne more rešiti nihče drug, kot oni sami, zato pogostokrat pričakujejo rešitve od zunaj, oziroma od višjih organov, ki naj bi zavzeli določene ukrepe. OB OSNUTKU STATUTA MESTA LJUBLJANE Odločitev o vprašanjih, ki so skupnega mestnega pomena Čeprav so sestavljalci novega osnutka statuta mesta Ljubljane upoštevali določila zakona in predloge z javnih razprav, je bila še vedno potrebna obravnava o določilih posameznih členov in spričo njihovih nejasnosti poseči z nekaterimi dopolnitvami, ki zagotavljajo reševanje vseh zadev, ti so skupnega pomena za mesto Ljubljana. Med te zadeve sodi predvsem urejanje, gradnja in vzdrževanje objektov', naprav in služb, ki so [lomcmbnc za mesto, vendar pa zanje določa zakon, da sprejema mestni svet le ustrezne predpise in daje k temu soglasja in priporočila. Komisija za statut občinske skupščine Vič-Rudnik je predložila občinski skupščini, naj ostane simbol mesta Ljubljane nespremenjen, torej simbol ,,Ljubljanski zmaj“, ki predstavlja slovensko metro|K)lo z njeno Ivogato zgodovino, medtem ko je bila komisija ob presoji simbola mesta Ljubljane mnenja, da je „Ilegalec“ simbol ilegalnega boja slovenskega naroda, torej širšega pomena in značaja. Predvsem pa velja omeniti, da je komisija za izdelavo statuta menila, da so mestnega pomena tudi nekatere drage zadeve, zlasti še varstvo, obnavljanje in gojitev parkov, nasadov in parkovnih gozdov, z njimi pa tudi gradnja, rekonstrukcije in vzdrževanje primarnih vodovodov in kanalizacij ter cest in ulic mestnega prometa, gradnja in vzdrževanje mostov, ki so skupnega mestnega pomena in navsezadnje še gradnja šol, kidturno-prosvetnih domov' in objektov za telesno vzgojo in rekreacijo, skrb za delovanje požarno-varstvene službe in živalskega vrta ter vseh tistih ustanov in zavodov, ki služijo skupnim mestnim potrebam. OPOMBA UREDNIŠTVAi Še pred zaključkom redakcije našega lista je bil sprejet statut Mestnega sveta, s tem pa le pojasnjujemo, da so podani predlogi naše občinske skupščine bili pripravljeni že prej, vendar niso bili upoštevani pri dokončnem izoblikovanju statuta mesta Ljubljane. PRIZNANJE PIONIRJEM Z OSNOVNE SOLE NA DOBROVI Na slavnostni akademiji ob zaključku jugoslovanskih pionirskih iger v „Lctu tehnične kulture mladih", je predsednik občinskega odbora JPI Stane Virtič, izročil priznanja nekaterim najboljšim pionirskim odredom na naših osnovnih šolah, ki so v tej akciji dosegli največ uspehov. Prizmanja so med drugimi prejeli tudi pionirski odredi z osnovnih šol v Trnovem, na Viču, v Velikih Laščah, na Vrhovcih, Zavoda za slepo mladino na Igu in na Brezovici, Notranjih goricah ter Lavrici in Zapotoku. Nagrado — del opreme za fizikalno-kemijski laboratorij — pa so podelili osnovni šoli na Dobrovi kot najboljšemu kolektivu ob koncu dvoletne akcije jugoslovanskih pionirskih iger. — Na sliki: folklorna skupina osnovne šole „Oskarja Kovačiča" na svečani akademiji v dvorani kina Vič. V prvih šllrlh mesecih — precejšnji porast proizvodnje Analiz.a o izpolnjevanju celotnega družbenega proizvoda kaže po podatkih za prvo četrtletje letošnjega leta, da industrijska podjetja v povprečju niso dosegla že v prvem tromesečju predvidene četrtine letnega načrta. Vendar pa je vrednost proizvodnje kljub tej ugotovitvi precej večja v primerjavi z razdobjem pred dvema letoma. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila proizvodnja večja za 22,7 odstotka, po štirih mesecih pa za 21,4 odstoka. Precejšnji porast proizvodnje prikazujejo nekatere naše gospodarske organizacije, med njimi še posebej Kovinska industrija z Iga za 48,3 odstotka več kot v istem razdobju leta 1963, Ljubljanske opekarne s 45,2 odstotnim povečanjem, Tovarna vijakov s 37 odstotnim povečanjem. Nižjo realizacijo izkazuje v tem razdobju v primerjavi z istim razdobjem pred letom dni Vinoect, ki je imel v prvih treh mesecih letošnjega leta za 12 odstotkov nižjo realizacijo, po štirih mesecih pa zm 1,5 odstotka. Stankovi pozdravi predsedniku Titu 14-Ietni luceatec IV. b razreda osnovne sole na Vrhovcih, Stanko Janša, jo 25. (maja izročil predsedniku Titu „Ku-rirčkovo pošto" s pozdravi in najlx>lj-šitni željami slovenskih pionirjev ob njegovem rojstnem dnevu . Stanko je eden najboljših učencev na osnovni šoli na Vrbovcih, sodeluje pa tudi v delu pionirske organizacije in v vseh ostalih krožkih, ki jih imajo na šoli. Oh letošnjem dnevu mladosti pa je prinesel predsedniku Titu „Ku-rirčkovo pošto", in tako se je tudi končala pot slovenskih pionirjev po nekaterih naših najbolj znanih krajih iz časov NOV. julija bo odprt dom v Iškem Vintgarju Oba zbora občinske skupščine sta na svoji zadnji seji potrdila predlog za pripojitev Doma v Iškem Vintgarju h gostišču „Sokol“ v Ljubljani, ki ga bodo, kot vse kaže, odprli 4. julija letos. Občinska skupščina je sklenila odobriti go-stinskrmu podjetju ,,Sokol" najetje posojila v višini 5 milijonov dinarjev za čini prejšnjo ureditev doma v Iškem Vintgarju. Spričo neurejenega stanja in ob ugotovitvah inšpekcijskih služb družbene evidence NB oh pregledu zaključnega računa za leto 1962 ter ob poslovni izgubi gostišča za več kot 2 milijona dinarjev so uvedli prisilno upravo, gostišče po so zaprli. Upamo, da hod« najeta sredstva omogočila, da bodo dom odprli do 4. julij11- KAKO SMO GOSPODARILI V LANSKEM LETU? času že 38.203 dinarjev, medtem ko je znašal Podatki gospodarjenja v naših delovnih organizacijah v lanskem letu kažejo, da je celotno gospodarstvo doseglo vrednost celotnega družbenega proizvoda s 33 milijardami 607 milijonov dinarjev, od teh v industriji 20 milijard 746 milijonov, v kmetijstvu 2 milijardi 909 milijonov, v gozdarstvu 159 milijonov, v gradbeništvu 2 milijardi 598 milijonov, v trgovini 13 milijard 723 milijonov, v gostinstvu 697 milijonov, v obrti 3 milijarde 246 milijonov in v komunali 626 milijonov dinarjev. Vendar pa gre precejšnji porast načrta na račun nerealnega planiranja, kar sc še najbolj kaže v gradbeništvu, kjer je bil le-ta lani presežen za kar 68 odstotkov, medtem ko ostale panoge izkazujejo bolj ali manj realno prekoračitev načrta. Vrednost družbenega bruto proizvoda v gospodarstvu je bila lani za 27 odstotkov višja v primerjavi z letom 1962 in je za 14 odstotkov več kot je bilo to predvideno v družbenem načrtu za leto 1963. Najvišji porast družbenega bruto proizvoda beležimo ta čas v industriji, in sicer za 18 odstotkov v primerjavi z letom 1962, temu v prid pa govori tudi višja amortizacijska stopnja za 22 odstotkov spričo aktiviranja novih osnovnih sredstev. In kar je ob tem še toliko važnejše? Povprečni mesečni dohodek na za|>oslenega sc je lani v industriji dvignil za kar 20,5 odstotka, tako da je znašal povprečni mesečni dohodek v lem ,1 pred dvema letoma 31.709 dinarjev. Višji porast osebnih dohodkov smo zasledili v teu* času tudi v kmetijstvu, gozdarstvu, gostinstvUi trgovini in obrti, medtem ko je v gradbeništva (gradbeno podjetje „Tehnograd“) znašal l*0* ]mivprečni osebni dohodek na zajioslcnega 1® 25.980 dinarjev, torej precej manj kot v 1«*'* 1962, ko je znašal povprečno osebni dohod® na zaposlenega 26.600 dinarjev. Koočno — gradnja vodovoda v Kozarjih Na eni svojih zadnjih sej je predsednik občinske skupščine inženir Slavko Jakofčič obvestil odbornike obeli zborov, da je Komunalna banka v Ljubljani odobrila najetje kredita v višini 50 'milijonov dinarjev za dokončno izgradnjo vodovoda v Kozarjih. Potemtakem je končana pot, še toliko bolj [ta mrzlično pričakovanje vaščanov, kdaj bodo lahko začeli z gradnjo vodovoda. Sredstva, ki bodo na voljo, bodo namenjena izključno za gradnjo vodovoda, ki ho oskrboval s pitno vodo prebivalce Ko za rij in jxa njegove bližnjic okolice-Seveda jta velja oh tem omeniti velika prizadevanja domačinov, ki ^ se že lani odločili zbrati sredstva s krajevnim samoprispevkom v višini 4.000.000 din, ki so ga občani s tega območja plačali že skoraj v celoti- SHKU' VESTE DA ... smo v tem in prejšnjem mesecu ■volili v naših delovnih organizacijah organe samoupravljanja in da so rezultati volitev odsev zaupanja v izbrane predstavnike kolektivov, ki bodo sodelovali v delu organov samoupravljanja. ... pride v naši občini na 2936 prebivalcev en splošni zdravnik, na 3108 prebivalcev en zdravnik — specialist ter na kar 17.616 občanov samo en zobozdravnik. ... smo samo v lanskem letu zabeležili v naši občini nič manj kot 4068 primerov bolezni dihal, precej nižji porast obolenj pa kažejo bolezni pri prebavnih motnjah, živčne bolezni, revmatična obolenja, vendar je zaskrbljajoc se vedno visok odstotek oziroma število primerov kožnih bolezni, saj je samo lani bolehalo za različnimi kožnimi boleznimi več ko 2900 prebivalcev. ... je občinska skupščina sklenila imenovati člane nove komisije za izvajanja predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah, ki jo sestavljajo: Janez Žagar (predsednik), Andrej Cetinski, Metka Skupic, Jože Brežan in Danica llnikar. ... prinaša odlok o občinskem prometnem davku, ki sta ga na svoji zadnji seji sprejela oba zbora občinske skupščine, predvsem nekatere spremembe v stroki predelovanja kovin, odlok pa bo znižal dosedanjo stopnjo prometnega davka od 25 o/o na stopnjo 15°/o. ... so določeni roki za izdelavo urbanističnih projektov za nekatere naše kraje. Tako morajo biti do konca letošnjega leta izdelani urbanistični projekt za Škofljico, za naselitveno aglomeracijo Podpee-Preserjc-Jezcro-Kamnik pa do konca prihodnjega leta. Urbanistični načrt za Brezovico naj bi bil izdelan 6 mesecev po določitvi trase nove avtomobilske ceste Ljubljana—Kalce. v. smo ž.c poročali je predsednik komisije za j" 'kovanja občinske skupščine Jaka Avšič *roeil predsedniku Zveze radioamaterjev Slo- Vc"ije tovarišu Stipaniču visoko odlikovanje ____ f*'* Bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s »terini je odlikoval to organizacijo predsednik 'publike Josip Broz-Tito za izredne napore ( r' ""fnializariji razmer ob katastrofalnem po-J*8« v Skopju. Na sliki: Jaka Avšič (na desni) 0C‘I v's°ko odlikovanje tovarišu Stipančiču. URBANISTIČNA NAČRTOVANJA NAREKUJEJO Zaščita pokrajinskih predelov in njihovih objektov • Slednjič smo tudi pri urbanističnem načrtovanju krepko zajadrali — Določili so • vplivna območja naše občine in roke za izdelavo urbanističnih projektov — Med • vplivnimi območji je območje mestnega predela Ljubljane v naši občini ter ob- • močja Horjula, Iga, Polhovega Gradca, Podpeci in Preserja z naselji Jezero in pa • Kamnik ter Škofljico in Velike Lašče — Ureditvene projekte bo treba zagotoviti • tudi za nekatera naša pomembna turistična območja. Med pomembne sklepe zadnje seje občinske skupščine sodi nedvomno sklep o določitvi vplivnih območij na območju naše občine in rokih za izdelavo urbanističnih projektov. Vse kaže, da smo torej pri urbanističnem načrtovanju, morda danes najaktualnejšem problemu, ki ga ne manjka domala po vseh naših krajih, krepko odprli vrata; to zagotavlja, da bomo ,z DELA oAč/ns/f e SKJIJIP® veljala pri tem predvsem težnja za vzdrževanje dosedanjih gradbenih objektov. Za gradnjo novih objektov v teh krajih in naseljih pa bo potrebno za posebne lokalne potrebe dohiti dovoljenje pristojnega organa občinske skupščine. Najprej projekt za Škofljico Po sklepu o določitvi vplivnih območij v naši občini so določili tudi roke za izdelavo urbanističnig projektov, in sicer: • za urbanistični projekt za Škofljico do konca letošnjega leta; • za območje Podpeč—Jezero—Preserje— Kamnik do konca prihodnjega leta; f • za urbanistični načrt za Brezovico šest mesecev po določitvi trase avtomobilske ceste Ljubljana—Kalce ter • za mestno območje naše občine pa v roku, ki ga bo določil Mestni svet, ki pa naj ne, bi bil daljši od dveh let od dneva uveljavitve {sklepa o vplivnih območjih. Za vsa ostala vplivna območja v občini so že izdelani ustrezni urbanistični projekti, ki jih je treba še edinole odobriti. Za vsa turistično pomembna območja bo potrebno zagotoviti urbanistično dokumentacijo skladno s predvidenim razvojem posameznih območij, vendar najkasneje do konca leta 1967. Sprem embe v ekonomski strukturi prebivalstva Skladno s predvidenim gospodarskim razvojem in napredkom v vseh naših vplivnih območjih bodo seveda nastopile tudi velike spremembe v ekonomski strukturi prebivalstva. Predvsem gre ob tem za precejšnje razlike v razporeditvi prebivalstva v primerjavi s sedanjo razporeditvijo pa tudi s pospešeno koncentracijo prebivalstva, zlasti v tistih urbanistično urejenih območjih, ki bodo razpolagala z večjimi možnostmi za zaposlitev v svojih industrijskih objektih. Po predvidenih spremembah v razporeditvi delovnih mest pričakujejo, da se bo število delovnih mest v prihodnjem tridesetletnem obdobju v primarni dejavnosti povečalo za 62,5 odstotka, v sekundarni za 25,9 odstotka in v terciarni za 11,6 odstotka, kar bi pomenilo v vseh'treh dejavnostih povečanje za 100 odstotkov ali od sedanjih 7500 delovnih mest v vseh treh dejavnostih na 8600 delovnih mest v razdobju prihodnjih 30 let. Hitrejši razvoj Ze skop podatek, da sc bo v razdobju prihodnjih 30 let v precejšnji meri povečala koncentracija prebivalstva, tako na Brezovici od sedanjih 1091 prebivalcev na 1600 prebivalcev v letu 1991, na Dobrovi od sedanjih 554 na 1200 prebivalcev,'v Horjulu od 633 na 1200, na Igu od 847 na 1800, v Podpeči in Preserju vključno Jezerom in Kamnikom od 1593 na 1800, v Polhovem Gradcu od 372 na 1100 ter na Škofljici od 757 na 1800 prebi-Švalccv, kažejo na ugotovitev, da se bodo vplivna območja razvijala skladno z gospodarskim, ekonomskim in družbenim razvojem, še posebej pa spričo lastnih delovnih mest, objektov družbenega standarda in z možnostjo večjega priliva delovne sile v te kraje. S predvideno koncentracijo prebivalstva bodo nastale potrebe |>o gradnji novih šolskih objektov, in sicer popolnih osemletk v vseh večjih središčih — na Igu, na Dobrovi, v Horjulu, v Polhovem Gradcu, na Brezovici, v Preserju, na Škofljici in v Velikih laščah. Težnja za ureditev PTT omrežja Izgradnji PTT omrežja bo v prihodnjem tridesetletnem razdobju veljala posebna skrb. Podatki nam kažejo, da odpade danes na 1000 prebivalcev komaj 0,466 telefonskih priključkov in če ob tem upoštevamo, da pripada v Jugoslaviji na 100 prebivalcev 1,89 telefonskih priključkov, vidimo, da bomo morali slej ko prej poprijeti predvsem pri prizadevanjih za čim prejšnjo usposobitev in ureditev PTT omrežja. Prav spričo tega bo potrebno v tem obdobju omogočiti na 100 prebivalcev vsaj okrog 6 telefonskih priključkov, tako da bomo potemtakem potrebovali do konca 1991. leta 1100 telefonskih priključkov. V organiziranju zdravstvene službe pa so predvidene nove zdravstvene postaje na Dobrovi, v Horjulu, Polhovem Gradcu, Vnanjih goricah, Podpeči, Igu, na Škofljici in v Velikih Laščah. Pomožne zdravstvene postaje pa naj bi bile v Zalogu nad Polhovim Gradcem, v Šentjoštu in na Rakitni. In še slednjič: kako bo z ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja? S pitno vodo iz vodovodov danes oskrbujejo 53 odstotkov prebivalstva, pri perspektivnem načrtovanju pa predvidevajo oskrbo za 72 odstotkov prebivalcev. V vseh krajih, ki še do danes nimajo kanalskega omrežja, pa bo treba urediti tudi splakovalno kanalizacijo. HITREJŠA RAST PROIZVODNJE OB SMOTRNI INVESTICIJSKI POLITIKI Nekateri problemi ekonomskega razvoja občine z ozirom na gospodarjenje delovnih organizacij v minulem letu in pregledi gospodarskih uspehov v prvih štirih mesecih letošnjega leta v luči smernic VI. plenuma ZKJ, so bili v ospredju razprave na razširjenem plenumu občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Kljub precejšnjim uspehom, ki smo jih dosegli lani v gospodarstvu v naši občini, pa se vseeno še vedno kaže težnja, da bo potrebno za hitrejšo rast proizvodnje izoblikovati takšno investicijsko politiko, kč bo s smotrnimi vlaganji omogočila znatno večjo proizvodno stopnjo. Precejšnja zaskrbljenost pa nastaja tudi ob vprašanju kmetijske proizvodnje na Barju, saj bi le z aktiviranjem notranjih rezerv in z višjo produktivnostjo lahko dosegli ugodnejšo ekonomsko sposobnost na področju kmetijstva. Seveda pa ob tem nastaja tudi vprašanje, kako in na kakšen način pokrivati vsako leto poslovne i zgube KP Barje, ki bodo nastale ob odplačevanju visokih anuitet tudi v prihodnjem letu. Precejšen del razprave so posvetili udeleženci tudi aktualnim vprašanjem prehoda na 42 oziroma 45-ttrni tednih v nekaterih naših delovnih organizacijah (Ilirija, Elcktroprojckt, Elektroprenos in Tobačna tovarna), ki govorijo v prid višje proizvodne stopnje ter večje produktivnosti in ekonomičnosti dela pa tudi nespremenjenih meril nagrajevanja po delu. Več možnosti za tehnično vzgojo mladih Ko sc danes, mesec dni j>otem, ko smo zaključili dvoletno akcijo jugoslovanskih pionirskih iger v „Letu tehnične kulture mladih41, oziramo za prizadevanji med našimi šolami, nam prav gotovo ob tem ni težka ugotovitev, da so mladi tehniki na osnovni šoli v Polhovem Grad- cu pokazali pri tehnični vzgoji in pri tehničnem izobraževanju kot sestavnem delu šolskih aktivnosti, zvrhano mero volje, delovne vneme in še mnogočesa, kar prav gotovo odtehta tolikšno vsestransko marljivost. In ko smo se zapletli v pogovor še z Jožetom Kavčičem, ravnateljem osnovne šole v Polhovem Gradcu, smo zvedeli o delu mladih tehnikov še marsikaj zelo zanimivega. • Na osnovni šoli v Polhovem Gradcu str zadnja Irta resno posegli z delom pri tehnični vzgoji mladih. Ko zaključujemo akcijo JPI v „Letu tehnične kulture mladih«, nas predvsem zanimajo izkušnje, ki ste jih dobili pri tem delu? — Izkušnje so pokazale, da je uspeh predvsem v tem, da je v akciji sodeloval precejšen del pionirjev in mladincev, tako v šolski kakor tudi v izven razredni dejavnosti, zlasti v klubih mladih tehnikov, ki združuje celo vrsto tehničnih krožkov'. Pri nas naj omenim le tri, ki so imeli največ udeležencev in ki so dosegli največje uspehe — foto, kino in prometni krožek. Tehnična vzgoja potemtakem razvija zanimanje učencev za telmiko in gospodarstvo ter omogoča pravočasno in preudarno usmerjanje mladine v poklice za njihovo nadaljnje šolanje. • Kaj si lahko torej po vseh teh izkušnjah obetamo v tehnični vzgoji mladine v prihodnosti? — Predvsem bomo nadaljevali prizadevanja pri utrjevanju dela klubov mladih tehnikov, razširili pa hotno tudi izven razredno tehnično dejavnost v njiltovo samoupravljanje v malem. Zakaj ne bi vsak učenec, ki konča osemletko poleg teoretičnega znanja po učnem programu znal voziti avtomobil, upravljati z AV sredstvi, fotografirati itd. Zanimanje je veliko. Na naši šoli zna skoraj vsak učenec, ki uspešno konča šolanje fotografirati, razvijati, izdelovati razglednice, fo-tograme, vizitke, diai>ozitivc, in ali ni res, da fotografija vzgaja, uči in zabava. • Kje so torej vzroki, da o tehnični vzgoji in tehničnem pouku kot rednem predmetu pri osnovnem izobraževanju še ne moremo govoriti v takšnem obsegu kot sicer? — Osnovni problem za takšno stanje je v pomanjkanju sposobnega učnega kadra, šolskih prostorov za delavnice in seveda brezpogojno v pomanjkanju finančnih sredstev za celovito us|>ešnost delovanja, tako za opremljenost delavnic kot tudi za material. Proizvodno delo bi morali uvesti tudi v 8. razredu, tako za nekaj časa v industriji, pa spet na kmetijskem posestvu, ob vsem pa bi veljalo čim prej rešiti način nagrajevanja, mislim pa, da bi bilo treba uvesti še lalvo-ratorijsko delo pri |>ouku fizike in kemije v 7. in 8. razredu, predvsem |>a vsem razrednim učiteljem drugih predmetov zagotoviti osnovno tehnično znanje. Resnica pa tiči že ob vseh naših izkušnjah in delu, da odpira tclmični |>ouk |>ot modernim oblikam šolskega dela, šolo pa s tem približuje vsakdanjemu utripu našega življenja. Ivan Virnik NEODPUSTLJIVI NOČNI GREHI Ko zatisnemo od... Ko hc vsujejo Ijiulj«* iz dvorane po zadnji filmski predstavi, je to zadnji znak za večino ljudi, da gredo spat, kajti delovni dan sc spet začne o!> sestih, sedmih . . . I’rav takrat se je ekipa štirih odpeljala z osebnim avtom na nočni obhod po viških ulicah in bližnji okolici proti barju. Naj ne izdamo njihovih pravih imen in pa tega, kaj ho pravzaprav iskali sredi noči. Posamezni nazornostjo. In četvorica? Recimo, da je Vratarjeva zadrega v Tobačni tovarni in brezskrben sprehod po skladiščih Mercatorja Najprej so sc ustavili ne daleč od vhoda v Tobačno tovarno in poskusili „skrivaj'4 prodreti v tovarno. Ni kazalo, da bi tak poskus predstavljal resnejši problem, če bi sc ga nekdo resneje lotil. Kasneje so na vratarja deževala vprašanja in morda ni čudno, da je malce zmedeno odgovoril, kako bi v primeru požara poklical 04 (v reportaži omenjamo še stare telefonske številke) in ne 03. Nervoza ga deblo opravičuje, toda — ali ne bi imela še Večje vloge, če bi v resnici gorelo? ,,Nočni dogodki vam bodo to sami razkrili i vso predstavljala miličnika in tri v civilu. gostje41 so mu nato [Mijasnili, da si ImmIo malce ogledali notranjost tovarniškega kompleksa in — vstopili brez ovire. Urez ovire so prodrli do velikih skladišč »Mercatorja41, kjer so bile milijonske vrednosti „pol roke stran44, praktično brez zaščite. Vratar je bil toliko nepazljiv, da je zapustil vratarnico, pustil ključe v vhodnih vratih, ko je šel na cesto, kdo ve kam? Avantura hi se lahko drago končala, če bi četvorica imela slabe namene. Ponovi se dvogovor o požaru. Seveda, |>oklical bi 04 (oprostite, gasilci so na 03). Resna razmišljanja vzbuja |>odatck, da vratar nima dostopu do gasilskih aparatov. Zakaj jih |x>tcm sploh imajo? Ključe v omarici vseh važnejših skladišč pa bi nočni gestje lahko odnesli, suj čuvaja ni bilo. Zakaj so ključi v omarici? Ko se je čuvaj vrnil, ni znal jmjasniti. Kako bi bilo s ključi, če bi naenkrat nastal požar ? Nad vodom brez zaščitne ograje je napis „IGO“. Avto zavozi na dvorišče, »izkrca11 enega od svojih potnikov in se počasi vrne na cesto. Vratar ne vzbuja vtisa, da bi ravno preveč budno spremljal dogajanje. — Kaj ste počenjali na dvorišču? — Videli smo nekoga steči na dvorišče in nas je zanimalo, kaj je. Vi ga niste videli? — !)u bi nekdo bil v tovarni? Nemogoče! — Nekaj trenutkov kasneje, ko se je na dvorišču pojavil četrti član odprave, vratar ni več vedel, ali se mu sanja ali vidi prav. Naj bo tako ali drugače, čudno je le, ol leta) ne bi smel biti tako začuden, da so ga obiskovalci t.hudili s prihodom v vratarnico. Nervoza mu hudo nagaja pri izbiri pravih ključev. Ce bi prav' pomislil, ključev sploh ne hi iskal, temveč. bi rekel: »Oprostite, v tovarni ponoči nimate kaj iskati!11 Toda — no, recimo — obiskovalci so si ob malce neobičajni uri ogledali protipožarne naprave v delovnih prostorih. Vratar popravi začetni vtis, ker očividno zna dobro ravnati z aparati za gašenje (pustimo ob strani »malenkost11, da ti menda že dve leti niso bili polnjeni). — »Je direktor že prišel kdaj ponoči na kontrolo?11 — Morda je bil tu pred pol leta. toda ne po deveti. — »Zakaj ste nas spustili v jmdjetje?41 — Zakaj? Prišli ste z avtom in sploh, saj je vendar miličnik z vami! Preko visoke lesene ograje okoli žage ni lahek prehod. Četvorica išče vhod, toda — Stoj! Kuj (»očenjate tu? — Kadi bi si malce ogledali obrat. — Zdaj, ponoči? Ne Im) nič! Podpisal sem, da bom varoval vse, kakor je treba. Ponoči ne spustim notri niti direktorja. Ponoči sem tukaj jaz direktor! Pridite podnevi, zaradi mene. Četvorica »jezno41 odide proti avtu. Pogledi izdajajo vse: vsaj eden, ki je, kakor je treba! — In: »Milan, dober čuvaj ste!... Pravilno je, da nas niste pustili v skladišče Telmogradn41. V »Plutalu« je bil največji problem, kako najti vratarja, ki je mislil, da je za varnost podjetja že dovolj, če vse zaklene in se preda sanjski idili. Je že res, da je vedel, da je v (Midjetju tudi |M>klicni gasilec, toda . . . Nočni gostje so si s prijazno |M)inočjo gasilca ogledali dokaj vzorno (čeprav nikakor ne |M>polno) zaščito proti |M)žaru, vendar so se kasneje lahko spet spraševali, zakaj jih je vratar spustil v |M>djetje. Postavil se je pač na sta- lišče, da bo spremstvo gasilca zadovoljiva kontrola, toda... V tem je stvar, da do teh »toda41 sploh ne bi smelo priti. Brez ležav čez novo oviro Malce kasneje »c je postavilo zanimivo vprašanje, če je mogoče iz velikih kravjih hlevov na !>arju odpeljati ponoči kravo, ne da bi kdo interveniral. Podvig ni uspel, toda nočni čuvaj je moral priznati, da bi v primera I>ožara ostal brez moči. Telefona ni nikjer, pripravljene vode za gašenje spet nikjer, aparati za gašenje sicer vise na stenah tu in tam, toda nihče čuvaju ni povedal, kako sc upravlja z njimi. Lepa požarna varnosti V »Žičnici11 se je vratar tudi vpisal med speče. Priznati pa mu je treba, da je [>ošteno priznal, da ga je malce premagal spanec (doslej so vsi to vztrajno zanikali), kar konec koncev še ni bilo tako zelo hudo, saj je pa zato ostal kasneje neomajen: |>onoči ni nobenega vhoda v naše podjetje! V Iliriji — odločnosl brez meje Vratar v »Iliriji11 je nastopil ostro in odločno: »Vrata ponoči ne odpiram nikomur) — Kdo vam je to naročil ? — Dolžnost je pač taka?41 je bil kratek odgovor. Je že tako, da kjer je vse v redu, ni treba izgubljati besed. Najtežja preskušnja pa je čakala vratarja v skladišču »Modnih oblačil11. »Požar! Gori vam v podjetju! Hitro odprite, da vam priskočimo na pomoč!11 V ratar se je od razburjenja skoraj izgubil. Saj ni mogel verjeti, da bi bilo to o požaru res, toda nevarnost nikoli ne počiva, bliskovito se je zbral, stekel po ključe in — vhod je bil prost. Potem je že bil pri telefonu, da pokliče gasilce in — stoj, stoji 0[>rostite, da smo vas tako vznemirili. Odlično ste reagirali, le — zakaj ste nas spustili skozi vrata? No, tudi to vprašanje ni imelo prave teže, suj je bilo na dlani, da vratar nikoli ne bi odprl vrat, če ne bi bilo »izjemnih okoliščin11. Majlmcga spodrsljaja mu ne gre šteti v zlo. • Nočna akcija je zelo zgovorna. Nočni vra- • tarji »na mestu« so bili v manjšini. Tu in • tam hi sicer lahko navedli olajševalne oko- • liščinc za pomanjkljivosti (če olajševalne • okoliščine sploh lahko priznavamo, kadar • gre za varnost podjetja in za njihove mili- • jonske vrednosti). Kaže, da hi vodstva de- • lovnih kolektivov morala malce več raz- • mišljali o tem, če so storila vse, da hi se • učinkovitost nočne službe izboljšala. Spo- • milimo naj vas samo na en značilen pri- • mer: aparati za gašenje na stenah sami po • sebi še niso nobena varnost pred |>ožarom. • In naj vam ob koncu povemo še vse tiste« • ki so sodelovali na naši nočni akciji: ko- • niandir PLM Vič, uslužbenci oddelka za • notranje zadeve občinske skupščine Vič' • Rudnik in sodelavci našega lista. Na vrhu Krima OB LETOŠNJI TURISTIČNI SEZONI O štiriperesni deteljici in še o marsičem, kar nam odkriva možnosti za nova turistična načrtovanja ; • Obiskali smo štiri turistične kraje v občini: Iški Vintgar — hladno sotesko z ino- j • gočnim gozdom in bistrim potokom, -.vrh Krima — planinsko postojanko s priv- • lačnim razgledom, Rakitno — gorsko Inascljc z zelo vidnimi perspektivami športno ■ • rekreacijskega središča in Polhov Gradec — slikovito naselje z močnim kulturno f • zgodovinskim obeležjem. Kakor vidite, ima vsak član naše „štiripcresnc deteljice14 • svojo posebnost, ki je drugi nimajo, posebnost, ki jih je napravila za privlačne • turistične kraje v bližnji okolici Ljubljane. Poglejmo, kakšen je tod utrip njiho- • vega turističnega življenja. Rakitna Pobude, ki so vredne posnemanja Polhov Gradec — s Severjevega griča je fcgkor na dlani. Sedim na klopci pod mlajem in zdi se, da bi se lahko z roko dotaknil hišic tned slikovitimi serpentinami ceste na |>obočju griča, ravna |>olja od Pristave do sotočja Rožne in Male vode in na drugi strani gradu s slikovitim Neptunovim vodnjakom ... Ce sem se prej spraševal, katera je pravzaprav glavna privlačnost nekdanjega prazgodovinskega gradišča, rimskega vojaškega tabora in še utrdbe starih Slovanov, se mi je zdaj razkrilo: mir, slikovit mir. Sicer pa nobene razprave niso prav prepričevalne. Razgleda na kraj ob robu Dolomitov ob križpotju dveh dolinic ne morejo nadomestiti. Toda v uvodu nismo obljubljali opevanja naravnih lepot. Rekli smo: življenje. Zanima tias torej, kaj je Pohov Gradec napravil in kaj Se namerava napraviti, da bi svoje realne možnosti spremenil v turistično aktivo. Predvsem je treba ]>oudariti, da so gostišča lepo •Urejena in tudi vzbuja v tis, da tudi zahtevnejši gost ne bo odšel iz njih z neprijetnimi vtisi. Domačini so še prav ]»osebno ponosni na svoj -turi«tičui dom. ki predstavlja najbolj „oprijem-'ljivi“ ji, nujvcčji dosežek dejavnosti turistič-'llega društva. Začetek bi lahko iskali v letu 1957, ko je društvo začelo s sedmimi tisočaki v blagajni. •Cez dve leti so si prizadevni turistični delavci nazdravili s polnimi čašami ob otvoritvi »novega doma v zatišju na bregu hudourniške ®°ine. V zunanjem videzu in notranjosti alpske ^dice čutimo prijetno domačnost — domačini "•cer samokritično pripominjajo, da bi bilo •lahko marsikaj l>olje oblikovano in urejeno — 80 jo ustvarili sami brez. inženirjev in gfadbenih načrtov in s prostovoljnim delom. je takorekoč zrasel iz rok in srca Polho-'Vega Gradca, kar mu daje |M>schn» vrednost, ^ ac je ne bi drznili ocenjevati s številkami '» dinarjih. Morda se ob tem ne bi kazalo dlje zadrževati, toda prav s primerom „gradnje turističnega doma44 želimo opozoriti na, naj rečemo tako. skrito vrednost Polhovega Gradca, na pripravljenost njegovih prebivalcev namreč, da sami napravijo to ali ono za dobrobit in okras svojega kraja. Turistični dom je gostišče, ki premore tudi nekaj postelj za prenočevanje. Prenočitvene zmogljivosti se ]K>večajo še s ttpejmi vvcckend hišicami onkraj ]>otoka. In prav tu — pravijo — bi kazalo počitniško naselje še povečati. In čeprav je treba računati s težavami in omejitvami denarnega značaja, smo kar nekako prepričani, da Uidi načrti o gradnji novih hišic (in morda še bazena) ne bodo ostali samo na papirju. Zahtevo, naj hi bil kraj videti lepši, srečamo na vsakem koraku. Sem lahko prištejemo 50 zaliojčkov za rože, ki jih je turistično društvo razdelilo po hišah, da bi bila vsa okna v nageljnih, |>olem prizadevanja za ureditev gradu (na neprijetnih dišavah močna bližina hlevov nima turistične vloge) in bližnjega renesančnega parka (društvo konservatorjev Slovenije je obljubilo, da bo iz njega napravilo prvi urejeni renesančni park v Sloveniji) in še vrsto malenkosti, ki so lahko velike tudi na primer kot cesta. Gesla od Prislave do \/ Črnega vrha — ozko grlo v lurisličnem razvoju V Polhovem Gradcu pričakujejo vidno povečanje motornega prometa vseh kategorij, zato 1h> serpentinasta cesta od Pristave skozi naselje proti Črnemu vrhu (»ostala „ozko grlo44 še bolj kot je to že. Ne toliko zaradi serpentin .. . Zelja prebivalcev je asfalt. Zakaj ? Naj odgovorimo na vprašanje s preprostim vprašanjem: ali so nageljni na oknih lepi, če jih (»rekrije prah? Cesta seveda ne bo zastonj. In prav tu se sprt ka/e zdrava iniciativnost pre- bivalcev. Sliši se. da so sami pripravljeni prispevati svoj delež. Jeseni l»odo verjetno pripravili veselico, ko sc bo vsa vas spremenila v gostišče. Cisti dobiček bo šel za cesto. Pričakujejo pa seveda (tomoe (ne samo v primeru ceste) faktorjev, ki niso zgolj lokalnega značaja. Nekaj je treba Polhograjčanom pritrditi: občinska skupščina bo naredila prav, če 1m» malo bolj podprla prizadevanja prebivalcev tega simpatičnega kraja pod Dolomiti pri urejanju njihovih problemov. Pred zaprlimi vrali v Iškem Vinlgarju Iški Vintgar, -r- Naj začnem z avtobusnim sprevodnikom: čudno me je gledal, ko sem povedal, kam potujem. Menda mu ni šlo v glavo, kaj naj bi človek sam delal v soteski, ki je sicer tolikanj ojievana, toda. .. Tudi meni se je kmalu posvetilo v glavi, kaj je hotel reči sprevodnik z dvakrat ponovljenim vprašanjem: ,,Ali res potujete prav do konca? (Gostišče v Iškem Vintgarju je namreč zaprto.44 Prav zdaj na začetku turistične sezone lahko gostje le od zunaj strme v zaprta vrata in oknice. Množica avtomobilov (precej s tujimi registracijami, mi je (»ovcdala, da nisem samo jaz dobil dolgega nosu (slabo voljo pa naj raje zamolčim). Vprašanje sc postavlja samo od sebe: ,,Ali res ni mogoče drugače?44 Zdi sc, da bi pred Iški Vintgar ta čas postavili veliko tablo: „Pridite na ogled, kako se ne dela!44 In ko smo na vrhu Krima ... Krim — najprej uvodna pripomba, ki sc bo avtomobilistom zdela smešna: planinski dostopi na Krim niso dobro markirani. Saj gre tudi brez markacij, ce so izletnik spusti ,,kar počez*4 cez livade in gozdove, toda taka boja se lahko neprijetno konca, ker so jvoboeja gon: razsezna in brez pravih orientimih točk, |x> katerih bi se lahko ravnalo oko in korak. Toliko za tiste, ki uživajo v boji, čeprav je treba pri|>oiiuiiti, da se je Krimj s koeo na vrhu in s cesto do nje spremenil ta eas v „fiekarski center44. Ugoden dostop iz bližnje Ljubljano (cesta seveda ni idealna in bi bilo treba misliti predvsem na ureditev zadnjega odcepa) daje avtomobilistom možnost za atraktiven vz|xm po klancih in vijugah nad višino tisoč metrov. Temu primerno je tudi vzdušje na vrhu. Izletniki se običajno zadovolji s prigrizkom, kavico (in morda s kakšno krepkejšo tekočino) in z razgledom na Barje skozi zastekljena okna. Postojanka bi veliko pridobila s prenočišči, tako pa pride le v poštev za skok gor in skok nazaj. Po besedah upravnika obišče cez delavnik |K>vprecno j>o 50 avtomobilov, cez nedeljo tudi do 300 in še vec. Le ob nedeljah je mor dobiti toplo brano. Težko je presoditi, ali je Krim le avtomobilska moda, ki lahko vsak cas splahni oziroma se pusti zasenčiti od dnigega ,,cilja44, ali ima trdne izletniške ]>ers|>ektivc tudi vnaprej. Prej bi se nagnili k drugemu mnenju, saj lahko vrh Krima ob pametnem gos|>odarjenju (in morda še dodatnih ureditvah) ohrani za izletnika (|>e5 in na štirih kolesih) svojo atraktivnost, ki bo z ureditvijo Rakitne samo pridobila. Ob nevsakdanji, že kar mladostni smelosli Rakitna. — Prostrano gorsko naselje v še l>olj prostrani in slikoviti dolini se drami Iz stoletne osamelosti. Področju se z načrtovano rastjo zimsko športnih in turističnih objektov odpirajo lepe (»ersjiektive. Toda dobro je, če se domačini zavejo, da samo z njimi še ne bodo postali turistični kraj. Če bodo slučajno pozabili na številne „malenkosti“, ki jih lahko urede le sami (seveda z vsakovrstno pomočjo od zunaj), se jim lahko primeri, da jim bodo turisti razočarani odhajali. To omenjam le kot možnost, kajti kaže, da se na Rakitni zavedajo te nevarnosti. Tako sta na primer vodovod in cesta glavna komunalna problema. Komisija za olepšavo »raja skrbi za čistejši izgled naselja in si prizadeva, da bi tudi mladi rod vzgojila in pripravila za bodoče turistične naloge. Veliko bi lahko govorili o Rakitni, saj nam bi vlečnica, ureditev novega gostišča, rast umetnega jezera in podobno, dalo precej snovi. Tokrat bi dejali le to, da je lahko primer solidarnosti in samoiniciative iz Polhovega! Gradca le vzpodbuda tudi za Rakitno. • Pri kraju smo z našim turističnim potnva- • njem po ,,štiriperesni deteljici44. Polhov • Gradec, Iški Vintgar, Krim in Rakitna. • Vsak ima svoje lepote. Njihovi primeri pa • tudi kažejo — na tak ali drugačen način — • da turizem ni samo lepa narava in čist • zrak. Turizem ustvarjajo ljudje. Vedno večji turistični promet Po jtodatkih Ljubljanske turistione zveze je obiskalo kuti našo občino že nič manj kot 6774 gostov, od teh 3653 tujih in 3121 domačih turistov. Pred dvema letoma je obiskalo nekatere kraje v občini 6096 gostov, med njimi 3124 domačih in 2972 tujih turistov. Naj večj e število obiskov smo zabeležili leta 1961, ko je bilo med nami kar (>809 gostov, od teh 3970 domačih m 2839 tujih turistov. Lani smo v naši turistični kroniki zal tele žili tudi precejšnji porast nočnin. Tako je bilo 13.752 prenočitev, od teh je bilo 7642 tujih in 6110 domačih gostov. Ta podatek pa je precej višji od bilance iz prejšnjega leta, ko smo imeli v občini skupaj 10.778 nočitev, med njimi 5446 domačih in 5332 tujih turistov. Sc 14 dni bo treba počakati, preden sc bodo odprla vrata ,,Doma v Iški44 na stežaj vsem, ki jih pot pripelje, v Iški Vintgar. Do 4. julija je dom odprt le vsako soboto iti nedeljo. Stran. (> NASA K O M U N A “ Leto JV. — Šfiev. 6 Med Brezovico in Vnanjimi goricami Morda je pri nas prav malo takšnih krajev, kjer bi se zavoljo zadružnega doma ,,sto-pili“ tako v zobe kot v Vnanjih goricah. In res je, da je Talijin hram, ki je v tem kraju z dolgoletno kulturno-prosvetno tradicijo doživel takšen brodolom kot še morda nobeden izmed njegovih „vrstnikov“, izvil prcnekatero ukano in še ob neurejenih prostorih pustil domala na cedilu vse, ki so bili že mnogo poprej prepričani, da so sc slednjič le dokopali do prepotrebnih prostorov. Vendar pa so bili v veliki zmoti. Zadružni dom je ostal še vse do danes problem, ki si je v Vnanjih goricah že spletel precej metrov pajčolana in tak je ostal vse do danes. Kje torej najti zanj rešitev? To vprašanje pa gotovo zadene vse, ki se že leto in dan (ibiulajo z vse mogočimi problemi, med katerimi pa je prav ta skorajda brez primere. Kje najti prostor za zdravstveno postajo? Ko sc torej nehote ustavljamo ob tem vprašanju se nam vsiljuje ugotovitev, da je Ureditev zdravstvene službe v Vnanjih goricah ena najnujnejših nalog, ki čaka že danes domačine in vso krajevno skupnost. Kako zagotoviti osnovno zdravstveno, zlasti še preventivno zaščito, je eno vsakdanjih vprašanj, ki se po-tgiijajo v tem kraju skoraj na vsakem koraku. Vendar pa vse do danes ostajajo vsa ta razmišljanja predmet dolgočasnih pogovorov brez konca in kraja. Skratka — brez konca in brez rešitve. Problem pa spet tiči kot poprej v zadružnem domu. Njegove prostore naj bi preuredili za potrebe krajevne zdravstvene postaje, objekt L Lojze Kušar: „Lc kdaj bomo tudi v urbanističnem načrtovanju šli korak naprej! Ali nam takšna stanovanjska stiska kot je danes ne pove, da bo treba tudi v naših krajih začeti z gradnjo stanovanj in ne vedno odlašati v nedogled 1“ Ivan Selan: „Veliko smo že mislili na gradnjo potrošniškega eentra, vendar pa zdaj še n j sredstev. In vendar smo v perspektivnem načrtovanju zastavili to nalogo, ki se je bomo lotili z vsemi močmi!“ pa bi prenesli v upravljanje zdravstvenega doma na Viču. In kako si v Vnanjih goricah zamišljajo ureditev zdravstvene [lostaje? V njej bi združili preventivno zdravstveno službo, otroški dispanzer pa zobozdravstveno službo in ginekološko službo. No, danes tega vprašanja še prav gotovo ne bomo razjasnili, ne mi, ne tovariši v kra-jevni skupnosti. Vendar pa je le eno, da bi bilo morda prav, če bi enkrat uredili prostore zadružnega doma, ki je še pred leti predstavljal družbeno in kulturno žarišče v tem kraju. In kako je danes? Vse prej kot rožnato. V dvorani je skladišče in malce neprijetno je človeku, ko zaide v ta prostor in opazi nad odrom napis: „PflFOHHAZlH“ — v dvorani pa po navadi spravljajo umetna gnojila. • Seveda pa s tem še nismo pri kraju. I)o- • bršen kos resnice tiči tudi v tem, da si • domačini želijo za vsako ceno, da bi kot • nekdaj tudi danes dobili zadružni dom v • svoje roke, torej v svoje upravljanje. Eno • je le, da krajevna skupnost nima sredstev, • ki bi jih lahko porabila za preureditev doma. Vsa feza na urbaniste Prav res je, da so urbanisti tudi v Notranjih goricah na „slabcm“ glasu. In kako ne, saj ljudje v krajih okrog Notranjih goric še do danes ne vedo, kako bodo jutri urejeni urbanistični načrti in kje so osnovne poteze urbanističnih snovanj sploh. Skratka — urbaniste naj bi le enkrat srečala pamet! Precej je teh in podobnih reči. In ko jih človek posluša se mu zdi, da je vsega krivo tudi dolgoletno zavlačevanje teh problemov in da tudi med domačini še do danes ni takšne volje, da bi se lotili vseh teh nalog. Nemalokrat je temu kriva že resnica, ki pove, da ljudje danes še vse preveč pričakujejo pomoči od drugod, pozabljajo pa, da stotero in še več domačih rok tudi pomeni nekaj. In to morda še več kot mislimo po navadi. Vrnimo se spet k razmišljanju. Zelja jc precej in nobena med njimi še ne pomeni, da je z njimi rečeno vse. Nikakor ne. Veliko je takih, ki bi sc že danes lotili gradenj, uredili bi si svoje domove in v slabe j«>1 ure bi se vsako jutro lahko znašli v svojem delovnem okolju. Tako pa jc tudi tod ostalo le pri razmišljanju. Neučakani urbanisti so kratkomalo kar pozabili na te kraje in stanovanjski problemi iz dneva v dan vse bolj tičijo k vrhu. S tem pa seveda še nismo povedali vsega. Poglejmo še malo drugje. • Stanovanjska stiska bo bržčas ostala na • dnevnem redu še nekaj let, streljaj dlje pa • so se v Vnanjih goricah zarili v zemljo iz • katere bo že prav kmalu po ceveh pritekla • po tolikih letih zdrava pitna voda. Glavni • cevovod jc že narejen, s krajevnim saino- • prispevkom pa so samo lani ustvarili za nič • manj kot 9 milijonov vrednosti vseh del. ■ l judje se vse bolj zbirajo oh nedeljah, ko • zapojo krampi in lopate, ki včasih že skoraj • ne poznajo počitka. In tako nedeljo za ne- • deljo, ko sc zbere tudi do 110 vaščanov, ki • preživijo dopoldne pri gradnji svojega vo- • dovoda. • In poglejmo še na Brezovico. Prav res jcy • da jc tudi tu ostalo še veliko problemov. • Ljudje bi rudi zidali, vendar ne morejo. • Vzrok temu tiči v še neurejeni urbanistični • dokumentaciji, pa -spet vprašanje telovadnice- • in pomanjkanje stanovanj za prosvetni ka- • der, vse večje potrebe za gradnjo vzgojno— • varstvene ustanove, družbenega centra ii» • kar jc morda za naše razmere malce nena- • vadno — poskrbimo že enkrat za boljši • električni tok. USTAVILI SMO SE V POLHOVEM GRADCU Drobne so te stvari, vendar... • Želeli smo vam predstaviti Polhov Gradec danes. — Kaj njegove prebivalce tare, < • veseli, zanima, žuli ... — Odgovor ni tako preprost, saj ni lahko z nekaj drobci ’ • predstaviti življenje kraja, četudi ima le nekaj nad 500 prebivalcev. — V pogjo-i • voru za ,,okroglo mizo’4 so Polhov Gradec predstavljali: predsednik krajevnega • odbora SZDL Vlado Podlogar, tajnik krajevne skupnosti Pavle Sctničar in pred- j • sednik turističnega društva Leo Šuštaršič. t Polhov Gradec (vsaj po pripovedki ima hekaj zveze s |>olhi), nima zastonj turističnih ambicij, saj imajo vzore v davni preteklosti. Ko je Blagay našel znameniti „blagajev volčin" si ga je leta 1838 prišel ogledat kar sašld kralj Friderik Avgust. Ni kaj reči — visok uvod v turistično obdobje. Trgovina noče ali pa ne more imeti preveč posluha za želje kupcev. Že deljen delovni čas od 8.—12. in od 17.—19.30 ure ne ustreza zahtevam turistične sezone. Tudi ne kaže, da bi sc v skorajšnjem času lahko ,,prelevila" v samopostrežbo. Preskrba kraja s sadjem in zelenjavo ter kruhom je |>od ostrim udarom kritike. Opravičilo lahko najdemo v težavah s prevozom, toda vseeno se zdi, da bi svež kruh lahko pripeljali tudi izven ustaljenega „voznega reda" — ponedeljek, sreda, petek. Seveda ni nikjer zapisano, da bi bil vsaj te tri dneve kruh res svež. V načrtu je preureditev gradu v gostinsko turistični objekt. Seveda 1k> treba zato preseliti šolo v nove prostore, obeta pa se tudi nov potrošniški center, kjer bi našla streho tudi uslužnoslna obrt (krojač, brivec in podobno). Nikjer! Trgovina sc brani prodaje, drugega primernega distributerja pa ni. Mord® se 1«) le pod njeno streho našlo kaj prostora* za Delo, TT, Tovariš, Polet, Ljubljanski dnevnik itd. Do takrat pa: branja željni prinesite: časopise s seboj. Največja želja vseh motoriziranih jc, d® bi dobili v naselju bencinsko črpalko, ki bk dobila pravo mesto tudi ob vse liolj rastočen* motornem prometu, ki sc tu cepi v dve dolini ob lložiii in ob Mali vodi. Precej ljudi se vozi na delo v Ljubljano-Avtobusne zveze so razmeroma dobre in to<5 ni pripomb, toda prav zaradi razvitega prometa prihaja vse Irolj do izraza avtobusno postajališče, ki ga ni. Zato bi vsaj za slabo* vreme želeli nekaj strehe nad glavo. • Med drobnimi željami Polhograjčanov naj- • demo še asfaltiranje ceste po klancu skozi • naselje in razširitev javne razsvetljave. Ne- • katere probleme bo odpravila z dnevneg® • reda tudi izgradnja stanovanjskega bloka za • javne delavce, saj ni skrivnost, da se n® • primer učitelji in zdravstveni delavci ote- • pajo Polhovega Gradca prav zaradi pomauj- • kanja stanovanj. URBAN IDERMASTIA Lansko sezono je presenetit domala vso našo športno javnost. In tudi lani smo ga videli na delu z najboljšimi jugoslovanskimi plavalci, ki so odmerjali svoje moči v ljubljanskem bazenu „Kole- portreti zijc“. Član Ljubljane Urban Dermastia je začel svojo bliskovito športno i>ot. Najprej je „pokosil“ nekaj domačih rekordov, ki so se dobesedno že zarili v arhive ljubljanskega ligaša, kasneje pa je skozi vso sezono odmerjal moči z najboljšimi Jugoslovani in se po odhodu najhitrejšega med njimi, Kranjčana Kocmurja, kar naenkrat znašel na lestvici najhitrejših Jugoslovanov v vodi. Mimo mnogih priznanj pa je ob koncu lanskega leta prejel še eno, morda najskromnejše, vendar tako prisrčno, da je ves ganjen dejal: »Velikokrat, ko sem stal na st irtnem kamnu, me je morila misel, kaj bo, ko bom zlezel iz vode. Navdušenja, velikokrat pa tudi razočaranja v športu ne manjka in tako je bilo tudi z nami — plavalci. Vendar sem ponosen, da sem dobil tudi vaše priznanje, ki me je uvrstilo med dcsetorico najboljših športnikov občine Vič-Rudnik. Prepričan sem, da sc bomo ob letu spet srečali, saj sta me topel sprejem in tovarištvo, ki ste mi ju izkazali, dobesedno navdušila!“ Bilo je tisti čas, ko smo podeljevali priznanja desetim najboljšim športnikom naše občine, ko je ob Boltežarju, Petrovčiču, Mikoliču, Ccrkvenikovi, Trtnikovi, Dostalu, Sešku, Torkarju in Kačurju stal tudi Urban Dermastia. Prisluhnimo, kaj pravi o plavanju, sicer svojem najljubšem tekmovalnem športu, ki ga uvršča danes med najlmljše Jugoslovane: »Plavanje je šport, ki zahteva veliko potrpežljivega dela. In če hoče vzgojiti klub novi rod, ki naj bo odvisen od prejšnjega, minejo tudi tri leta trdega dela, da le-ta doseže isto kvalitetno raven kot prejšnji." • Še nekaj skopih besed o plavanju! • Precej vztrajnega dela je bilo treba, • preden se je Urban prebil na vrh ju- • goslovanskcga plavalnega športa. Ne- • mara bo zanj prav letošnja sezona po- • menila silovit korak naprej, saj je že • lani napovedal, da ne pozna kompro- • misnega boja in da se je pripravljen • bojevati do zadnjih moči. USPELA MANIFESTACIJA TELESNE VZGOJE • Na letošnjem zboru telesne vzgoje naše občine v počastitev dneva ndadosti sc je na • prizorišču v Ščiti, le nekaj korakov od Velikih Lašč, zbralo kar 250 članov telesno- • vzgojnih in drugih športnih organizacij, ki so pakazili v najrazličnejših točkah • bogatega sporeda sadove svojega prizadevnega dela in neumorne volje. — Priznanje • velja še posebej skrbnim organizatorjem iz domačega šolskega športnega društva pod • vodstvom neumornega telesnovzgojnega delavca Albina Lenarčiča. Srečanje v Ščiti ob letošnjem praznovanji silneva mladosti in zletu telesne vzgoje, naš ■občine je bilo zares enkratno. Občinska zvez ®a telesno vzgojo pa je s tem, da je zaupal ■organizacijo te največje letošnje športne mani festacije domačim delavcem v šolskem športnen ■društvu „Mokcrc“, dala temu kolektivu še en Lrat visoko priznanje za njegovo vsestranski Vzgojno delo na jiodročju razvoja telesne kid ture. V Ščiti, prijetni dolinici, le nekaj kora kov °d Velikih Lašč, sc je tisto spomladansk Oedcljsko dopoldne zvrstilo kar 250 športnikov ,evilndi šolskih aktivov in ostalih telesno VzK°jnih organizacij iz vse občine. Prircditv 'Pa so dali še posebno obeležje nekateri na! odlični sabljači, člani ljubljanskega Tabora, 1 80 prikazali nekaj vrhunskih veščin, ki s o^vdusili številne gledalec, ki so sc zbrali o prizor;”,, letošnje manifestacije mladih v po vastitev dneva mladosti. V skoraj triurnem programu so najprej •uladinci iz Trnovega prikazali skoke na prož-4l? P'atno, pionirke s Tabora pa proste vaje. ” «jmočncjši“ »o odmerjali svoje sile v vlc- konuma", glasilo izdajateljske skupnosti *a občinskega odbora SZDL Ljubljana-Vič-.j, 'k* * Predsednik izdajateljskega sveta ^ o^fjalv- Izhaja mesečno. — Ureja ^**iiški odbor: Danilo Emeršič (predsednik), rgrj Epih, Boris Makovec, Ivan Virnik, Vln-8 «nn, Darko Pcrovšck in Jože .lesih. — ^»vni in odgovorni urednik Ivan Virnik. — Ijetlmstvo in uprava: Ljubljana, Trg MDR tticfou st. 20-728. — Tekoči račnn pri Ljubljana št. 600-18-608-25. - Celoletna fc, . U,n* 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev I* plačava vnaprej. - Tisk Tiskarne šol-^ dda«iic tehniških šol v Ljubljani. čenju vrvi in domačini so tudi tu pokazali, da nimajo resnejših nasprotnikov. Kasneje so sc pomerili še v namiznem tenisu, kjer sta ekipi Športni mozai osnovne šole »Oskarja Kovačiča" in šole z Brezovice z dopadljivo igro, ki je pritegnila pozornost mnogih gledalcev, ki so sc zhrali ob odločilnem srečanju obeh najlioljših namiznoteniških vrst. • Naj oh koncu izrečemo vse priznanje mar- • Ijivim delavcem v domačem šolskem šport- • nem društvu, ki so si ves čas prizadevali, • da bi se njihovi najmiajši gostje tisto spo- • mladansko nedeljsko dopoldne počutili kot • da bi bili doma. In to jim je uspelo v • vsakem pogledu. OB OKROGLI MIZI „VSE O BREZOVICI, VNANJIH IN NOTRANJIH GORICAIT4 Na razgovoru h predstavniki krajevne skupnosti in krajevnih odborov SZDL z Brezovice, Vnanjih in Notranjih goric, ki ga je priredilo uredništvo našega lista v klubskem prostoru »Pri Poku" na Brezovici so se zhrali: Franc šifrer, Bogdan Cučun, Franc Velkavrh, Alojz in Ivan Selan ter Franeka Alič in Tone Selan. MED NAŠIMI TARORNIKT V SLIKI IN BESEDI Občinska zveza tabornikov Slovenije, ki so jo konec lanskega leta ustanovili tudi v naši občini, združuje v svojih vrstah štiri enote, med njimi odred »Mostiščarjev" s 56 člani, četo »Ljuba Šercerja", ki ima v svojih vrstah 13 članov, partizansko četo »Tehnike Laeko-Jclen" s 93 elani in novo ustanovljeno četo »Francija Miklavea-Vinka" na Dobrovi, ki ima 57 članov. Med najboljšimi je vsekakor partizanska četa »Tehnika Lacko-Jelen", ki jc kar trikrat zapored osvojila najvišji taborniški naslov. » Naši taborniki si najbolj prizadevajo, da bi v čim krajšem času usposobili nove vodnike za medvedke in čebelice. Precej problemov pa jim povzroča tudi pomanjkanje finančnih sredstev za nemoteno dejavnost vseli taborniških enot, vendar upajo, da se bo tudi to stanje kmalu obrnilo na bolje. Letošnje poletje bodo preživeli na otoku Krku, Pacugu in v Zapotoku pri Kureščku. — Na sliki vidimo del udeležencev ob ustanovitvi taborniške enote na Dobrovi, ki je dobila Ime po padlem borcu — domačinu, Franciju Miklavcu-Vinku. Tudi ob letošnjih poletnih počitnicah bodo kot vsako leto priredili v pionirskem kopališču tia Viču več plavalnih tečajev za začetnike. Na letošnjih tečajih sc bo kot kaže zvrstilo na desetine in desetine mladih, ki se bodo naučili plavanja. Še nekaj o izdelavi slalutov delovnih organizacij Komisija za statute delovnih organizacij občinske skupščine, ki jo votli inž. Metod Dular, je pregledala statute nekaterih naših delovnih organizacij jn dala k njim določene pripombe, ki pa se nanašajo le na manjša dopolnila v sedanjih statutih. Tako je komisija predložila doslej občinski skupščini v trdi lev statute naslednjih delovnih organizacij: ,,Uten-silije“, Elektroprojekta, kmetijskih zadrug Dobrova, Velike Lašče in Ig, kmetijska posestva Barje in veterinarske postaje v Ljubljani. Skupščina je potrdila tudi statute 12 osnovnih šol, sedmih vzgojnovarstvenih ustanov, VIL gimnazije na Viča, mladinskega doma ,,Malti Beličcve“, Glasbene šole Vič, Zavothi za prosvetno-pedagoško službo, industrijsko kovinarskega centra na Brdu in statut Delavske univerze Vič-Rudnik. OBVESTILO BRALCEM Ker smo bili prisiljeni, da ob določitvi vplivnih območij naše občine in ob rokih za izdelavo urbanističnih projektov posvetimo tem vprašanjem več prostora kot običajno, spregovorimo o vseh teh vprašanjih nekoliko obširneje, bomo izvlečke iz referatov na nedavnem simpoziju o Ljubljanskem barju z mnogimi zanimivimi podatki, predvsem z možnostjo nadaljnjega načrtovanja v kmetijski proizvodnji posredovali našim bralcem v prihodnji številki našega lista. Upamo, da boste nastale spremembe sprejeli z razumevanjem. UREDNIŠTVO Stran 8 NASA K O M U N A “ Leto IV. — Stocv. 6- 95 Kreditiranje obratnih sredstev krajevnih skupnosti pred odprtim vprašanjem Velikokrat, ko govorimo o ushigali servisov naših krajevnih skupnosti, se nemalokrat ustavljamo pred vprašanjem — kako in na kakšen način zagotoviti kreditiranje obratnih sredstev krajevnih skupnosti za vse usluznostne dejavnosti, ko vemo, da se le-te čedalje pogosteje srečujejo pri svojem delu prav s temi problemi. Da pa bi izvedeli še kaj vec, predvsem o možnostih, ki bi utegnili resneje |h>-eeci pri reševanju problemov kreditiranja, smo t>e obrnili na tajnika krajevne skupnosti „Milan Cesnik44 v Ljubljani, Viljema Bevka, ki nam je med drugim dejal: —- Jasno je« da lahko vsaka organizacij:i uspešno dela, ec ima za to materialne pogoje. Te potemtakem lahko štejemo na osnovna in obratna sredstva. Servisi so sc zaceli razvijati v starih delavnicah in skednjih z zastarelim in dotrajaiim orodjem. Y7sc kar so si sčasoma pridobili je bilo nabavljeno z lastnimi sredstvi, največkrat brez dotacij ali kreditov za osnovna in obratna sredstva. Splošen razvoj terja vsestransko usposobljenega človeka-delavca v servisu, prav tako pa tudi sodobno opremo in zalogo določene količine materiala. Za vse to so potrebna sredstva, ki jih pa krajevne skupnosti ne zmorejo v kratkem času. Zato so pa usluge > časih nekvalitetne oziroma sorazmerno zelo drage. Nujno hi bilo treba osredotočiti vse servisne dejavnosti za eno ali več krajevnih skupnosti na skupnem mestu s sodobno urejenimi delovnimi pripravami. To pa bi lahko uredili samo z ugodnimi dolgoročnimi krediti za osnovna in obratna sredstva. „VESELI PLANŠARJI« MED SLEPO MLADINO Med mnogimi novimi znunri, ki znova navezujejo Hlikc z našo slepo mladino, je liil (udi onannihel „Veselih planšarjev" ki je ob Dnevu mladosti obiskal gojenec zavoda za slepo mladino in jim zaigral pisan venček domačib pesmi in napevov, ki so tisto prijetno spomladansko popoldne razvneli staro in mlado še daleč naokrog. Zborovska kultura živi med mladimi Zadnja revija mladinskih pevskih zborov ob ekrbni roki organizatorjev Zveze prosvetnih in kulturnih društev naše občine in [>od [>okro-viteljstvom občinske zveze društev prijateljev mladine je pokazala veliko vnemo in prizadevanje za lepo petje. Po vsem tem, kar smo slišali in doživeli, vidimo, da gre kvaliteta tudi v (zborovski kulturi svojo |vot in da lahko potemtakem pričakujemo prav na tem področju »e večjih usjiehov kot doslej. Nad splošnim povprečjem, ki smo ga doživeli na zadnji reviji pa nas je veselo presenetil zbor iz Horjula, ki ga vodi Jožica Ogrin. 2e nekoliko težji spored je zbor odpel solidno, ritmično in intonančno točno, dinamično in agogično dobro. Solidno je naštudirala svoj zbor tudi Tatjana Požar (osnovna šola „Oskarja Kovačiča'*), medtem ko je žel zasluženo priznanje zbor osnovne šole Troovo pftd vodstvom Majde Hauptmanov«. 'Revijo je zaključil orkester glasbene šole Vič-Rudnik s solisti in zbori osnovnih šol z Viča in šole ,,Oskarja Kovačiča*1 pod vodstvom pro-f. Cvetka Budkoviča. Tokrat že tretja revija mladinskih pevskih zlo rov je pokazalo, da zborovska kultura živi med mladimi in jo je treba le obujati z dobršno mero potrpljenja in prizadevanj. Edina škoda je, da se zborovodje ob reviji niso sestali za avditorijem in temeljito spregovorili o vseh pomanjkljivostih, ki so se jim vtisnile v spomin ob reviji. Vseeno pa je revija lepo uspela, značke, plakete in cvetje pa so le skromen izraz |>ozornosti velikemu vzgojnemu delu z mladino tudi na jiodročju zborovske kulture, ki jo je jvokazala Zveza Svobod in prosvetnih društev naše občine. ZABELEŽILI SMO VEČJI PROIZVODNI USPEHI OB PREHODU NA 42-URNI TEDNIK Na osnovi ugotovitev, da je mogoče vse planske naloge izpolnjevati, no da bi ! povečali število zaposlenih ob uvajanju 42-urnega tednika, so v ljubljanski „[liriji“ zabeležili precejšnje uspehe, tako v proizvodnji kot tudi v produktivnosti dela. Ob 42-urnem tedniku bodo ostala v tem podjetju nespremenjena vsa merila nagrajevanja po delu, ugotavljajo pa tudi, da sc bo dosedanja stopnja produktivnosti, ki je rastla v zadnjih letih za povprečno 6 odstotkov, rastla najmanj za toliko tudi v prihodnje. Produktivnost dela je bila samo lani za 9,2 odstotka večja v primerjavi z istim razdobjem leta 1962, medtem ko se je ekonomičnost poslovanja povečala lani za 16,4 odstotka, p ri čemer moramo upoštevati tudi znižanje stroškov za 2,68 odstotka; največja ‘ pridobitev ob uvedbi 42-umega tednika pa govori v prid človeku-proizvajalcu in skrbi zanj, saj je dobival topli obrok hrane [>o znižani ceni, omogočili pa so mn tudi preventivno zdravstveno službo, in kar je pri tem morda še najvažnejše — občutno so je izboljšal njegov osebni standard, saj so znašali lani povprečni mesečni osebni dohodki 36.836 dinarjev, letos pa bodo dosegli že 42.300 dinarjev. Petnajst let glasbene šole Velika dvorana Slovenske filharmonije jc bila 28. maja zvečer prizorišče izredno uspele predstave glasbenih dosežkov učencev glasbene šole Vič Hudnik. Za šolo ni pomenilo to samo običajno prireditev ob zaključku šolskega leta, temveč tudi priklon lej>emti jubileju — petnajsti obletnici obstoja in glasbeno vzgojnega dela na šoli Ob kratkem sprehodu skozi teh petnajst let nikakor ne moremo prezreti obsežne dejavnosti in vidnih kvalitetnih uspehov, ki jih jc šola doscglja. V knjigi uspehov bodo ostali spomini na sodelovanje godalnega oddelka na revijah in tekmovanjih v Ljubljani, Kamniku, Celju, Zagrebu in Beogradu, od koder se jc vrnil z laskavimi priznanji. Laskave |>ohvale, ki jih zadnje čase žanje v tujini trio bratov Lorenz, so jM)sredno nagrada tudi za glasbeno šolo in njene vzgojitelje. Blizu 400 učencev, ki jih jc šola imela letos v oddelku za klavir, godala, pihala in Zahteva po ureditvi cest Brezovica - Podpeč In Dobrova - Horjul terjata čimprejšnji odgovor Spričo vedmo večjih problemov, ki nastajajo na cestah med Brezovico in Podpečjo pa tudi na cesti meti Dobrovo in Horjulom je občinska skupščina poslala okrajni skupščini Ljubljana zahtevo, da upošteva pri letošnjem načrtovanju in urejevanju nekaterih cest tudi ti dve cesti, ki sta danes že v kritičnem stanju. Zaradi slabega stanja sta cesti Brezovica— Potlpeč in Dobrova—Horjul že vrsto let predmet razprav, kritik in zahtev zborov volivcev vseh vasi, ki ležijo ob obeh cestah. Obe cesti ob sedanjem stanju nista več primerni za vedno večji promet, čc vemo, da sta dan za dnem obremenjeni tudi s težkim tovornim prometom, razen tega pa predstavljata, še posebej cesta od Brezovice do Podpeči neposredno prometno zvezo z vrhniško občino. Razvoj industrijskih in kmetijskih obratov ob obeh cestah in povečan prevoz delovne sile v Ljubljano že nekaj let povečujeta vsakodnevno obremenitev obeh cest. Poglejmo le dva podatka, ki govorita, da sta cesti v takšnem stanju neprimerni za vsakršen promet. Po podatkih Cestnega podjetja v Ljubljani je bila cesta Brezovica—Podpeč—Borov-jpica dnevno obremenjena leta 1962 z 247 motornimi vozili s skupno obremenitvijo 908,2 ton in 1385 kolesi z obremenitvijo 138,5 tone. Cesta med Dobrovo in Horjulom, na katero je navezanih kar 15 vasi z več kot 3000 prebivalci, pa je bila ta čas obremenjena s 483 motornimi vozili s skupno 1627 tojnami, 420 kolesi z 42 tonami in 12 vprežnimi vozili z obremenitvijo 24 ton. trobila, za solopetje in predšolsko mladino ter vse večja potreba, da sc dejavnost šole razširi tndi na lokalne oddelke na Dobrovi, v Horjulu* in Polhovem Gradcu, kaže, kako veliko jc zanimanje mladine za glasbeno vzgojo (kljul> temu, da brez dvoma zahteva veliko truda iu prizadevnosti) in obenem na zgovoren načir* demantira vse skeptike, ki v prejšnjih letih-niso prav verovali v številčno upravičenost obstoja tolikih glasbenih šol. Zdi se, da je tor nnjvečja nagrada in priznanje za glasbene? vzgojitelje in vodstvo viške glasbene šole. • Prav je, da se ravno letos glasbeni šoli- • odpirajo novi horizonti z bližnjo gradnjo* • nove šole. Mladi rod jo jc zaradi rastočcgtr- • števila in aktivne vključitve v kulturno de- • javnost občanov (udi zaslužil. Prav gotovo- • ni treba od njega zahtevati zagotovil, da se-' • bo potrudil za nove uspehe. To si vendar' • želi od vsega srca! Ali poznaš svoj bodoči poklic? Prejšnji mesec je Občinski komite? ZMS naše občine priredil v dvorani stanovanjske skupnosti Krim tekmo^ vanje: spoznaj poklic! Na tekmovanju je sodelovalo enajst osnovnih šol i& naše občine. Vsako šolo je predstavljala tričlanska ekipa, ki je morala odgovoriti na tri vprašanja o poklicih, odgovore pa je ocenjevala strokovna komisija. Zmagovalec tega tekmovanja je55 bila ekipa osnovne šole iz Brezovice. Nagrajeni so bili s fotografskimi apa?" rati, vsi ostali, ki so sodelovali na ten* tekmo vanju, pa z lepimi knjižnimi nav-gradami. Prve tri najboljše ekipe so« konec maja sodelovale na okrajnem* tekmovanju z isto tematiko. Trgovsko podjetje „Gradišče“ k veletrgovini „Mercator“ Trgovsko podjetje „Gradišče‘! ^ Trebnjem ,so s sklepom občinske skup" ščine pripojili k veletrgovini ,,Merca" tor“. S to pripojitvijo bo trgovsko podjetje „Gradišče“ dobilo ugodnejšo možnost realizacije iz skupnih sredstev pa tudi nekatere potrebne investicijer medtem ko si bo ljubljanska veletrg®" vina zagotovila v tem delu Dolenj8”® še večji trgovski promet, kar bo seve' da v dobršni meri vplivalo tudi n*1 povečanje dohodka. K veletrgovini „Meroator“ pa s0” prejšnji mesec pripojili tudi splošno trgov, podjetje „Tržau“ v MokronojJ11,