t-ETO III. ŠT. 31 (128)/TRST, GORICA ČETRTEK, 6. AVGUSTA 199 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 NOVI CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 I NA POCITNICE NOVA DEŽELNA VLADA F-IK To ni naslov kake šolske ali domače naloge o bližajočih se počitnicah, ki jih učenci in dijaki, pa tudi učitelji in profesorji vedno z veseljem pričakujejo, da se oddahnejo po zasluženem trudu med šolskim letom. Niti ne gre za kak potopis ali lahkotno branje, ki ga tudi radi prav med počitnicami prebiramo, kjer pač smo: doma, na plaži, v gorskih gozdovih ali kje na potovanju. Naj bo tako ali drugače, imajo te vrstice vseeno neko zvezo s počitnicami, ki si jih bo sedaj privoščil tudi naš list. Kaj pa so pravzaprav počitnice? Vprašanje, ki se verjetno zdi banalno, odgovor pa kar se da vsakdanji. Res, gre za to, da se odpočijemo vsak od svojega letnega delovnega napora, ki je lahko duševne ali fizične narave. Delo ima pač svoje zahteve in zakone, pa tudi svoje človeško in duhovno poslanstvo. Lepo je pri tem zapisal slovenski filozof France Veber: "Kjer delo, tam človek in kjer človek, tam delo." Gre pa tudi zato, da se v tem času miselno sprostimo in morda prav ob branju kake knjige ali poslušanju dobre glasbe naužijemo nečesa novega in osvežujočega. Za poletno vročino (in letos jo imamo kar preko mere!) niso koristne le osvežilne pijače in hladno okolje, ampak tudi notranja blažila in poživila. Zakaj počitnice? Videli smo, da je na delu lahko le človek. Tudi žival sicer nekaj dela, a ni pri tem onega pravega globljega smisla dejavnosti, ki je lastna človeku. Delavni človek potrebuje oddiha. Pri tem imamo v mislih razne dejavnosti, ki jih človek proizvaja. Gre lahko za tehnologijo in pridobitve naše sodobne civilizacije, pa tudi za stvaritve človekovega duha v širšem in morda višjem smislu. Umetnost, znanost, kultura nasploh, pa še kaj drugega bi lahko tu omenili. In vendar prav v poletnih mesecih zlasti kultura in umetnost navadno ne počivata. Poglejmo le najrazličnejše festivale in prireditve, koncerte in podobno, ki prav v vročih mesecih spremljajo človeka tudi na počitnicah... Tako se je pravkar zaključil čedajski Mittelfest, še prej mednarodno zborovsko tekmovanje v Gorici pa še festival operete v Trstu, ki sicer še privablja ljubitelje te prijetne in lahkotne glasbeno-gledališke zvrsti zlasti na našem področju, ki vneto časti dunajske in sploh srednjeevropske kulturne pridobitve. Oddih torej velja za vse in za vsa področja naše vsakodnevne dejavnosti. Tudi politika sama gre v glavnem na počitnice, čeprav ne popolnoma, saj se na žalost zlasti boji na kriznih žariščih nadaljujejo, poleg tega pa se stranke med seboj prerekajo, iščejo se nove možne večine. Na vsak način bodo pa vsaj sredpoletne počitnice (Ferrago-sto) gotovo vsaj, kar zadeva Italijo, ustvarile skoraj popolno zatišje. Izjema bo le notranji minister, ki prav tiste dni edini predstavlja rimsko vlado in skrbno čuje skupaj z varnostnimi silami nad redom v državi. Take so v glavnem danes počitnice. Svoj pomen in vlogo bodo nedvomno ohranile in tako kot delovni odmor predstavljale za človeka in njegove dejavnosti potrebno mero primernega oddiha. Kot take jih torej tudi mi preživimo v miru in vedrini, da bomo nato lahko-spet bolj poživljeni nastopili svoje vsakdanje delo. - ANDREJ BRATUŽ ITALIJA V PRIMEŽU MNOGIH PROBLEMOV DRAGO LEGISA H IM rejšnji teden je deželni zbor po poldrugem mesecu od volitev končno izvolil predsednika deželnega odbora in devet odbornikov. Predsednik je iz vrst Berlusconijevega gibanja, ki je po zadnjih volilnih izidih stranka relativne večine. Gre za dosedanjega predsednika deželnega zbora Roberta Antonioneja, ki je doma iz Trsta. Prav to je ena izmed novosti nove vlade, saj seje po ustanovitvi avtonomne dežele pred 34 leti prvič zgodilo, da je bil načelo izvršne oblasti postavljen politik, ki je doma v Trstu. Novoizvoljena deželna vlada (na sliki palača deželne vlade) je sicer manjšinska, kar pomeni, da ne more računati na podporo večine v deželnem svetu. Drugo novost predstavlja dejstvo, da sta v novi deželni vladi dva odbornika iz vrst Nacionalnega zavezništva, ki je naslednik neofašističnega misovskega gibanja. Prvič v zgodovini avtonomne dežele torej zavzemata vodilni mesti v deželni vladi politika, ki pripadata skrajni desnici. Ostali trije odborniki politično pripadajo kr-ščanskodemokratskemu centru (2) in furlanski zvezi (1). Medtem ko pišemo, še ne poznamo programskih smernic nove deželne vlade, a je že zdaj jasno, da bo ena bistvenih njenih nalog iskanje zaveznikov v deželnem zboru, saj jo v nasprotnem primeru neizbežno čaka politična smrt. Od ostalih notranjepolitičnih dogodkov je še vedno v ospredju hud spor med voditeljem pola svoboščin in torej opozicije Silviom Berlusconijem in sodstvom oziroma Ob pregledu notranjepolitičnega položaja v Italiji moramo, zlasti kot pripadniki slovenske narodne manjšine, omeniti novost, ki zadeva deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino. skupino javnih tožilcev v Milanu. Berlusconi jih namreč obtožuje nič manj kot "zarote zoper politično gibanje", ki ga vodi, in torej veleizdaje zoper demokratični državni red. Obtožba je gotovo pregroba, da bi ostala brez odziva. Marsikdo predvsem u-gotavlja, da so že trije različni sodni zbori ugotovili, da je Silvio Berlusconi zagrešil kazniva dejanja, in tudi izrekli ustrezne razsodbe. V vseh teh primerih je Berlusconi prišel na zatožno klop kot podjetnik in ne kot politik. Podobni zapleti se bodo nujno nadaljevali - pravijo nepristranski opazovalci - vse dotlej, dokler sam Berlusconi ne bo naredil jasne izbire med politiko in podjetništvom. V zares demokratičnih državah take pri- mere, ki jih ni malo, ureja zakon, ki pa ga v Italiji še nimajo. Senzacijo ali vsaj pomembno novost predstavljajo nedeljska (z dne 2. t.m.) izvajanja nespornega voditelja Severne lige Umberta Bossija v kraju Seriate pri Bergamu, kjer je nekakšen glavni stan njegovega gibanja. Bossi je nepričakovano razpustil svoj "parlament" in svojo "vlado" ter naglasil, da "Padanija še ne pomeni secesije" (odcepitve) od italijanske države, češ da se to lahko doseže po drugi poti in z drugačnimi sredstvi. Marsikdo se zdaj sprašuje, zakaj se je Bossi iznenada odločil za tako korenite spremembe svojih dosedanjih temeljnih smernic. O-pazovalci ugotavljajo, kako je Bossi kot pravi "animal poli-ticum" spoznal, da mu veter ne piha več v jadra in da mora veter drugače loviti vanje. Tudi deželne volitve v Furla-niji-Julijski krajini so pokazale, da je konsenz za Ligo u-plahnil. "Pri gradnji svoje politične moči je Bossi - kot smo brali v vplivnem dnevniku - v zadnjih letih lahko računal na dvojno oporo: na neučinkovitost osrednjih vlad in na nezadovoljstvo ter frustracijo prebivalstva na severu države. Stabilnost in evropski uspehi Prodijeve vlade pa so mu zadali hud udarec. Res pa je tudi, da doslej še ni nihče verodostojno odgovoril na frustracijo Severa. Zato se utegne zgoditi, da bo razočaran, kdor misli, da je Bossi že političen mrtvak." Italijo seveda pesti kopica drugih problemov. Čedalje bolj pereče postaja vprašanje nezaposlenosti, zlasti na jugu države, kjer se pojavlja vedno več primerov manifestacij brez sodelovanja sindikatov in celo proti njihovi volji. Osrednja vlada je v primežu nasprotujočih si predlogov ter zahtev. Nekateri - med njimi prenoviteljski komunisti - zahtevajo javne (državne) neposredne posege, drugi pa poudarjajo, naj se vlada ravna v skladu z zakoni tržnega gospodarstva. Odločitve bodo po vsej verjetnosti padle, ko se bo pripravljal novi finančni zakon in ko bo ta predmet razprave v parlamentu. Na koncu bi še omenili pojav množičnega nezakonitega priseljevanja v Italijo, ki povzroča najrazličnejše in tudi nepričakovane težave. Najhujše pa je, da v Italiji ni ustrezne zakonodaje, tako da se na posameznih območjih različno spopadajo s temi hudimi problemi. Tako se ponavlja zgodba, da so še najbolj učinkovite ustanove, ki delujejo na vo-luntaristični osnovi in jih vodijo karitativne, zlasti cerkvene organizacije. Se en dokaz več, da je javna uprava dejansko najslabša oblika javnega udejstvovanja. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti KDAJ PRAVA ZAŠČITA? OR VFSTI LQ UREDNIŠTVO IN UPRAVA OBVEŠČATA, DA BO ZARADI POLETNIH POČITNIC PRIHODNJA ŠTEVILKA NOVEGA GLASA IZŠLA V ČETRTEK, 27. AVGUSTA. UPRAVA IN UREDNIŠTVO BOSTA REDNO DELOVALI OD PONEDELJKA, 24. AVGUSTA, DALJE. m Ivan Žerjal / intervju VERONIKA GERDOL Iva Koršič PRI NAS MLADI Z ONKRAJ OCEANA DESET "NEVZGOJNIH" ZAPOVEDI PRAZNIK OB KOČI SV. JOŽEFA Danijel Devetak SOLOVJEV, KRŠČANSKI RUSKI MISLEC TRADICIONALNO VIŠARSKO SREČANJE □ Jurij Paljk SODOBNA UMETNOST NA GORIŠKEM Damjan Hlede ŠE O REFORMI OPOREČNIŠTVA n Ivan Žerjal "ŠALOM TRST" OKROGLA MIZA "ŠPORT IN SOŽITJE" ČETRTEK 6. AVGUSTA 1998 IZJAVA DEŽELNEGA TAJNISVA SLOVENSKE SKUPNOSTI O PREDLOGU ZAŠČITNEGA ZAKONA ZA SLOVENCE POSLANCA MASELLIJA V V KDAJ PRAVA ZAŠČITA? Pravice Slovencev v Italiji so izraz temeljnih človekovih pravic, italijanskih ustavnih načel in mednarodnih obveznosti republike Italije. Nikakor ne morejo in ne smejo biti odvisne od trenutnega razpoloženja večine in od dobre volje večinskih političnih sil. Zato je postopek, ki ga v 4. členu svojega predloga zaščitnega zakona za Slovence v Italiji predlaga poročevalec posl. Maselli za določitev območja, kjer naj bi veljala zaščitna določila, povsem nesprejemljiv. Ta točka pa je bistvenega pomena za celotno besedilo. V skupnem predlogu, ki gaje svoj čas pripravilo skupno slovensko zastopstvo, je bil seznam občin, v katerih živi slovenska manjšina. Po Masellijevem predlogu pa bi bilo treba območje slovenske prisotnosti šele ugotoviti. To naj bi opravil tako imenovani paritetni dobor iz 3. člena, ki bi moral najprej zaslišati prizadete občine, njegove u-gotovitve pa bi nato odobrili z deželnim zakonom. To pomeni, da bi se za vsako občino vnela razprava, v kateri bi odločal ta, ki ima večino. Na koncu bi se razprava o predlogih Paritetnega odbora, za katerega ni pravnih jamstev, da bi bili Slovenci v njem res paritetno prisotni, ponovila z glasovanjem v deželnem svetu. Tudi največjemu optimistu je lahko že zdaj jasno, koliko krajev bi ostalo na seznamu. Pa tudi roki za uresničitev zaščitnega zakona bi se pomaknili za več kot pet let naprej. Sestava Paritetnega odbora namreč zahteva tudi u-strezne izjave kandidatov za parlament, deželno in krajevne uprave o pripadnosti slovenski manjšini pred izvedbo posameznih volitev, torej čez pet let, ker je odbor vezan na obnavljanje deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Šele V VRHU SVETOVNE ORGANIZACIJE SLOVENIJA PREDSEDUJE VARNOSTNEMU SVETU OZN Letošnji avgust bo za mlado slovensko državo gotovo zgodovinski. Kot znano, je letos postala Slovenija ena od desetih nestalnih članic Varnostnega sveta, ki je izvršni in glavni politični organ Organizacije Združenih narodov. Ostalih pet držav članic je stalnih in s pravico veta. Te države so: ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. S tem bo slovenski veleposlanik pri OZN Danilo Turk za mesec dni predsedoval temu pomembnemu mednarodnemu forumu in s tem tesno sodeloval z generalnim sekretarjem Kofi Anaanom. To je za Slovenijo gotovo velika in nelahka naloga, saj mora Varnostni svet vsak dan sproti obravnavati in reševati nešteta zlasti zapletena in pekoča krizna vprašanja, kot so velike svetovne krize (Kosovo, Irak, boji v Afriki, itd.), predsednik Varnostnega sveta pa mora vse delo koordinirati, predlagati rešitve, zadevne resolucije in drugo. Kot je torej razvidno, bo imel slovenski diplomat tudi v tem vročem mesecu za vse možne vroče svetovne krize polne roke dela. Pred leti je imela Italija sicer pomembno mesto predsednika Glavne skupščine OZN, ko je tej svetovni tribuni predsedoval takratni zunanji minister Amintore Fanfani. Ni pa nikdar vodila tako politično vplivnega organa, kot je Varnostni svet. i nato bi se začel postopek za sestavo odbora, nato za poizvedovanje po občinah in naposled za deželni zakon. Člen, na keterem temeljita kraj in čas uresničevanja i še tako dobrega zaščitnega zakona, bi torej Slovence v Italiji pripeljal "žejne čez vodo", in to 50 let po uveljavitvi demokratične republiške ustave. Izredno hudo je tudi povezovanje omenjenega območja s posebnim volilnim okrožjem za parlamentarne volitve, o čemer, sicer nejasno, govori 28. člen Maselli-jevega predloga. Ne gre za kako zajamčeno zastopstvo Slovencev v parlamentu, tem-! več za nekakšen namig: čim bolj bo območje zaščite omejeno na pretežno slovenske kraje, tem več bo možnosti za izvolitev slovenskega parlamentarca... Deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki je v sredo, 129. julija, razpravljalo o Masellijevem predlogu, kot so o 1 njem poročala sredstva množičnega obveščanja, izraža mnenje, daje treba besedilo v omenjenih točkah povsem spremeniti, da bi lahko nato uresničevali določila, ki jih je poročevalec Maselli v glavnem prevzel iz skupnega predloga Slovencev v Italiji. Tudi glede ostalih točk so potreb-j na dopolnila in popravki, na primer glede sestave paritet-| nega odbora, mednarodne zasidranosti zaščite, jamstev za spoštovanje slovenskega jezika, posodobitve členov o | šolstvu zaradi najnovejših | vsedržavnih reform in še česa. i Vse to pa bo mogoče doseči v dialogu med manjšino in parlamentom ter vlado, če bosta dokazala, da predlagana določila o območju, kjer naj bi veljal zaščitni zakon, ne j pomenijo poskusa nesprejemljivega oženja pravic Slovencev v Italiji in nadaljnjega odlašanja z njihovim polnim u-! resničevanjem. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34 1 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELI: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU i Nemški kancler s soprogo Hannelore PRED NEMŠKIMI VOLITVAMI (2) MEDITACIJA O KANCLERJU KOHLU JOŠT ŽABKAR Svojo politično kariero je Kohl začel v velikem industrijskem mestu Ludvvigshafen, v katerega je vključena tudi njegova rojstna vas. Začetek kariere ni bil mil in poln razumevanja. Kohl je ostro in neprestano napadal župana in končno dosegel cilj, da je župan odstopil. Ni pa imel nobene težave uničiti tudi osebnosti iz lastne stranke. Ko je leta 1963 postal voditelj krščan-sko-demokratične skupine v domačem Rheinland-Pfalzu, eni najmanjših dežel v Nemčiji, je hitro obračunal s staro gardo v stranki, pa tudi s katoliškim klerom in evangeličanskimi pastorji ni ravnal z rokavicami. Šlo je namreč za državno konfesionalno šolo, kar pomeni, da hodijo katoliški otroci v katoliško konfesionalno šolo s katoliškimi učitelji, protestantski otroci pa obiskujejo protestantsko konfesionalno šolo. Kohl je proti konservativnemu kleru in pastorjem ta tip šole v Palatinatu odpravil, čeprav je bila opozicija huda v obeh Cerkvah. Namesto konfesionalne šole pa je ustanovil skupno krščansko šolo. V tej so vsi predmeti za vse šolarje isti, verouk ja pa za protestante protestantski, za katoličane katoliški. Danes o-staja v nemških šolah še možnost, da gimnazijec ne sprejme ne enega ne drugega verouka, lahko pa izbere kot predmet etiko. Znana je cela vrsta primerov, kako je Kohl z dobro dozo brezobzirnosti in političnega manevriranja odpravil vse tekmece na poti do kan-clerstva. Od vsega začetka se je strinjal s principi Krščan-sko-demokratske unije. Vedel 'je pa tudi, da mora imeti stranko v svojih rokah, če hoče priti visoko. Zato je ustanovil v stranki razne skupine in z njimi rušil strankarsko oblast starih in pogosto zaslužnih ljudi. Vedno je imel in ima še danes velik smisel za oblast in zraven še dobro dozo brezobzirnosti do tekmecev, ki jih je ali uničil ali pa jim "preskrbel" kakšna mesta, na katerih mu niso bili nevarni. Zakaj ne bi kdo, ki se mu ni posrečilo postati kanclerski kandidat, ne sprejel mesto ministrskega predsednika v kakšni vzhodno-nemški deželi? Bolje biti kot nebiti! Kohl je iz domačega Pfal-za pred leti oznanil velik pre-; obrat v politiki, ki ga je vsaj tu pa tam tudi pozneje oznanjal. Bil je mnenja, da se človek ali i skupina ne smeta za vsako potrebo obračati na državo. Več mora biti osebnega in svobodnega odločanja za bodočnost in človek ne sme misliti, da bo samo država skrbela za posameznika. Odgovornost zaprihodnost leži na posamezniku in ne na državi. To zadeva predvsem penzije, | štedenja, zdravstveno in socialno skrbstvo. Nova vlada naj bi odpravila strah pred bodočnostjo. Odpravila naj bi pesimizem in strah pred razvojem. Gradila naj bi na religiji, avtoriteti, družini, spoštovanju do starejših. Slavila naj bi družino in patriotizem. Pri vsem tem pa se je pokazala ena od tipičnih Kohlovih lastnosti. In ta lastnost se lahko tako označi: Kohl vse generalizira. Podrobnosti pusti drugim. Nima rad dosjejev, polnih podrobnosti, dejstev in številk. Zanima se le za splo-| šne smernice vlade, ostalo pa prepušča drugim. ---------KONEC POVEJMO NAGLAS l JANEZ POVŠE | PO POLETJU ČAKA NAŠO MANJŠINO NEKAJ TEHTNIH ODPRTIH VPRAŠANJ Kot manjšino nas čaka takoj po poletju nekaj tehtnih odprtih vprašanj, na katera bo treba slej ko prej odgovoriti. Dovolj je spomniti na zaščtini zakon, pa na odnos do krajevnih uprav kakor tudi na odnos do Slovenije oz. celotnega narodnostnega prostora; vse pomembnejše mesto zavzema nastajanje nove Evrope, ob vsem tem pa se bomo morali tako ali drugače ukvarjati še s svojimi notranjimi razmerami. Vsa navedena vprašanja se zdijo le na prvi pogled zelo različna, v bistvu so zelo povezana in se vedno vračajo na nas same. Zaščitni zakon s svojo problematiko bo z dokončnim sprejemanjem velika spodbuda le v primeru, če bo v odnosu nanj celotna manjšina našla skupen jezik, resnično skupen jezik in ne kakšen škodljiv kompromis, ki bi nas zgodovinsko zaznamoval. Toliko bolj bi nas sprejem zakona zaznamoval, v kolikor se kot manjšina o njem sploh ne bi sporazumeli. Drugo področje so uprave od dežele do pokrajin in občin, pa najsi imamo v njih svoje predstavnike ali ne. Znano je, da jih je kar nekaj in to pomembnih v rokah sil desne sredine. Za manjšino bi bilo nevarno ideološko opredeljevanje oziroma demoniziranje desnice, v kolikor bi se slednje kazalo kot odmik od vsakršnega poskusa vplivanja na tekoče politične odločitve. Vsepovsod bi kot manjšina morali zato najti pot do odločnih pozitivnih programov, s katerimi bi lahko aktivno soustvarjali razmere v svojih okoljih. Posebno poglavje je odnos do matične države Slovenije. Pravzaprav ne gre le za odnos, ampak za izgrajevanje plodnega razmerja med matico in manjšino oziroma med manjšino in matico. Vznesena leta nastanka slovenske države in demokracije so mimo, zato bi veljalo tudi s strani manjšine posvetiti ■ še več naporov izgrajevanju koristnega sobivanja, kar se samo od sebe nikakor ne bo uresničilo. Nemara smo bili bodisi v Sloveniji bodisi v manjšini kar preveč prepričani, kako bomo dopolnjevali drug drugega brez posebnega truda. Izziv, ki ga ni mogoče spregledati, je seveda Evropa. Evropa je v Bruslju in Strasbourgu, toda istočasno je za nas predvsem v Tolminu, Novi Gorici, Sežani in Kopru. Zanimivo je, da so prav uradni predstavniki večinskega naroda vsaj v zadnjem času "krajevni obraz" Evrope dobro prepoznali in ni videti razlogov, da bi manjšina pri tem zaostajala. Rešitev vseh osvetljenih vprašanj je v prvi vrsti odvisna od tega, kakšne bodo razmere znotraj manjšine same. Slej ko prej je utemeljeno prepričanje, da bomo na vsa vprašanja odgovorili toliko uspešneje, kolikor bolj bomo s svojimi različnostmi med seboj zares povezani. Torej bi se morali izogniti nasprotni možnosti, po kateri bomo kot manjšina v celoti toliko manj uspešni, kolikor manj bomo s i svojimi različnostmi med seboj povezani. AKTUALNO INTERVJU / VERONI KA GERDOL ZANIMIVO JE BITI SLOVENEC IVAN ŽERJAL Veronika Gerdol, doma iz Trsta, je po izobrazbi in poklicu morska biologinja. V zadnjih štirih letih (od leta 1994 do letos) je poučevala biologijo in ekologijo na Zavodu Združenega sveta v Hong Kongu. Pravzaprav to ni njena edina mednarodna izkušnja, saj je univerzitetni študij dokončala v Londonu, že prej pa je bila gojenka Zavoda Združenega sveta v Devinu. Sedaj se je vrnila v Trst in smo jo zaprosili za pogovor o njenem poklicu, izkušnjah s tujino ter o njenem stiku z domačim okoljem. DRAGA *98 IZŠEL BILTEN LETOŠNJE DRAGE V prejšnjih dneh je kot priloga zadnje številke revije Mladika izšel bilten, posvečen študijskim dnevom Draga 98, ki bodo potekali v parku Finžgarjevega doma na Opčinah od 4. do 6. septembra. Tudi letos prinaša bilten na prvi strani spored Drage z vsemi štirimi predavatelji - Damjanom Hledetom, Zorkom Simčičem, Rudijem Konciljo in Jožetom Pučnikom -, na notranjih straneh pa sporede vseh prejšnjih Drag. Objavljeni so tudi spored 8. Drage mladih (gl. spodaj) in odlomki nekaterih nedavnih posegov letošnjih predavateljev, ki nakazujejo tematike tokratne Drage. Na prvi strani biltena si lahko preberemo tudi tradicionalni uvodnik z naslovom Iskanje in srečanje. V njem je med drugim napisano, da ni mogoče predvidevati, kaj vsega bo povedanega na Dragi, saj je le-ta le okvir za sliko, ki je še ni in ki bo sproti nastajala. Draga je tudi iskanje in srečanje misli in ljudi v želji, da bi se kaj novega videlo in kaj vrednega spodbudilo. 8. DRAGA MLADIH Tridnevno srečanje za mlade iz zamejstva, zdomstva in Slovenije bo letos potekalo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu od 3. do 5. septembra na temo: Meje politike ali vpliv civilne družbe na politiko. SPORED: 3. septembra ob 16.30: dr. Tone Jamnik: Vpliv kulture, ideologije, religije na politiko; ob 20.30 gledališka predstava: Tajno društvo PGC (igrajo člani gledališke skupineSKK); 4. septembra ob 10. uri: sen. Mitja Volčič, časnikarka Radia Glas Amerike Alenka Adamič Richard-son, časnikar revijeMagJanez Mar-kež, sociolog in pravnik Peter Jambrek - okrogla miza o vplivu medijev in javnega mnenja na politiko; ob 14.30 izlet v Trst in obisk SLO-Kl-ja; ob 17.30 vključitev v program ŠD Draga; ob 20.30 ples; 5. septembra ob 10. uri: minister za delo, socialo in družino Slovenije dr. Tone Rop, ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, salezijanski duhovnik Martin Lisec, bivši študentski minister za socialo Uroš Slamič - okrogla miza o mladih (in njihovih problemih) ter o njihovem vplivu na državno politiko. Za informacije: Slovenska prosveta, ul. Donizetti 3, Trst, tel. (040) 370846, od ponedeljka do petka, °d 9. do 1 7. ure. Veronika, najprej bi te prosil, da poveš kaj o sebi... Rojena sem v Trstu. Tu sem obiskovala slovenske šole vseh stopenj, od osnovne do višje. V zadnjih dveh letih višje srednje šole sem obiskovala Zavod Združenega sveta v Devinu. Študij sem nadaljevala na Que-en Mary and VVestfield College univerzi v Londonu, zadnja štiri leta pa sem živela v Hong Kongu, kjer sem delala. Sedaj pa še nekaj o tvojem poklicu. Zakaj si izbrala biologijo? S čim se ukvarja ta veda? Biologijo semizbrala, ker me je vedno zanimala. Že ko sem bila majhna, sem iskala živalce, tako da me je to vedno zelo zanimalo, tako biologija kot kemija. Na višji srednji šoli meje bolj privlačila biologija in tako sem izbrala ta študij. Bilo mi je zelo všeč tudi zato, ker je zelo praktična veda. Všeč mi je namreč, da se ne učim vsega na pamet po knjigah, ampak da delam tudi kaj praktičnega v laboratorijih. Biologija se ukvarja s preučevanjem vseh živih bitij. Na univerzi sem se potem specializirala v morski ekologiji: ekologija me je vedno zanimala, morje pa sem si izbrala slučajno, ker sem imela zelo dobre profesorje in so me privlačili ter navdušili za to. Danes je v ospredju problematika genetskega inženiringa. Se kot biologinja zanimaš za to vprašanje? Kaj misliš o tem? Pravzaprav sem se za to zanimala predvsem v zadnjih letih, ker to učim. V učnih načrtih smo obravnavali genetski inženiring. V lanskem in letošnjem letu smo se posvečali npr. primeru klonirane ovce Dolly. Mislim, da je genetsko inženirstvo postalo za človeka zelo koristno, predvsem v zdravstvu. Vendar mislim, da, kot v vsakivstvari, ne smemo iti v skrajnosti. Človek pa je zmožen iti v skrajnosti, zato je treba nekoliko paziti. Obstajati bi morali določeni mednarodni zakoni, ki bi omejevali preizkuse. Že sedaj je npr. skoraj možno, da lahko izbereš, katerega otroka boš imel, kakšno barvo oči bo imel itd. To se mi zdi ekstremno. Koristno je, če rešiš otroku življenje, klonacija ljudi pa je veliko tveganje in se z njo ne strinjam. Preidimo na obdobje tvojega bivanja in delovanja v Hong Kongu. Katere okoliščine so te pripeljale tja? V Hong Kong sem prišla nekoliko slučajno. Ko sem končala univerzo, sem si želela učiti na kaki mednarodni šoli. Pisala sem raznim takim šolam v Evropi, pa sem od vseh prejela odgovor, da moram imeti vsaj dve ali tri leta izkušenj. Potem sem se obrnila še na druge šole po svetu. V Hong Kongu so mi po- nudili delo brez nobene izkušnje, tako sem šla, s trebuhom za kruhom. Imela sem srečo, ker sem pisala pra- vi šoli v pravem trenutku. Potrebovali so nekoga, ki je bil specializi-! ran v biologiji, zlasti morski. Imela i sem srečo, ker sem pisala v tistem mesecu, ko je profesorica, ki je ta predmet poučevala, dala ostavko. Pred dobrim mesecem je poteklo leto dni, odkar je Hong Kong spet postal del Kitajske. Si opazila kake spremembe? V vsakdanjem življenju se ni spremenilo nič. Spremembe so bolj političnega značaja, vendar so zelo majhne oz. do njih prihaja na tak način, da se dobro ne razume. Navajam primer: šest mesecev pred vrnitvijo Hong Konga Kitajski so kitajske oblasti določile vlado, ki bo upravljala mesto. Demokratični Hong Kong je protestiral rekoč, daje to protiustavno, ker ti ljudje niso bili izvoljeni. Kitajska je odgovorila, da to ni važno, saj bodo čez letodni volitve. Te volitve so bile v mesecu maju, vendar je volilo zelo malo ljudi, medtem pa so spremenili volilni sistem, tako da je za nove ljudi bilo zelo težko biti izvoljeni. Ostali so večinoma stari voditelji, novih političnih predstavnikov pa je bilo zelo malo. Volilni sistem je bil tudi dosti bolj kompliciran od prejšnjega. Navadni volivec ni mogel razumeti, kako deluje celotna stvar. Sama se sicer nisem veliko poglabljala v to, vendar tudi nekateri moji hongkonški prijatelji, ki so po poklicu odvetniki, niso dobro razumeli zadeve. Po drugi strani so politične svoboščine relativne, saj je Hong Kong mesto, ki živi na denarju: če deluje gospodarstvo, deluje tudi vse drugo. Verjetno si v štirih letih bivanja dodobra spoznala delovne in življenjske navade Hongkončanov. Morda je primerjava z našim svetom nemogoča oz. zelo težka, pa bi te vendarle prosil, da to primerjavo poskusiš narediti... Kot sem rekla prej, Hong Kong sloni na denarju in gospodarstvu. Če to deluje, uspeva tudi vse drugo. Tam je najvažnejši finančni aspekt -business. To je razvidno tako pri velikih podjetjih kot pri navadnih ljudeh. Tudi upokojenci investirajo v borzi. Če greš zjutraj v kako banko, vidiš, da ljudje menjujejo denar iz ene valute v drugo, da kaj zaslužijo, oz. kupujejo delnice ali pa zlato. To gre od £ odvetnika do upokojenca. Tega pri nas ne vidimo. Ža večino ljudi je de- lo zelo važno, saj je povezano z dobičkom in denarjem. Zato veliko delajo, imajo veliko nadur. Tu si verjetno privoščimo malo več prostega časa, navajeni smo, da ob nedeljah gremo kam ven, tudi ob sobotah, tam pa ne. Tam sem spoznala veliko vrstnikov, tudi mladih družin z otroki: oba starša delata tudi do desetih ali enajstih zvečer, za otroke ia skrbi varuška. Zdi se mi nekoli- o žalostno: če bi bila mama, bi mi bilo žal, da ne bi skoraj nič bila pri-šotna doma. Vendar nimaš veliko izbire med kariero in drugim. Kariera pomeni boljšo službo in tudi stanovanje, stanovanja pa so zelo draga: j če ne delata oba zakonca, je bolj te-i žko priti do stanovanja. Po drugi strani je kvaliteta življenja boljša, vendar je vse zelo drago, medtem ko ti davki vzamejo le 15% plače. To je v primerjavi z našo stvarnostjo zelo malo, zato je verjetno tudi veliko ljudi, ki peljejo svoje kapitale v Hong Kong, ki je verjetno tudi zaradi tega tako bogato mesto. Vendar je življenje drago: če npr. greš v restavracijo v center mesta, moraš j samo za steklenico vina odšteti ka-; kih 80.000 lir. Morda pa ta primerjava ni tako pravična, saj je tam vino zelo drago, pivo pa, če damo drug primer, ne. Kako ste tam občutili nedavno finančno krizo azijskih držav? V Hong Kongu pravzaprav ni bilo tako slabo. Hong Kong nima nobenih dolgov z drugimi državami, tako da je državna uprava priskočila na pomoč tržišču. Kriza seje občutila kvečjemu na področju turizma: v Hong Kong je vedno prihajalo veli-! ko število turistov, saj se vsa letala ustavijo tam in je bilo vedno veliko ljudi, ki so prihajali kupovat, sedaj pa jih ni bilo oz. jih je bilo precej manj (npr. Indonezijcev). Krizo je občutiti tudi na področju zaposlovanja. Brezposelnost znaša 3%, kar je največ, odkar so začeli meriti odstotek brezposelnosti. Za naša merila to ni velik problem, zanje pa je, ; saj je brezposelnost vedno znašala manj kot 2 oz. tudi manj kot 1 %. Hong Kong ni tvoja edina izkušnja s tujino. Poleg študija na Zavodu združenega sveta v Devinu, kar že pomeni pomemben slik z drugimi stvarnostmi, si opravila univerzitetni študij v Londonu, verjetno pa si že prej veliko potovala. V čem misliš, da ti je študijska iti delovna, skratka življenjska izkušnja v tujini najbolj pomagala oz. koristila? Kaj pa stik z drugimi kulturami? Ta izkušnja mi je po mojem mnenju dala največ v tem, da sem spoznala druge kulture in druga mišljenja. Naučila sem se v večji meri sprejemati druga mišljenja: morda se z njimi ne bom strinjala, vendar imam širši pogled na svet. Potem ko sem končala univerzo v Londonu, sem. poši Ijala prošnje za delo po svetu: to me ni prav nič čudilo, ker sem si pravila: če dobim delo, bom za nekaj časa pač šla. Privlačilo meje, da bi šla, da bi videla nove stvari, pa tudi si nisem delala prevelikih problemov, čeprav je bilo daleč in je bi- lo težko iti od doma. Sedaj pa sem zelo zadovoljna, da sem šla, da sem se tudi seznanila z različnimi kulturami. Tudi sedaj bi šla še pogledat nove kraje, ker me zelo zanimajo nove kulture. Mislim, da se z neko kulturo najbolj spoznaš, če živiš dalj časa v stiku z njo. Saj je lepo biti turist, vendar če ne greš obiskat koga, ki živi v določenem kraju oz. ne živiš dalj časa tam, ne spoznaš vsega. Kako pa si se kot Slovenka znašla v povsem tujem okolju? Problemov nisem imela. Občasno sem morala komu razložiti, da sem Slovenka z italijanskim potnim I listom. Večkrat so me vprašali, kaj to pomeni. Mislim, da veliko ljudi ne pozna, kaj in kje je Slovenija; potem, da jim moraš še to razložiti, da imaš | italijanski potni list in da si član slo-i venske manjšine... Rečejo ti, da so tvoji starši iz Slovenije; potem jim moraš povedati, da ni prav tako in da so bile pri nas po vojni razmere take. Hudo sploh ni bilo nikoli. Nikoli se nisem znašla, da bi me zmerjali oz. grdo gledali name, ker sem Slovenka. Sprejeli so me vedno z zanimanjem, saj je bilo to zanje čudno in novo. Ko pa hodiš po svetu, vidiš, da je toliko skupnosti, ki sovpodob-nem položaju ali pa še v slabših razmerah, kot smo mi. V mesecu marcu je npr. skupina naših dijakov šla za en teden na obisk k nekemu ple-S menu, ki ne živi daleč od Hong Kon-\ ga (kakih deset ur avtomobila). So sicer Kitajci, ki pa govorijo svoj jezik, ki je drugačen tako od mandarinske kot od kantonske kitajščine. Kitajska država te ljudi zanemarja: nimajo šol, nimajo denarja. Njihovi otroci, I če imajo srečo, hodijo v šolo do desetega leta itd. Sedaj si zopet doma, v Trstu. Potem ko si okusila življenje v različnih krajih sveta, kaj ti pomeni stik z domačim krajem, okoljem, jezikom? Kakšne načrte pa imaš za prihodnost? Načrtujem, da bom ostala vsaj leto dni v Trstu. Sledila bom tečaju pedagogike na univerzi v Ljubljani, s katerim bi lahko potem poučevala na šolah v Sloveniji. Medtem se bom pozanimala, če lahko dobim delo tukaj ali v Sloveniji oz. v okolici. Gotovo bi želela ostati v šolskem okolju. Tudi če ne bi učila, bi se rada ukvarjala s problematiko okolja in z naravoslovnimi vedami. Sama sem i se odločila, da se vrnem. V Hong Kongu so mi sicer ponudili obnovi-! tev pogodbe. Te pa nisem podaljšala, ker sem si želela se vrniti v domače kraje. Pravzaprav je že enajst let, kar sem od doma, zato sem se odločila, da pridem domov in vidim, kaj | se dogaja. Tako se bom zopet pri-: vadila tudi slovenščini, saj sem se povečini izražala le v angleščini. ČETRTEK 6. AVGUSTA 1998 4 ČETRTEK . AVGUSTA 1 998 KABINSKA ZICNICA v O OB NEDELJSKEM EVANGELIJU Sx. maša: delavniki ol> 12. uri; nedelje in prazniki olt 9.30, 10.30, 12., 13. uri BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA I IZLUŠČI JEDRO! ZVONE ŠTRUBELJ 19. NAVADNA NEDELJA "Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde tako, blagor jim! Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov." Peter je rekel: "Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vsei" Gospod je dejal: "Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času ? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: "Moj gospodar zamuja s svojim prihodom" in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanja-ti, bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali." (Luka 12,35-48) S PRIŽGANIMI SVETILKAMI PRIČAKUJMO GOSPODA Evangelij 19. navadne nedelje nam posreduje sklop treh Jezusovih prilik, ki imajo skupen naslov Budni služabnik. Rdečo nit, ki povezuje priliko o gospodarju, ki se ponoči vrne s svatbe in najde služabnike budne in pripravljene (prva prilika), drugo priliko o tatu, ki ponoči vdre v hišo in jo oropa, in zadnjo priliko o zvestem in modrem oskrbniku, odkrijemo v Jezusovih besedah: Bodite pripravljeni! Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane! Zanimivo je, da je v tem evangeljskem odlomku navzoča tema noči v pozitivnem in negativnem pomenu. Sveto pismo večkrat noč uporablja kot negativni simbol kaosa, zla, niča, smrti, zločina, strahu in preizkušnje. Najbolj strnjeno o tem spregovori preizkušanj Job, ko pravi: "Oni so med nasprotniki svetlobe (...) Pred zoro vstaja morilec, ki ubija ponižanega in ubožca, in ponoči oživi kakor tat! Tudi prešuštnikovo oko čaka na somrak in pravi: »Nobeno oko me ne sme videti«, in si zakriva obraz. Ponoči vdirajo v hiše, podnevi pa se zaklepajo, saj ne marajo svetlobe" (Job 24, 13-16). V tem smislu je noč ozadje Jezusove prilike o tatu, ki nepričakovano oropa gospodarja, ki ga sploh ne pričakuje. Podoben nepričakovani roparjevi akciji je prihod Boga na svet. Kdor ga budno ne čaka, bo ob Njegovem prihodu nepripravljen, grenko presenečen. Se bolj pa je v Bibliji navzoča tema noči kot čas pričakovanja in priprave na božji poseg. V judovski rabinski tradiciji govorijo o štirih nočeh, ki so pripravljale velike odrešenjske dogodke. Prva noč je bila pred stvarjenjem sveta, preden je Bog izgovoril prvo stvariteljsko besedo: Bodi svetloba! Druga pomembna noč je bila pred sklenitvijo zaveze z Abrahamom. Prva Mojzesova knjiga jo uvede na slovesen način: "Sonce je zašlo in legel je mrak..." (1 Mz 15, 17). Tretja noč je napočila v Egiptu, ko je Bog rešil izraelsko ljudstvo sužnosti. "Tisto noč..." večkrat poudarja knjiga Eksodusa. "Opolnoči je Gospod udaril vse prvorojence v egiptovski deželi..." Tisto noč je napočila svoboda, začetek odrešenjske poti. Četrta noč bo ob koncu sveta in človeške zgodovine, ko bo zasijal večni dan božjega kraljestva. Ta pozitivna, odrešenjska vsebina noči je navzoča v drugih dveh prilikah Lukovega evangelija. Jezusov apel "Bodite pripravljeni" je vabilo k čuječnosti za odločilne in neponovljive božje posege v človekovo življenje in v zgodovino človeštva. Tisti, ki prihaja, je On sam. Kristjan naj bi ga pričakoval "s prižgano svetilko", to je s trdnim prepričanjem, da bo z zoro napočil Njegov dan, in z neomajnim upanjem, da mu On sam pripravlja banket božjega kraljestva. Kot pri zadnji večerji bo tudi takrat pristopil in postregel s hrano in pijačo Življenja. ŽIČNICO DO SVETIH VIŠARIJ, KJER SE SREČUJEJO VERNIKI TREH NARODOV t e I e c a b i n a MONTE SANTO D J*. E ^ L LUSSARI fi I 9 8 2. F A X 0 4 2 8/4 0 I55 ZA STARŠE VSEH STAROSTI DESET ZAPOVEDI, KAKO NAJ SE OTROCI NE VZGAJAJO V knjigi Perche sia Amore - Da bi bila Ljubezen, ki jo je za videmsko knjižno založbo Edi-zioni Segno napisal Car-lo Amedeo Pasotto, je objavljen tudi zanimiv članek, pravzaprav deset "zapovedi", katerih naj se starši strogo držijo, če hočejo, da se bo njihov otrok pokvaril in bo zašel na kriva pota. obratuje vsak dan od 20. junija do 1.5. septembra. Nato pa še 19./20. in 26./27. septembra ter 3./4. oktobra. URNI K: delavniki 9.00 - 1 7.15; nedelje in prazniki 8.30 - 18.15. Posebne ugodnosti za organizirane skupine (min. 25 oseb): povratna karta 1 1.000 lir. IX. Če se bo zgodilo, da bo zabredel v resne težave s pravico ali s kako drugo osebo, ga opravičujte in recite, da so bili krivi za pogrešeno dejanje njegovi prijatelji in družba, v katero hodi! Pred njim na glas povejte, da se zavedate njegovih težav in jih razumete! Tako se bo navadil, da ga nikdar ne bo pekla vest in se ne bo nikdar ničesar kesal! X. Če vas bo pozneje, čez leta, vaš otrok preziral in zaničeval, če vas bo poniževal in ne bo imel do vas nobenega spoštovanja, kaj šele, da bi vas cenil, vzkliknite že znani stavek: "Vse sva zgrešila!" —— (PREV. J UP) "DAJMO ŽIVLJENJU NOVO UPANJE!" V soboto, 22. t.m., bo na to temo tradicionalno romanje treh dežel v Bovcu. Začelo se bo s slovesno mašo v štirih jezikih pred cerkvijo Device Marije v Polju, ki jo je močno poškodoval potres (na sliki). Somaševanje škofov in duhovnikov ob 11. uri bo vodil ljubljanski nadškof Franc Rode. Srečanje treh dežel je verska prireditev, ki jo že 16. leto izmenjaje prirejajo krajevne cerkve v Celovcu, Vidmu in Ljubljani. Redno se jih udeležuje več kot 5.000 ljudi. Letošnje srečanje pripravlja ljubljanska škofija. Udeleženci bodo s svojim obiskom na potresnem področju tamkajšnjim ljudem pokazali svojo solidarnost, pomoč in podporo, vse v duhu skupne krščanske vere, ljubezni in medsebojne povezanosti. Deset pravil za starše, ki nameravajo pokvariti svoje otroke, je napisal duhovnik Chino Pezzoli, ki je na čelu Zveze družin zasvojencev z mamili, človek torej, ki je vse življenje posvetil mladim ljudem, ki so si uničili mladost in življenje, obenem pa so skoraj vedno uničili tudi svoje družine. Pravila za starše, ki hočejo pokvariti otroka, so naslednja: I. Že od samega otroštva mu dajte vse, kar hoče imeti, nič mu ne sme manjkati. Zelo važno je, da že od malega ve, da ga bosta morali družina in družba vzdrževati. II. Če zakolne, grdo govori, če vam naduto in nevzgojeno odgovarja, če ne uboga, če se upira vašim napotkom, ne smete nič reči. Potrpite in se mu nasmehnite! Vedno se mora čutiti pomembnega, zanimivega, vedno v središču pozornosti! III. Ne dajte mu nobene človeške in duhovne vzgoje, počakajte, da se bo sam odločil za svoje obnašanje v družbi. Pravzaprav mu morate reči, da ga nočete obremenjevati s pravili in življenjskimi vodili, ampak da ga prepuščate samega sebi in njegovi im željam. Tako bo lahko poskusil vse. IV. Pospravite za njim vse stvari, kijih pušča okrog: knjige, čevlje, obleke. Naredite vse, kar bi moral sam storiti, da se bo navadil zvračati na druge odgovornosti in se bo naučil, da mu vedno strežejo drugi. V. Ko govorite v njegovi prisotnosti o njegovem obnašanju, se morate kregati med seboj, enkrat naj ga brani e-den, drugič pa drugi, njegove napake morate jemati kot otročarije, ki jih je treba razumeti! Tako bo kmalu razumel, da je njegova družina strpna in pripravljena sprejeti vsako njegovo stranpot. VI. Vašemu otroku dajte ves denar, po katerem vas vpraša, ne dopustite, da bi ga sam zaslužil, saj ima vendar še čas za žrtve! Povejte mu tudi, da ne želite, da bi sam živel tako, kot ste živeli vi. Tako bo zanj vsak dan praznik, zabava. Bodite ponosni, da vaš otrok ne počne ničesar, ampak se samo zabava! VII. Vaša hiša naj bo bogata, v kuhinji naj nikdar ne manjka hrane, otrok naj ima ogromno oblek, poskrbite za glasbo in televizijo! Mama naj mu pripravlja odlična kosila, naj mu kupuje modna in draga oblačila, naj čisti kopalnico za njim, naj mu pospravlja posteljo, da se bo njen ljubljenček lahko odpočil po zabavi in neprespanih nočeh! Vlil. Vedno ga zagovarjajte pred sosedi, pred učitelji, tudi pred policijo, pred partnerjem, ki ga (jo) je zapustil(a), in tudi pred delodajalcem, ki ga (jo) je odslovil! Vedno ga zagovarjajte, ker so vsi proti vašemu otroku! Njegova samovšečnost bo tako postala življenjski slog, s katerim se bo vsem predstavljal! VLADIMIR SOLOVJEV: DUHOVNI TEMELJI ŽIVLJENJA "BOGOČLOVEŠTVO" V SRCU KRŠČANSTVA DANIJEL DEVETAK I * Na Zahodu Hnfl malo poznamo rusko duhovno izročilo, v katerem so nekateri veliki misleci skušali združiti v sintetične vizije sveta vzhodno kon-templativnost in zahodno racionalnost. Eden takih avtorjev, ki ga zahodni svet začenja odkrivati in vedno bolj ceniti, je Vladimi r Solovjev (na sliki), filozof, teolog in pesnik, ki je pustil veliko sled v vseh kasnejših ruskih teologih. V razmeroma kratkem življenju (1853-1900) je prešel od ateizma do osebnega spreobrnjenja ter se nato posvetil pretežno filozofiji. S preroško močjo se je zazrl v pomembnost vesoljnega telesa vernih in si prizadeval za združitev katoliške in pravoslavne Cerkve. Človek z izostrenim čutom pravičnosti je pel o pomenu ljubezni in lepote. Primerjamo ga lahko z renesančnimi misleci, saj sta ga odlikovali neizmerna žeja po znanju in enciklopedična izobrazba. Poznal pa je tudi tesnobo in nemir modernega veka, ki se je zazrl v ' prazno nebo". BOGOČLOVEŠTVO Rimska založba Lipa, pri kateri delujejo strokovnjaki kulturnega središča Aletti, je letos spomladi začela izdajati novo zbirko publikacij iz cerkvene modrostne tradicije Elijev plašč. V tej zbirki je izšla tudi Solovjevova knjiga I fon-damenti spirituali della vita (Duhovni temelji življenja, 1882-84), zajetna in aktualna teološka sinteza. Delo ima moč evangeljskih tekstov, ki jih komentira, tako da ga je teolog Von Balthasar označil za "najbolj univerzalno spekulativno stvaritev novega veka." Najbolj genialna intuicija So-lovjevove misli je, kot razglablja največji živeči pravoslavni teolog na zahodu Olivier Clement v spremni besedi, t.i. bogočloveštvo, sodelovanje med Bogom in človekom. To temelji na viziji Boga, ki se je učlovečil, da bi človek postal Bog. Prenovljeno krščanstvo se ne more več omejevati na pasivno češčenje Boga, pravi Solovjev, ampak mora postati aktivno sodelovanje božanskega in človeškega de-l javnika, v katerem človek po- duhovlja snov. To je gotovo srčika razprave, ki postavlja pod drobnogled tri - po klasičnem pojmovanju - osnovne drže krščanstva (molitev, miloščino in post), poleg teh pa še vizijo krščanstva, Cerkve in družbe v luči prvega poglavja Janezovega evangelija. Solovjev uvaja svoje pisanje s trditvijo, daje smisel sveta v miru, skladju in enotnosti vsega in vseh, kajti v tem najdemo dobro, lepo in resnično. Enotnost pa ne more biti abstraktna misel, ampak je živa moč Boga, ki je prisoten v svetu. MOLITEV, MILOŠČINA IN POST Kot prodoren poznavalec duševnih nagibov uokvirja Solovjov razmišljanje o molitvi v besede očenaša. Vera brez del je mrtva, pravi; molitev, ki ne išče svojega in je zato učinkovita, pa je začetek NEVZDRZNO RAZKOŠJE REVNIH DEŽEL PROTI ČLOVEŠKE MINEC SRAMOTA ČLOVEŠTVA Mina, dve mini, deset min, sto min, tisoč min, sto tisoč min, milijon min, sto milijonov min, še več min... Grozljivo je to naštevanje, še bolj grozljivo pa je dejstvo, da te suhe številke govorijo o pro-tičloveških minah, ki so raztresene po svetu in vsako leto povzročajo med ljudmi ogromno gorja, saj ubijajo veliko ljudi, še več pa jih za vse življenje pohabljajo in tako prikrajšajo za normalno življenje. "Protičloveške" se nekatere mine imenujejo zato, da jih j laže ločimo od drugih eksplo-;zivnih teles, ki človeku služijo j tudi za dobre stvari, saj jih človek uporablja v gradbeništvu in premogovnikih. Večina ve-! jaških min pa je protičloveš-; kih; njihova naravnost pošastna lastnost je v tem, da so napravljene tako, da ob eks-i ploziji človeka samo pohabijo in ga ne ubijejo. Cinični vo-i jaški taktiki so namreč izraču-I nali, da je ranjeni človek v vojni večje breme nasprotniku, j kot pa je mrtvec, še večje breme pa postane za družbo, ko nastane premirje, končen mir. Cinični vojaški strategi govorijo o človeku kot bremenu za druge. Prav zato so nastale protičloveške mine, ki človeku razmrcvarijo noge, mu odnesejo prste, ga oslepijo ali kakorkoli drugače pohabijo. Na svetu je danes nad sto milijonov min, ki skrite čakajo | na človeka, da bo stopil nanje j in bodo eksplodirale. Vseh oblik so, še najbolj podle so I tiste, ki imajo obliko metulja, ! otroške igrače, nalivnega pe-! resa, majhnega uporabnega ! predmeta. Izvedenci pravijo, da so samo v zadnji vojni v Bosni in Hercegovini poskrili v naravi več kot milijon min, katerih večine še niso našli in jih niso še razstrelili ali kako drugače onesposobili. Nevar-| ne mine čakajo svoje žrtve na nekdaj žitnih poljih v Afgani-! stanu, Afriki, Južni Ameriki, J Kambodži, Kurdistanu, pov-l sod tam, kjer se je kdaj bila kaka vojna. Največkrat prav otroci in ženske stopijo na ; mino, ta v trenutku spremeni | njihovo življenje v pekel. Humanitarne organizacije | se borijo proti izdelovalcem i protičloveških min, med nji-j mi je ena največjih izdeloval-' cev prav Italija, v kateri živimo. Sramota je, da take vrste I mine sploh obstajajo, sramo-| ta je, da Italija velja v svetu kot ! odlična izdelovalka smrtonosnih protičloveških min. Sramota je, da v svetu čaka na žr-! tve več kot sto milijonov min! vsakega pravega delovanja, saj gre za skupno delovanje Boga in človeka. Človek potrebuje vsakdanji kruh (bistveno hrano) za telo in duha, prav tako potrebuje odpuščanje, da pusti za sabo temo in hodi v luči. V davnih časih je človek iz strahu pred Bogom daroval krvave daritve; strah se je počasi spremenil v češčenje, nato v ljubezen. Sad ljubezni do Boga in njegove milosti do nas je naša zastonjska pomoč, ljubezen do soljudi. Kot se Bog obnaša z nami, tako se mi obnašajmo do drugih: to je smisel miloščine. "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte..." Solovjev zavrača nasilen socializem in ekonomski liberizem, ki ponižujeta šibke in izrinjene. Zgraža se tudi nad nekaterimi državami, v katerih zakoni prepovedujejo beračenje in tako še bolj "zmanjšujejo šivankino uho, skozi katero bodo morali vstopiti bogataši v Božje kraljestvo." Post kot pomembna razsežnost krščanstva najde svoj pomen v obvladovanju vrojenih nenasitnih naravnih teženj. Post je duhoven in razumski (odpovedati se oblasti in slavi), pa tudi čuten kot drža spoštovanja do narave. KRŠČANSTVO, CERKEV IN DRUŽBA Drugi del knjige slika krščanstvo. Avtor ugotavlja, da v svetu prevladuje zlo. In vendar nevidna moč prek vesoljnih sil in genetskih zakonov združuje svet v harmonično enotnost in mu daje smisel. Človek je razpet med težnjo po zločinskih nagibih in intuicijo vesoljnega smisla, ki se je Tazodel v učlovečenju Boga-človeka Kristusa: to je "vsee-dinost", božja moč, ki se postavlja proti človekovim egoističnim težnjam. Nato se Solovjev na kratko zaustavi pri zakramentih, ki so vidna znamenja Božjega, seme neminljivosti. Zanimivo je poglavje 0 Cerkvi - Kristusovem telesu; sestavljajo jo ljudje, ki so kot taki pač omejeni. Božja moč pa lahko dela čuda tudi prek šibkosti ljudi. Božje v Cerkvi je to, kar ima vesoljni značaj, kar se ne zapira v osebne ali narodne meje. V zadnjem poglavju ponazarja Solovjev ideal krščanske države, ko še zasanjan v preteklost upa v teokratsko simbiozo ruskega carstva in papeške stolice. Civilna in duhovna oblast naj bi ! bili ločeni, toda prva naj se navdihujev vrednotah druge. Velik poudarek daje avtor krščanskemu načelu moralne solidarnosti in bratstva. Knjiga, sicer polna gostih misli, se zaradi klene logike miselnih prehodov in lepega j jezika (prev. Maria Campatelli in Mariana Prokopovyč) bere 1 kar z lahkoto. Iz vsake vrsti-! ce izžareva buren duh, ki je : okusil nekaj izredno lepega in želi to skozi svojo omikano in i genialno osebnost posredovati drugim. Solovjevovo kr- ] ščanstvo je odprto in goreče; | išče smisel in gotovosti v dobi j pretresov in negotovosti. Pred-| vsem pa išče način, da bi v bo-i gočloveštvu prerojeni kristjani preobrazili kulturo, družbo in svet. i To je sedaj - tudi po zaslu-[ gi založbe Lipa, ki je knjigo iz-! dala - tudi na nas vseh. SVETNIK TEDNA 4. AVGUSTA SILVESTER CUK . JAN£Z DARIJA VIANEJ, ARŠKI ŽUPNIK "Dragi moji župljani, potrudimo se, da pridemo v nebesa," je vernikom vArsu, zakotni hribovski vasici v Franciji, ponavljal njihov župnik Janez Marija Vianej. "Tam bomo gledali Boga. Kako bomo srečni! Vsi bomo šli v procesiji, če postane župnija dobra, in vaš župnik bo šel pred vami." Tega izrednega duhovnika, o katerem je hudobni duh po ustih neke obsedenke izjavil: "Če bi bili na svetu samo trije taki, kot si ti, bi bilo moje kraljestvo uničeno!", je papež Pij XI. leta 1929 postavil za zavetnika vseh dušnih pastirjev. Podlago za svetništvo je Janez Marija Vianej prejel v domači hiši v vasi Dardilly nedaleč od Lyona. Tam se je rodil 8. maja 1786. Globoko je spoštoval in iskreno ljubil svojo mater, o kateri je dejal: "Bila je tako modra - in krepost preide iz materinega srca na otroka. Ona je z vsemi močmi podpirala njegovo vročo željo, da bi postal duhovnik. V šoli mu je šlo zelo trdo. Generalni vikar lyonske škofije, ki ga je izpraševal pri izpitih, je o njem dejal: "Zna manj kot drugi, a v dušnopastirski službi bo dosegel največ... Cerkev ne potrebuje samo učenih duhovnikov, temveč tudi in še bolj pobožne in svete!" Po novi maši je bil najprej kaplan pri svojem vzgojitelju in dobrotniku župniku Balleyu, po njegovi smrti pa je bil prestavljen vArs. To je bila vasica, ki je štela le 230 duš, svojega duhovnika pa je imela zaradi gradu, v katerem je živela pobožna družina. "VArsu ni veliko božje ljubezni," mu je rekel generalni vikar, ko mu je izročil dekret, "a vi jo boste tja prinesli." V Ars se je odpravil 8. februarja 1818. Dan je bil oblačen in Janez Marija Vianej je moral za pot v Ars vprašati nekega pastirčka. Ta mu je pokazal pot, Vianej pa se mu je zahvalil z znamenitimi besedami: "Ti si mi pokazal pot v Ars, jaz pa ti bom pokazal pot v nebesa." Ko je prišel v Ars, je šel najprej v cerkev, ki je bila silno zanemarjena in jo je sklenil čimprej obnoviti. Ljudje so kmalu opazili, da njihov župnik veliko časa premoli, malo spi in živi zelo spokorno. Sprva po dva ali tri dni ni nič jedel, potem si je za ves teden skuhal lonec krompirja. Pokoril se je za spreobrnitev svoje župnije. Poskrbel je tudi za verski pouk otrok in odraslih - z veroukom in pridigami. Boril se je zoper štiri poglavitne razvade: nedeljsko delo, popivanje, preklinjanje in ples. In zmagal je! Zaradi tega je bil mnogim trn v peti. Njegovi uspehi so "šli na živce" tudi hudobnemu duhu, ki ga je zadnjih 35 let življenja na vse načine mučil. Glas o njegovi svetosti se je širil in kmalu so se pričela množična romanja v Ars. Ljudje so prihajali od blizu in daleč predvsem zato, da bi pri svetem župniku opravili spoved. Vianej je prebil v spovednici vsak dan po dvanajst do šestnajst ur. Nekateri duhovniki so bili zaradi njegovih uspehov nevoščljivi in so ga škofu tožili, da je nor. Škof pa jim je odgovoril: "Vsem svojim duhovnikom bi želel nekoliko te norosti!" Od vseh duhovniških opravil je najbolj cenil sveto mašo. "Nisem rad župnik, a zelo sem vesel, da sem duhovnik, da morem maševati" je dejal. Izredni napori, združeni s spokornostjo, so izčrpavali njegove moči. Potem ko je prejel zakramente za umirajoče, je Janez Marija Vianej 4. avgusta 1859 brez smrtnega boja izročil svojo dušo Bogu. Na njegovem pogrebu se je v Arsu zbralo nad 300 duhovnikov in velika množica vernikov. Papež Pij X. ga je leta 1905 razglasil za blaženega, Pij XI. pa ga je leta 1925 prištel med svetnike in ga leta 1929 postavil za vzornika in zavetnika vseh dušnih pastirjev. ■ Lokalni primorski program iz koprskega studia se začne vsak dan ob 16. uri. Ob 16.45 so obvestila o kulturnih in cerkvenih dogodkih na Primorskem in v zamejstvu. Vsak ponedeljek ob 16.15 je nova oddaja Primorskih minus sedem: vse o dogodkih na Primorskem v zadnjem tednu!!! Oddajo vodi Marko M. Izbor osebnosti Primorske. Pokličite in povejte svoj predlog na tel. št. 00 386 66 281 ČETRTEK 6. AVGUSTA 1998 113 in 00 386 66 281 114. I Vsak četrtek ob 17.15 popotniška oddaja Naš mali svet, ki j jo pripravlja Tino M. Vsak drugi in četrti petek zve-; čer v mesecu Karavana prija-1 teljstva, ki jo pripravlja Alberto R Ob petkih med 16. in 19. uro \ pripravljamo obenem iz o-' beh studiov, koprskega in Iju-i bljanskega. Radio Ognjišče lahko po-| slušate na Ukv frekvencah ! 107,5 - Sveta gora (na Goriškem in v Furlaniji) in 91,2 I - Tinjan (na Tržaškem). KULTURA K L U Ž E INTRAMUROS-MED ZIDOVI ČETRTEK 6. AVGUSTA 1998 SLIKARJI ZA UPANJE Umetnost ima številne obraze in govori mnoge jezike. Združuje posameznike in narode in zmore premagati velike ovire. Ko je človeku najbolj hudo, je umetnost tista, ki zmore prinesti veselje in izvabiti nasmeh na ustnice. Tudi zato, ker lepote ni nikoli preveč, se je nekaj slovenskih slikarjev odločilo, da nekaj lepote, upanja in morda tudi veselja podarijo ljudem Posočja, ki v dneh po potresu še vedno potrebujejo sočloveka in njegovo skrb. Štiri mesece pred zimo in prav toliko časa po velikonočni nedelji, v kateri so se kraji ob Soči zatresli, se bo v Klužah, trdnjavi iz 1. svetovne vojne, odprla razstava Intramuros - Med zidovi. Enomesečna razstava, ki bo trajala do 15. septembra bo predstavila dela osmih slikarjev in enega fotografa: Bojana Štoklja, Marka A. Kovačiča, Nataše Krhen, Katerine Toman in Damijana Kracine, Aleksija Kobala, Tobiasa Putriha, Silvestra Plotajsa - Sicoea in Boruta Krajnca. Ideja o tem se je porodila slikarjema Aleksiju Kobalu in Damijanu Kracini, ki sta hotela specifičnost trdnjave združiti še s simbolnim pomenom za ljudi v Posočju. Vsa razstavljena dela bodo namreč v času prireditve ponujena v odkup, zbrana sredstva pa bodo namenjena popotresni obnovi. Slikar Aleksij Kobal je tako že tudi poiskal družino, ki ji bodo ta sredstva namenjena za popravilo strehe, akcijo pa je združil pod imenom Slika za upanje/streho /med zidovi. Trdnjava Kluže je bila kot razstavni prostor izbrana zaradi svoje lege, saj stoji na tromeji Slovenije, Italije in Avstrije, kar še bolj poudarja povezanost med ljudmi, državami in narodi, obenem pa kot taka nudi tudi idealen prostor za kulturno središče teh dežel. Vloga trdnjave kot pomembnega objekta je znana tudi že iz prve svetovne vojne, pobudnik ideje o kulturnem dogajanju Damijan Kracina pa poudarja, da bi v trdnjavi lahko prirejali koncerte, projekcije filmov, gledališke predstave, predavanja, delavnice, simpozije, razstave in podobne dogodke. Kluže bi tako s širšo okolico lahko postale kulturno in turistično središče tega dela Evrope, obenem pa bi ponujale edinstveno možnost povezovanja na tromeji. Umetniki, ki bodo sodelovali na razstavi Intramuros - Med zidovi, so svojo postavitev popestrili še s projekcijo filma Andreja Zdraviča, gledališkim dogodkom Saše Jovanoviča in koncertom, vsi dogodki pa bodo strnjeni v nekoliko obsežnejšo otvoritev razstave. Sobota, 15. avgust, bo tako krajem ob Soči prinesla nekoliko živahnejši utrip, Kluže bodo svojo skrivnostno podobo zamenjale za multikulturno prireditev, razstavljena dela pa bodo vabila, da lepote ne bo mogoče prezreti. Morda bo vse to zmoglo privabiti vsaj nekaj nasmehov več in prineslo nekaj drobnih radosti tistim, ki so tega v teh časih še kako potrebni. - KLARA KRAPEŽ LIKOVNIKI Z OBEH STRANI MEJE SODOBNA UMETNOST V GORICI IN OKOLICI JURIJ PALJK Včeraj zvečer so v palači Alva-rez v Gorici v ulici Diaz svečano odprli zanimivo likovno razstavo sodobnih goriških umetnikov Conternporanea 98 / Sodobna u-metnost 98. To je le ena od mnogih likovnih prireditev, ki jih bo od-bomištvo za kulturo goriške pokrajine organiziralo vse do meseca oktobra letos, ko naj bi se tudi razstava zaključila. Že sam naslov likovne prireditve Conternporanea 98/ Sodobna umetnost 98, ki je na vseh plakatih in vabilih, uradno torej, v obeh jezikih sosednjih narodov ob meji, slovenskem in italijanskem, nam pove, da gre za nov in pošten način priprave kulturnih prireditev. Slovenski jezik se torej pojavlja že v naslovu prireditve in to je za goriško stvarnost gotovo novost, ki govori tudi o odprtosti uprave goriške pokrajine. V palači Alvarez so včeraj, v sredo, 5. t.m., ob 19. uri odprli razstavo v prenovljenih prostorih in na njej predstavili likovnike z obeh strani meje, ki so s svojim delom močno označili zadnjih dvajset let pri nas na Goriškem, saj med njimi najdemo imena slikarjev, kot so: deGironcoli, Franko, Dugo, Di lorio, Jussa, Klanjšček, Tutta, Valič. Samo dve uri kasneje, ob 21., pa so v Gradišču v galeriji Spazzapan odprli razstavo likovnikov zadnje generacije, med njimi najdemo imena: Baldan, Bernardis, Busan, Crico, de Lo-catelli, Devide, Di Stasio, Drascek, Fi-gar, Kosič, Leghissa, Marc, Mrakich, Paulin, Širok in Suelzu. Za likovno galerijo moderne umetnosti Spazzapan, ki naj bi na Goriškem predstavljala sodobno umetnost, a je bila doslej zvečine zaprta, je to velika in pomembna prireditev, ki kaže, da se lahko tudi pri nas prirejajo razstave, ki so več kot le vljudnostne razstave sodobne umetnosti. Likovna prireditev pa ima velik pomen tudi za vso goriško skupnost in tudi za slovenske umetnike pri nas, ki so na obeh prireditvah zastopani. Projekt Sodobna umetnost 98 je zamišljen kot velika in prekomejna prireditev, ki naj bi prikazala sodobniku delovanje sedanjih likovnih u-metnikov na obeh straneh meje, zato bo sledilo tudi nekaj prireditev v Sloveniji, v Štanjelu in v drugih krajih v goriški pokrajini. Odbornica za kultu- ro goriške pokrajine in tudi sama izjemna poznavalka likovne umetnosti Maria Masau Dan je prireditev pozdravila z besedami, da mora biti predstavljanje sodobne likovne umetnosti ena prvenstvenih nalog kulturne politike sedanje pokrajinske uprave, kar naj bi istočasno tudi pomenilo preseganje krajevne ujetosti in zaprtosti goriškega prostora, v katerem le s težavo sledimo tokovom sodobnih likovnih slogov. Prav likovniki so namreč tisti, ki med umetniki skoraj vedno prvi napovedujejo spremembe v umetnosti in seveda obenem tudi napovedujejo nove smeri in nove slogovne tokove v nji, posredno pa s svojimi stvaritvami tudi napovedujejo način mišljenja sodobne omike, ki šele prihaja. Za kroniko povejmo še to, da je Conternporanea 98/Sodobna umetnost 98 sad dela posebnega, prav za to priložnost sestavljenega sveta strokovnjakov. V njem so italijanski in slovenski kritiki: Fulvio Monai, Milko Re-ner, Joško Vetrih, Emanuella Uccel-lo, Franca Marri, Luca Geroni, Anamarija Stibilj, Mara Gallas, ki je ravnateljica umetniške šole v Gorici, in Slavica Plahuta, ravnateljica novogoriškega muzeja. NAGRAJENI SCENARIJ Goriška nagrada Sergio Amideije v Italiji edino priznanje, namenjeno izključno scenaristom. To je še danes zapostavljena figura, ki mu ljudje ne priznavajo posebnih zaslug pri izdelavi filma. Nekoč, v tridesetih in štiridesetih letih, so na primer v Franciji ljudje običajno ob nedeljah zahajali gledat filme priljubljenih scenaristov in književnikov - Preverta, Jeansona, Aurencheja. Režiserja sploh niso imenovali, saj je bil samo služabnik do potankosti izdelanega scenarija. Danes smo priča še nadaljnjemu premiku, ki filma ne bo popeljal na pot u-metniške kvalitete: glavni akterji filmov postajajo igralci z medijsko odmevnostjo. In vendar so se prav med Italijani rodili nekateri nenadomestljivi mojstri scenarija, ki so v petdesetih letih prispevali k svetovnemu slovesu italijanske kinematografije. Neoreali-zem, ki so ga tedaj imenovali preprosto "kronika", je kamero prenesel iz u-metnih scen na ulico, med ljudi. Nagrado Amidei osmišljajo s svojo podporo tudi nekateri, ki so bili v preteklosti soudeleženi pri tej človeški in u-metniški pustolovščini, sodelavci in prijatelji Sergia Amideia, Solkanca po materi iz družine De Bartolomei, značajnega, strogega in jezljivega možakarja, ki je za filme Rossellinija in De Sica 'napisal' izredno občutljive slike. Letos je žirija Amideievih somišljenikov prepoznala najboljši scenarij v filmu Roberta Benignija Življenje je lepo - La vita e bella, ki je v izvirni obdelavi strašne zgodovinske resnice koncentracijskih taborišč izničil Benigni-jevo nepomirljivo komično masko in namesto nje upodobil tragični absurd, da je bil človek sposoben tako grozljivega dejanja. Zaslugo za scenarij filma ima italijanski pripovednik, domač filmu, Vincenzo Cerami, kije med festivalom obiskal Gorico. --------------IDE vIZŠLA NOVA ŠTEVILKA MLADIKE Pred kratkim je spet prišla med zamejske bralce (a ne samo mednje) revija Mladika. Tokratna številka je dvojna (5-6), platnico pa krasijo fotografije s proslav 130-letnice šole v Trebčah in 200-let-nice šole na Opčinah. Uvodnikje posvečen zgoščeni analizi izidov nedavnih volitev za obnovo deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine in goriškega občinskega sveta. Pisec z zaskrbljenostjo ugotavlja vse večje razprševanje slovenskih glasov na razne italijanske stranke, kar je posledica vključevanja lepega dela Slovencev v italijanske, zlasti levičarske, stranke. Taka politika je po mnenju Mladike slepa, saj vodi manjšino v folklorno skupnost, ki bo lahko še pela in govorila po slovensko, o sebi pa ne bo mogla odločati. Zato je po mnenju nepodpisanega uvodničarja pomembno tudi, da se organizirajo predvsem tisti liberalno-laični oz. levičarski krogi slovenske manjšine, ki sete nevarnosti zavedajo, a se nejavno izrečejo. Pri tem Mladika postavlja kot primer Slovensko levico, ki sojo konec 60-ih let ustanovili pripadniki nekaterih levičarskih komponent, kot npr. Boris Pahor, Ubald Vrabec, Stanko Pertot, Vekoslav Španger in drugi. Po uvodniku si lahko preberemo novelo z naslovom Alina. Delo je napisala Tarcisia Galbiati, na literarnem natečaju Mladike pa je prejelo tretjo nagrado. Zora Tavčarje z daljšim prispevkom počastila dva jubilanta, ki letos praznujeta 85 let, in sicer pesnika Vinka Beličiča in pisatelja Borisa Pahorja. Zatem si v uspešni rubriki Iz arhivov in predalov, ki jo urejuje Ivo Jevnikar, lahko preberemo drugi del spominov bivšega primorskega padalca Stanislava Simčiča. Bruna Pertot nadaljuje svoje literarno opisovanje domačih rastlin in zelišč, ki sojih nekoč redno uporabljali, danes pa so pozabljena: tokrat je na vrsti cimet (Cinnamomum ceylanicus). Bruna Gani Štekar se v svoji rubriki V iskanju ljubezni sprašuje, kam v šolo ljubezni, njenemu razmišljanju pa sledi prispevek o knjigi The Beach, The History ofParadiseon Earth. Knjigo je napisala ameriška Slovenka Lena M. Lenček; ta govori o morskih kopalnih pečinah: med temi omenja tudi barkovljansko plažo. V tokratni številki Mladike je objavljeno tudi večje število literarnih | in likovnih ocen izpod peresa raznih avtorjev, največ pa Magde in Martina Jevnikarja. Objavljene so tudi pesmi Miše Shaker, ki so prejele tretjo nagrado na literarnem natečaju Mladike. Poleg tega pa si lahko preberemo še običajne Mladikine rubrike Mogoče vas bi zanimalo zvedeti, da..., Pod črto in Antena: zlasti slednja je v tej številki zelo bogata. Mladika objavlja tudi deklaracijo, ki sojo sprejeli na ustanovnem zboru Združenja svobodnih par-I tizanov. Skupaj z Mladiko je tudi tokrat izšla njena mladinska priloga Rast. Poleg uvodnika Iztoka Cergola, ki je posvečen usodi slovenske klasične gimnazije in liceja v Trstu, si lahko preberemo še vrsto drugih prispevkov, kot npr. intervju Jadranke Cergol z Rokom Op-peltom, članek Tomaža Susiča o civilni službi sredi mladih, članek Štefana Kržišnika o letošnji Dragi mladih, prispevek Brede Susič o delovanju Slovenskega odra in gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba ter pogovor Nadie Roncelli s tržaško študentko Magdaleno Pahor, ki seje udeležila simpozija Strategije prihodnosti: dimenzije krščanske odgovornosti, ki je potekal v Szombathelyju na Madžarskem. 1 IZ Mihec - Čo, bi te lahko čakal! Kuod si hodu, da te ni blo dva tedna zgont? Jakec - Sen biu na dopusti, ne, sej sen ti reku, da bom šou na ferje. Sej veš, kaku je, muoje stare kosti rabe-ju numalo sunca nu "šabjatur", ki če ne, me use boli in taku sen šou v Gradež. Mihec - A, ma kaj taku star si, da si tou poskusit, kaku se boš počutu zasut zs zemlju? Jakec - Ma, da te ni sram taku govorit. Znaš, da si prou hudičevo žleht. Mihec - Ben, ben, ne zameri! Sej znaš, da te štemam in šacam in da ti neželin nečslabga.Taku sen se tou numalo pohecat. Ti, ma veš, da si marsikej zamudu zdej, te dni, ki te ni blo na spregled? Jakec - A ja? Ma kej, povej mi, dej, ki mefirbec martra. Mihec - Eh, si zamedu, si zame-du, ...ben, denmo reč občinski svet tle pod nami in ti rečem, da je blo prou zabavno jeh poslušat te naše tržaške občinske može, kaku si jih dajejo. Pole si zamedu, si zamedu... kregarijo za sestavo deželne vlade..., pole... Jakec - Ma lepa reč. Tu pej ni neč nouga. Praveš, da so se na zadnji občinski seji, kije nisen čou, kregali. U naprej bi ti lahko povedu, da bo taku. Prou neč nisem zamedu in pole... velika vročina je bla tle na našen županstvi, kukrvGradeži prmurji. Mihec - Ja, prou praveš. Vroče pej je letos. Vroče in soparno, da se komej diha. Kej češ. Po celem sveti je zs vremenem križ. El ninjo, se reče temu, da boš vedu. Tu je taku. Se spuneš, daje pred leti en vulkan na Filipinih trko cajta bruhu pepel nu saje, da je za več mescu zatemnil nebu in da je tu vplivalo na ohladitev Tihega oceana. Tuje spremenilo vreme po čelen sveti. Piha čudno močen veter, ki prnese šajune nu hudu uru nu trko držja, da so pou-sud razen ku po Krasi prave poplave. Drguod pej, kamr so bli vajeni bolj milega vremena, je taka suša, da zi mescu ni blo kanca džja. Si lahko predstavljaš. Sen čou pravit enga merikanskega raziskovalca, da je tu primer, kaku su lahko zginli dino-zauri, zatu, ki seje zgodilo nekaj tac-ga, da se je zatemnilo nebu in je ra-talo mres, da so rastline umrle in so te žvali umrle od lakoti. Nekaj tacga je pravu. Nu pole... Jakec - Ma kašen el Ninjo, ma kašen efekt šera. Tu bo konec sveta. Tu ti jest poven. Kadr sen biu jest majhen, ...sej znaš, da je bla velika mižerja in je hodilo okuli dosti pet-larjev. Ben, eden od teh je zmeren prerokavu nu je pravu, da se bo odprlo eno žrelo u zemlji in se bo iz žrela dvignil dim, kukr, da bi se kadilo zs kamina in da bo od dima potemnelo sunce in nebu. Nu pole, da boju pršletake čudne živali, ki boju pikale ledi, da boju prosili za soju smrt, ma ne boju umrli in taku naprej. Zmerej pej je koncu teku: "ja, ja! Mila nu non piu mila, nu še, nu še!" Mihec - Mila? ma kaj tista od Glasbe po željah? Jakec - Eko, sn znou, da me nankr ne poslušaš, znaš kaj, jest gren nekej popit, če češ prit zmanu, zi, ki še zdrauniki praveju, da je treba poleti dosti pit. Mihec - Ja, ma praveju, da vodu. Jakec - Znaš kej, nej vodo pije žaba u luži. Jest bom popiu an špric, ti pej, kr češ. 4/-I l ITI 1 J* NOVI GLAS/ST. 31 1998 K ■ 1 1vU Lra T\rv— 1 v 1 L Mm&ef JEL Jfi. O PRIMORSKEM ZALOŽNIŠTVU . KORISTNA KNJIGA ' STEKLENICA'' IVKA SPETIČA - MAGAJNE POLJUDNOZNANSTVENI ETIMOLOŠKI SLOVAR RAFKO DOLHAR Med letošnjim junijskim zasedanjem Združenja primorskih književnikov je bila na romantičnem dvorišču premske-ga gradu tudi manjša razstava novejših knjig pri-niorskih avtorjev. Največ knjig je razstavila založba Fontana, kije med manjšimi primorskimi založbami najbolj aktivna. Poleg knjig izdaja namreč tudi literarno revijo Fontana, ki je prišla že do 27. številke. Prijatelj Ivo Spetič - Magajna mi je ob tej priložnosti poklonil svojo najnovejšo, še provizorično vezano zbirko kratke Pnze:Steklenica. Takoj kosem knjigo vzel v roke, je mojo pozornost privabil uradni zapis o knjig^ t.i. kolofon: Izdala založba Žbrinca d.o.o.; lektoriranje: Jožica Planinc; spremna beseda: Boža Brecelj; naslovnica: Jože Rosa; prelom: Studio Rotih, Ilirska Bistrica; tisk: Tiskarna Mljač, Divača; naklada: 200 izvodov, Sežana 1998. Po mnenju Ministrstva za kulturo republike Slovenije se od knjige plačuje 5% davek od Prometa proizvodov. Gre torej, če mi dovolite to definicijo, za čisto domač pri-rnorski knjižni izdelek. Vem, da je v Sloveniji v zadnjih letih nastala cela poplava nekaj sto večjih ali manjših založb, tudi družinske narave. Med njimi je tudi nekaj založb v naši najbližji okolici, na Primorskem: od Fontane v Kopru preko Žbrin-ce v Sežani do založbe Branko v Novi Gorici. Zanimalo meje zato, kako je z založbo s prikupnim imenom Žbrinca, ki ima tudi za svoj logos stilizirano kra-ško košaro za prenašanje listja za steljo. Ugotovil sem tako, da založba Žbrinca ni muha enodnevnica, saj že od leta 1994 izdaja zbornik/Craš/c/koledar in tudi več knjig proze in poezije. Seveda bi se veljalo ob tem Pojavu zamisliti o parcelizaciji že itak majhnega slovenskega knjižnega trga. Tudi naklada dvesto izvodov nas ne sme čuditi, saj je znano, da ob velikih distribucijskih stroških ni prav veliko število tistih, ki dosežejo celotno slovensko ozemlje. 0-čitno je torej, da tudi manjše založbe, lokalnega pomena, upravičijo svoj obstoj, posebno če dajo med bralce literarne izdelke dostojne kvalitete. Za to, da pridejo knjige vsaj med potencialne primorske bralce na obeh straneh meje, pa bi morala, kot je bilo na tem mestu že poudarjeno, poskrbeti tudi dejavnost Združenja primorskih književnikov. Ivko Spetič, diplomirani pravnik, je po rojstvu iz Ilirske Bistrice, velik del svoje mladosti in tudi sedanjosti pa je preživel in še preživlja v Gornjih Vremah, v zeleni Vremski dolini. Tu stoji rojstna hiša njegovih stricev Franceta in Bogomirja Magajne. Njima, ki sta ga spod-i bujala k pisateljevanju, posveča DRAGO ŠTOKA V tretje sem bil v Moskvi, tokrat z bivšimi deželnimi svetovalci iz naše dežele, Veneta, Lombardije in Doline Aoste. Prvič sem bil tu v daljnem letu 1975, nato oktobra 1986. Takrat je bila tu še Sovjetska zveza, danes nam vodiči o tej pokojni državi neradi govorijo. Če le morejo, se vprašanjem o razliki življenja danes in v Sovjetski zvezi ognejo. Razlika pa vendarle je in še kako zaznavna! "Kako prazen in žalosten je danes Rdeči trg, ko ni več vrste ljudi pred Leninovim truplom in vojakov-stražarjev, ki bi čuvali Lenina v Mavzoleju! Tako sam je tam notri in ob desetih zvečer ga pustijo samega, zaklenejo ga1'. Naša vodička iz Italije (še vedno seji toži po starih in dobrih časih!) se skoro razjoče ob tej ugotovitvi. Lenina zares za-pro ob desetih zvečer in vojakov, ki bi ga vso noč čuvali, ni več. Tudi spomenika neznanemu vojaku ni več v bližini Mavzoleja na Rdečem trgu: prenesli so ga na drug trg in tu večna luč sveti neznanemu vojaku, ki je padel za svojo domovino: rusko, ne sovjetsko! "V treh letih smo zgradili, na novo zgra- i Ivko Spetič svojo zadnjo knji-1 go. Prof. Boža Brecelj v spremni besedi med drugim piše: "Črtice oz. njegovo literarno snovanje so plod dolgoletnega o-pazovanja ljudi in teh krajev. Kratke črtice, zgodbe, slike, podobe, prigode nekih doživljajev in dogodkov so v pisateljevi zasnovi zaživele pred nami v vsej svoji iskrenosti." Knjiga obsega 193 strani manjšega formata. V njej je 48 kratkih črtic, ki so razdeljene na 16 homogenih sklopov. Med njimi so vremske pravljice, med ljudmi slišane zgodbe o krajevnih posebnežih, groteske in humoreske. Spomini iz pisateljevega življenja obsega- dili cerkev, ki jo je Stalin porušil zato, da so tanki imeli prost vhod na Rdeči trg. Danes je prav ! taka in prav na istem mestu kot nekoč." Vodička Irina nam rada govori o novih cerkvah, ki nastajajo, o samostanih, ki jih hite obnavljati. Sama je postala verna šele pred desetimi leti, ko je bilo komunizma konec: prej na vero in cerkev sploh pomisliti ni smela. Danes pa je prosta, ona in vsa njena družina, tudi sin in hči sta verna. Govori nam, kako so bili pod komunizmom v strahu, kako so se bali prestopiti prag cerkve, bali so se celo soseda. Danes pa so svobodni in nič slabega se jim ne zgodi, če gredo v cerkev. Globoko verni so danes Rusi, bolj kot mi, zahodnjaki, doda Irina. Samo v bivšem Zagorsku, osrednjem ruskem romarskem središču, študira danes v semenišču nad 600 mladih fantov... Veliko globlje smo verni kot vi na Zahodu, vneto in prepričano zaključi Irina in mojim kolegom - nekateri so med njimi še vedno \ komunisti - ta njena izvajanja niso všeč. Skušajo ugovarjati, toda Irina ima v avtobusu v rokah mikrofon in vanj govori, kot se ji zdi prav in pametno. Mi, navadni turisti, lahko samo jo zapise o priložnostnih srečanjih in opazovanih obrazih I ter literarizirane dnevniške zapiske. "Steklenica - odbrana proza" je nastala v razdobju petnajstih let. "Steklenica", kot je avtor naslovil ta izbor, je zanimiva in pomenljiva prispodoba življenja in dela. Steklenica je lahko, kot vsako življenje, polna ali prazna. Njena vsebina je lahko grenka ali sladka, izpita z užitkom ali grenkobo, iz veselja ali iz obupa. Končno pa tu razbita ali odvržena na smetišče. Ta izbor pa je gotovo nekakšna napoved za nadaljnje objavljanje. In želimo si, da bo avtor s tem tudi nadaljeval, saj so objavljeni sestavki prijetno, osvežujoče branje, ki lahko razveseljuje ožji in širši krog bralcev. In upamo, da bo tudi sežanska Žbrinca še naprej raznašala tako literaturo vsaj med primorske ljudi. molčimo in poslušamo njena izvajanja. Ko je šla v svoji gorečnosti vendarle predaleč (mi zahodnjaki smo pač v verskih zadevah bolj mlačni!), pa se naš vodja, komunist iz Veneta, hrupno zgane in Irino utiša. Tako je naše verske debate konec! A le v avtobusu. Debata o teh zadevah se potem nadaljuje v Suzdalu, Jaroslavu, Rostovu na Volgi, v bivšem Zagorsku, povsod tam, kjer so nam cerkve in samostane na stežaj odpirali, nam razkazovali umetnosti, ki so bile doslej domačim in tujcem prikrite; za celih 60 let so bile prekrasne ikone, čudovite freske, umetniško obdelani oltarji in prižnice domačemu in tujemu očesu zakriti in prepovedani. V prostorih, kjer so bile še včeraj kinodvorane ali kinoateljeji, gledališča ali shrambe, se danes lahko prosto giblje domač in tuj obiskovalec in zre v umetnine, ki so se rešile pred razpadom in pokončanjem. Tudi to je čudež, čudež časa in človeka, ki je znal pred stoletji ustvariti tako odporne umetnine. Ruski človek je danes šele na pragu novih časov. Vse ga še čaka: ekonomski napredek, mirnejše življenje, določeno blagostanje. Vse to je še pred njim, saj mu osemdeset let določenega režima še ni ubilo duše in volje do življenja. Seveda, danes je v zameno za disciplino, kije bila na trgih in ulicah v dobi komunizma, mnogo nereda, tudi kriminala, mnogo beračenja in popivanja, mnogo prostitucije in kraje, tudi doma-j če mafije je mnogo, toda kako bi lahko bilo - po taki strahoviti spremembi v obdobju Gorbačova in Jelcina - drugače? Človek ni pripravljen na take čez-nočne, strahovite spremembe, LUCIJA OGOREVC-FEINIG Že sredi junija 1997 so v Ljubljani na tiskovni konferenci v dvorani Slovenskega etnografskega muzeja predstavili novo pridobitev v vrsti slovenskih slovaropisnih del, namreč Slovenski etimološki slovar, katerega avtor je slovenski jezikoslovec Marko Snoj. Bezlajev, (žal) še nedokončani, znanstveni Etimološki slovar slovenskega jezika Slovenci sicer že imamo, doslej pa še nismo imeli tovrstnega poljudnoznanstvenega slovarja. Kot pravi avtor na samem začetku uvoda, je ta slovar namenjen vsakomur, ki ga zanima, zakaj še reče kruhu kruh, vodi voda, vinu vino in ne dru- tudi država ne! Toda ruski človek je končno zadihal svoboden zrak; kdo ga bo sedaj lahko ustavil na pohodu v nove, lepše čase? V Moskvi se danes gradi in obnavlja kot že dolgo ne. In to smotrno! Okrog Moskve hite z gradnjo avtocestnega obroča, kotga imajo zahodna velemesta že nekaj časa. Gradijo se na veliko hoteli in nova stanovanja, gostišča in trgovine. Tudi razni Benettoni in Stefa-neli imajo tam svoje izložbe. O marksizmu in leninizmu vodiči (imeli smo jih med dvanajstdnevnim bivanjem v Rusiji kar precej) neradi ali pa sploh ne govorijo: zanje je pač to le zadeva preteklosti in zgodovine. V zameno pa nas radi peljejo v centre, kjer se mladi zabavajo ob akordih sodobne glasbe in plešejo v ritmu jazza kar na ulici ali na trgu. Kako okostenelo so nam zvenele besede delegata komunistične stranke, ki nam je v prostorih ruske Dume hitel razlagati, zakaj misli njegova stranka vložiti zahtevo za "im-paechment" (prav to angleško besedo je uporabljal!) proti Jelcinu zaradi "genocida, ki ga izvaja nad svojim narodom"! Ko smo se poslavljali od Dume in nostalgičnih poslancev, smo pred gledališčem Boljšoj naleteli na manifestacijo mladih, ki so se s transparenti in mnogoterimi napisi "postavljali v bran" Jelcinu in njegovemu delu! Komu bo čas dal prav? Mi, “zahodnjaki", vroče o tem debatiramo in goreče razpravljamo. Ko sem končno le sam, si mislim svoje: proti času in napredku ne moreš hoditi, kaj šele korakati! gače, od kod so v slovenščino prišle besede aperitiv, gangster, garsonjera in kateri so njihovi prvotni pomeni. Snojev slovarje zasnovan | tako, da zajema osrednje besedišče, v katerem so zajete predvsem domače besede in stare izposojenke iz sosednjih jezikov, pa tudi pogostejše tujke, ki jih je slovenščina sprejela proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Iz tega je razvidno, da bi v slovarju zaman iskali kakšne specifične obirske, rožanske, podjunske ali ziljske besede, saj je slovar drugače koncipiran in bi si želeli, da si jih je avtor prihranil za kako dopolnjeno izdajo. Ob robu naj bo omenjeno še to, da je Marko Snoj sodeloval in da še sodeluje pri Bezlajevem etimološkem slovarju. Sam slovarski del ima 769 strani in v 8583 geselskih člankih obravnava 26087 slovenskih besed ter jih osvetljuje z dobrimi 60.000 tujimi. Slovar bogati tudi izčrpno kazalo (130 strani), v katerem je mogoče poiskati tudi tiste besede, kmiso samostojne iztočnice. Če nas zanima npr. izvor besede "zafarbati" in njena besedna družina, nas bo kazalo napotilo na iztočnico farba, kjer bomo izvedeli, da je beseda prevzeta iz srvnem. (sred njevisokonemške) va/we, nem. Farbe v enakem pomenu, od koder je prek češke bar-va kasneje izposojena tudi slovenska barva. Nadaljnje informacije o besedi barva pa bomo našli pod geslom barva, na kar smo opozorjeni s kazalko dalje glej barva. Slovarskemu delu je na 25 straneh dodan še uvod, v katerem so poleg zasnove in namena slovarja na kratko predstavljeni razvoj slovenščine, terminologija ter načela in zakonitosti, po katerih se ravna etimolog. Slovar bogatijo nadalje preglednica indoevropskih jezikov, dve shemi razvoja indoevropskih glasov, slovarček nekaterih strokovnih izrazov, seznam literature in krajšav, razlaga znamenj, uporabljenih v slovarju, ter grafična ponazoritev zgradbe gesel-skega članka. Uporabnik-nejezikoslovec bo hvaležen zlasti za kratek zgodovinski oris slovenščine in drugih jezikov ter za preglednico indoevropskih (ken-tumskih in satemskih) jezikov. Tukaj bo zvedel marsikaj o slovanskih jezikih, ki sodijo prav tako kot večina jezikov, ki se danes govorijo v Evropi, Iranu, Pakistanu in severni Indiji, v skupino indoevroskih jezikov. Zaradi prodora angleščine in španščine, v manjši meri portugalščine, francoščine in nizozemščine, se pa ti jeziki govorijo tudi v Ameriki, Avstraliji, Južni Afriki, na tihomorskih otokih in drugje in je zato prav indoevropska jezikovna skupina največja na svetu. Slovenski etimološki slovar je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Cena v tolarjih je 12.290; seveda pa ga lahko kupite tudi v Celovcu v obeh slovenskih knjigarnah, kjer boste dali zanj med 900-in 1100 šilingov. DRUŽBENA NAROČAM KULTURNO-DRLJŽBENO REVIJO ZVON Letno naročnino 50.000 lir bom poravnal(a) po prejeti položnici ali računu. IME IN PRIIMEK ULICA KRAJ POŠTA TELEFON DATUM PODPIS Naslov knjige, ki jo želim brezplačno prejeti: RUSIJA N4 PRAGU NOVIH ČASOV Junij 1998: avtor članka med Jelcinovimi zagovorniki na trgu pred gledališčam Boljšoj 7 ČETRTEK 6. AVGUSTA 1 998 8 ČETRTEK 6. AVGUSTA 1998 NA TRŽAŠKEM 30. IN 31. JULIJA SLOVENSKI MATURANTJE IZ AMERIKE NA OBISKU PRI NAS Konec preteklega tedna se je na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini mudila skupina devetinštiridesetih mladih Slovencev iz Amerike, ki so obiskali Slovenijo in zamejstvo. To so bili dijaki, ki so pred kratkim uspešno zaključili dopolnilni pouk v slovenščini in so jim zato kot nagrado priredili obisk Slovenije in zamejstva. Kot rečeno, je mladih vseh skupaj 49 (19 iz Argentine, 23 iz Kanade in 7 iz Združenih držav Amerike), spremlja pa jih pet profesorjev (eden iz Argentine in po dva iz Kanade in ZDA). To je že osmi obisk matične domovine in zamejstva, ki ga za dijake iz Amerike prireja izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira pa ga slovenska država. Maturantje so v Slovenijo prišli že pred nekaj tedni in so obiskali Ljubljano in Dolenjsko (Novo Mesto, Otočec, Krško), na Tržaško pa so dospeli v četrtek, 30. julija, zvečer, ko so prišli v opensko Marijani-šče, kjer so prespali. V petek, 31. julija, so si ogledali nekaj značilnih točk tržaške pokrajine, kot so Repentabor, Vej-na, miramarski grad, sprehajali pa so se tudi po tržaškem mestu. Naslednji dan, v soboto, 1. avgusta, so si ogle- dali Goriško, začenši z Doberdobom in okolico, v nedeljo, 2. avgusta, pa so se u-. deležili srečanja treh Slove-nij na Sv. Višarjah. Po tem o-bisku pri Slovencih v Italiji (skupina maturantov je bila že pred kratkim tudi na Koroškem) so dijaki in profesorji zopet šli v Slovenijo, kjer so imeli na sporedu tudi o-bisk Štajerske in Notranjske ter vzpon na Triglav. Maturante in profesorje je vseskozi spremljal predsednik društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur, ki nam je med drugim dejal, da so med Slovence v Italiji zopet prišli po dveh letih odsotnosti. V prejšnjih letih namreč niso utegnili obiskati zamejstva, letos pa jim je to uspelo, zaradi česar so seveda zadovoljni. Gospod Kocmur je tudi izrazil upanje, da bodo letošnji maturantje, ko bodo čez nekaj let morebiti zasedali pomembna mesta, lahko kaj več znali narediti, če bodo poznali problematiko zamejskih Slovencev. RAZSTAVA O RIBIŠTVU NA TRŽAŠKEM 13. t.m. bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo z naslovom Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Razstava se uokvirja v tradicionalni niz prireditev pod imenom Tabor (v tem primeru Tabor 98), ki ga vsako leto v času Velikega šmarna prireja istoimensko opensko slovensko kulturno društvo. Drugi prireditelj je Narodna in študijska knjižnica v Trstu, razstavo pa je pripravil in uredil kapitan Bruno Lisjak Vol-pi, avtor uspešne knjige Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave, ki je pred tremi leti izšla pri založbi Mladika v Trstu. Namen razstave je prikazati občinstvu navade in dejavnosti, v tem primeru ribiške, ki so zavedno izginile oz. gredo v pozabo. S to pobudo želimo tudi pritegniti pozornost javnih in zasebnih ustanov z namenom, da bi se postavil muzej o ribištvu ali pa stalna razstava. S tem bi se ohranil del bogate kulturne dediščine primorskih Slovencev v tržaški in devinsko-na-brežinski občini. Nadalje bi se ovrednotila deloma pozabljena pomorska zgodovina našega naroda. Primerno o- RIBLSTVD skozi sto!rij* TRŽAŠKEM ZALIVU vrednotena pobuda bi po zgledu francoskih, nizozemskih in skandinavskih obalnih mest imela lahko pozitiven turistični odmev. Kaj pa bo na ogled na razstavi? Ogledali si bomo lahko dokumente, stare listine, slike, fotografije (mnoge smo že imeli priložnost videti v knjigi kapitana Lisjaka o pomorskem ribištvu), pa še plovila v originalu in v modelih ter ribiške potrebščine (mreže ipd.), ki pripadajo nastajajoči muzejski zbirki Narodne in študijske knjižnice. Razstavo bodo, kot že rečeno, odprli 13. t.m., na ogled pa bo do 20. septembra. ODMEVNE KULTURNE POBUDE "ŠALOM TRST" BOGAT NIZ PRIREDITEV, POSVEČEN TRŽAŠKI JUDOVSKI SKUPNOSTI IN NJENI VLOGI IVAN ŽERJAL Konec prejšnjega tedna je prišla v živo pobuda, poimenovana Šalom Trst. Gre za sklop najrazličnejših kulturnih manifestacij (razstav, koncertov, recitalov idr.), s katerimi hoče tržaško mesto - ob 50-letnici nastanka izraelske države - počastiti vlogo, ki jo je imela krajevna judovska skupnost v kulturnem, družbenem in gospodarskem razvoju Trsta. Osrednja manifestacija iz niza Šalom Trst je prav gotovo razstava z naslovom Svetovna pota. Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst: židovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Razstavo so slovesno odprli v četrtek, 30. julija, v nekdanjih konjušnicah miramar-skega gradu ob prisotnosti predstavnikov tržaške židovske skupnosti in najpomembnejših zastopnikov krajevnih uprav ter sveta kulture in gospodarstva, začenši z županom Riccardom lllyjem in podžupanom Robertom Da-mianijem. Razstava Svetovna pota prikazuje petdesetletno obdobje od 1880. do 1930. leta, ki je za evropsko, zlasti srednjeevropsko kulturo ključnega pomena, to tudi zato, ker so to obdobje v bistveni meri izoblikovali tudi izobraženci židovskega rodu. Tako nas multimedialno zasnovana razstava popelje skozi pet mest, ki so s svojimi židovskimi skupnostmi dala svoj pečat srednjeevropski kulturi: pot se začne v Trstu, nato pelje skozi Dunaj, Budimpešto, Prago, konča pa se v Berlinu. Kot rečeno, je razstava Svetovna pota zasnovana multimedialno, s panoji in z avdiovizualnimi pripomočki (filmskimi dokumentarci, glasbo) ter z rekonstrukcijo tipičnih "srednjeevropskih" ambientov (dunajske kavarne, ambulatorija za psihoanalizo itd.). Poleg tega so na ogled izbrana dela najpomembnejših likovnikov iz tistega obdobja (Gustava Klimta, Egona Schieleja, Oskarja Ko-koschke, Marca Chagalla in drugih), ki so jih za to priložnost dali na posodo prestižni evropski muzeji in galerije. Pri založbi Electa je izšel tudi obsežen, izčrpen in bo- Egon Schiele, Parnik in jadrnica v tržaškem pristanišču, 1912, akvarel, cm 48,5x32, Graphische Sammlung Albertina, Dunaj. To sliko so prireditelji izbrali za simbol razstave Svetovna pota v miramarskih konjušnicah. gato opremljen katalog (njegova cenaznaša 65.000 lir). Razstava bo odprta do 8. novembra. Omeniti gre še vrsto drugih razstav, ki so jih odprli v petek, 31. julija, v raznih tržaških muzejih in ki prikazujejo zgodovino tržaških židovskih družin, umetnikov, izobražencev, gospodarstvenikov itd. V ponedeljek, 3. avgusta, so v občinski galeriji odprli fotografsko razstavo z naslovom Jakobovo o-ko: gre za vrsto fotografskih posnetkov, ki prikazujejo vsakodnevno življenje, praznike in dejavnost, skratka utrip tržaške židovske skupnosti v današnjem času. Av- tor je Gabriele Crozzoli, tržaški fotograf, ki je med drugim že izdal nekaj samostojnih publikacij, v sklopu agencije Kroma pa sodeluje tudi z našim časopisom. Crozzoli je v lanskem in letošnjem letu ujel v svoj objektiv najrazlič-nejše trenutke življenja tržaških Židov. Iz tega enoletnega dela je nastal izbor 36 barvnih posnetkov (kar je tudi posebna simbolika, saj ima številka 36 velik pomen v židovskem verskem izročilu), ki prikazujejo verske obrede v sinagogi, bivši židovski geto, židovske šole, poletne centre in dom za ostarele, poroke, nabiranje oljk, skratka prizore iz vsakodnevnega življenja in tudi slovesnosti. Odprtja razstave, ki bo na ogled do 1. septembra, seje udeležilo veliko število ljudi, poleg avtorja pa sta spregovorila še tržaški podžupan Damiani in rabin Piperno, pel pa je tudi vokalni tercet židovskega zbora Jašar. Vrsta drugih razstav bo posvečena 50-letnici ustanovitve izraelske države in izseljevanju Židov v Palestino. Na ogled bodo najrazličnejši eksponati, od slik do znamk, pisem, spominskih kolajn, nabožnih predmetov, tiskovin idr. Niz manifestacij Salom Trst predvideva poleg razstav še vrsto drugih prireditev, ki bodo potekale skoraj do konca tega leta: pomembno mesto imajo tu koncerti židovske glasbe (od 12. do 18. oktobra bo npr. v Trstu sloviti Moni Ovadia, ki bo s svojim nastopom odprl sezono 1998/99 tržaškega stalnega gledališča), recitali, dramska dela, filmi idr. Trst seje torej bogato oddolžil svoji židovski skupnosti, ki je, kot je marsikdo povedal, veliko prispevala k razvoju našega mesta v vseh smislih. Na odprtju razstave Svetovna pota je župan Ric-cardo llly med drugim dejal, da se ta pobuda uokvirja v načrt občinske uprave, da se ovrednotijo posamezne verske in narodne skupnosti, ki predstavljajo bogastvo Trsta in njegovega ozemlja. Illy je tudi napovedal, da se za prihodnje leto namerava oblikovati podobna pobuda v počastitev kake druge skupnosti. Videli bomo, katere. Vendar ne bi bilo slabo, da bi kak večji sklop manifestacij posvetili slovenski prisotnosti v Trstu, saj nismo Slovenci nič manj zaslužni od drugih narodnih skupnosti za razvoj Trsta. Na ogled sta bili že razstavi, posvečeni slovenski ustvarjalnosti v Trstu in mojstru Lojzetu Spacalu, v Ljudskem vrtu so odkrili Kosovelov doprsni kip, predstavili so italijanski prevod Pahorjeve Nekropole i le!. Morda je res napočil čas, da se slovenski doprinos k razvoju Trsta prikaže izčrpneje in nazorneje v vseh njegovih niansah. Vendar je pri tem, kot sicer pri vsaki stvari, veliko odvisno tudi - ali predvsem - od nas samih. BLIŽA SE 15. AVGUST: REPENTABOR SPET VABI Marijino češčenje se bo v tem poletnem času kot vsako leto za Veliki šmaren preselilo na Repentabor k Mariji Vnebovzeti. Zaradi delavnosti in ljubezni domačinov do svojega svetišča in praznovanja je v zadnjih dvajsetih letih to slavje dobilo nov čar in navdih. Kdor pač ostane v teh dneh doma in ni šel na letne počitnice, bo zagotovo prišel na Repentabor. Tako postaja to praznovanje vse bolj verski in narodni praznik našega človeka. Začel se bo že 13. avgusta. Na predvečer bo maša ob 19. uri. Zvečer pa bo slovesna otvoritev razstave Černigojevega Križevega pota z bogatim kulturnim programom. To razstavo prireja pokrajina v sodelovanju z občino in župnijo v okviru že lanske pobude Pokrajina skupaj. Na sam praznik, 15. avgusta, je poudarek na verskem doživljanju. Prva jutranja romarska maša bo ob 8. uri. O-srednjo jutranjo slovesnost ob 10. uri bo pod repentabr-skimi lipami vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Popoldanski romarski shod bo ob 1 7. uri na prostem. Po sveti maši bodo pete litanije v cerkvi. Po- dnevi bo pri jutranji in popoldanski pobožnosti priložnost za sveto spoved. V nedeljo, 16. avgusta, je praznik sv. Roka, župnijskega zavetnika. Redna sveta maša bo ob 10. uri, večerna pa ob 19. uri. Po maši bo godba iz Nabrežine, kjer tudi praznujejo sv. Roka, s svojo glasbo razveseljevala zbrane o-biskovalce. Vse dni bo župnijsko občestvo preko svojih najbolj aktivnih sodelavcev skrbelo, da bo vsakdo postrežen tudi s kraškimi dobrotami. TRŽAŠKA KRONIKA GLASILO SKLADA MTIJA CUK TUDI TOKRATNI ŠKRAT JE VSEBINSKO ZELO RAZNOLIK IN ZANIMIV Pred časom smo na kratko poročali, da je izšla nova, dvojna številka Škrata, glasila Sklada Mitja Čuk. Tudi tokratni Škrat, ki nosi številko 5-6, vsebuje več zanimivih prispevkov, ki jih je res vredno prebrati. Razprave o stanju slovenskega jezika ni nikoli konec. Verjetno vsem, ki se z njim kakorkoli ukvarjajo, ni (ali vsaj ne bi smelo biti) vseeno, kaj se s slovenščino dogaja in kako se naš jezik razvija. Zanima (ali bi vsaj moralo zanimati) jih pa tudi, koliko je jezik pomemben za ohranjanje narodne identitete. Ravno vprašanju slovenskega jezika so uredniki Škrata posvetili največjo pozornost, in to kar s štirimi prispevki: z uvodnim Dvopičjem Jelke Cvelbar, z odlomkom iz knjigejanka Kosa Duhovna zgodovina Slovencev, z objavo prvega dela oddaje o jeziku kot vrednoti in identiteti, ki je bila pred časom na sporedu na valovih Radia Trst A, in z objavo članka Zore Tavčar Štiri desetletja s slovenščino v zamejstvu (članek je avtorica objavila v Zborniku Inštituta za slovensko narodopisje - Traditiones 26 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti). Objavljeni prispevki nam potrjujejo nekatera temeljna dejstva: jezik - in z njim način, kako ga negujemo in uporabljamo - je najvidnejši razpoznavni znak pripadnosti narodnemu telesu; jezik je torej vrednota, ki se je je treba zavedati in zanjo skrbeti. To velja zlasti za tiste dele slovenskega narodnega telesa, ki živijo v okviru dru- gih držav in so zato podvrženi asimilaciji in pritisku ve-| činskih narodov. Vendar tudi matična domovina mora dati svoj dobri zgled, kar pa se pogosto ne dogaja. Slovenščini | v šoli je treba posvetiti velik trud, saj ni vseeno, kako se bo sedanji dijak izražal v naslednjih letih, se pravi v življenju. Med ostalimi prispevki velja omeniti razmišljanje Tanje Tomažič ob razstavi Spomini naše mladosti, ki so jo prire-1 dili v Goriškem muzeju na gradu Kromberk pri Novi Gorici. Razstava priča o tem, kako so se Primorci znašli ob koncu druge svetovne vojne in kako so živeli v obdobju od konca vojne do osamo-| svojitve Slovenije. Avtorica j članka se zaustavlja zlasti pri 40. in 50. letih, pri obdobju Svobodnega tržaškega ozemlja, ko je večina Slovencev gledala na Primorce kot na nekakšne privilegirance, saj so v tistem času prebivali v "posebnih" conah A in B. Tanja Tomažič piše tako o srečanjih Primorcev z izdelki t.i. I "zahodne civilizacije", ki sojih prinašali zavezniški, zlasti a-meriški vojaki, in med katerimi sta prednjačila čokolada j in žvečilni gumi. To je bil tudi čas, ko je večina Primorcev ostala odrezana od naravnih, kulturnih in gospodarskih središč - Gorice in Trsta. Ob Jezik kol •redriof« m kol identiteta StindcseHeljn poučevanja siovenštme v zamejstvu Spomni naše mladosti (redkih) prehodih meje so tako prinašali na svoje domove stvari, ki se jih doma ni moglo dobiti: predvsem so tu o-menjene punčke oz. "bambo-le", ki so postale pravi statusni simbol za primorska dekleta. Bil je to čas pristnega veselja in navdušenja ob komaj | priborjeni svobodi in pridružitvi matični domovini, a tudi obdobje ideoloških pritiskov in zaprek. V nadaljevanju predstavlja Jasna Merku programe Evropske zveze za izobraževanje. Avtorica navaja v svojem prispevku kopico informacij 0 projektih Socrates, Leonardo, Evridika, Arion in Narik (ter podprojektih Comenius, Erasmus, Lingua idr.). Bralec ima na voljo tudi nekaj koristnih naslovov (tudi strani po internetu), nekaj praktičnih napotkov za vključitev v projekt Comenius ter izkušnje nižje srednje šole Sv. Ciril in 1 Metod od Sv. Ivana, ki seje v ta projekt vključila. Zatem najdemo že dve I stalni rubriki, in sicer prispevka Katje Kjuder in Tereze Srebrnič o Ciganih in izkušnjah prostovoljke v Afriki. Katja Kjuder je za to številko prispevala članek o tem, kako so | skozi stoletja Cigani zdravili najrazličnejše bolezni, in to z j zelišči ter s "čarovnijami". Tereza Srebrnič pa piše o svojih dogodivščinah z afriškimi mravljami, ki utegnejo postati tudi resen problem, slikovito pa nam prikazuje osebnost vaškega poglavarja Šibučhin-ge, ki predstavlja pravi simbol neke kulture, miselnosti in načina življenja, ki še vedno vztraja, kljub temu da so se tudi za Afriko časi v marsičem spremenili. Proti koncu ima bralec na voljo tudi pet iger za gibalno vzgojo v razredu, ki jih je prispeval Ivan Peterlin s pomočjo ilustratorja VValterja Grudine. Zatem je daljše poročilo o delovanju Vzgojnozaposlitve-nega središča Mitja Čuk s posebnim poudarkom na Specialni olimpiadi Slovenije, na kateri so se gojenci VZS Mitja Čuk dobro odrezali: zlasti gre tu omeniti Stojana Jeleniča, ki je za svoj nastop prejel i zlato in bronasto kolajno. Za-1 beleženo je tudi odprtje novih prostorov zadruge List v ul. Vena na Opčinah, na zadnji platnici pa Škrat obvešča o datumih poletnih središč | Sklada Mitja Čuk na Opčinah i (od julija do septembra od 8. do 13. ure z malico ter od 17. do 28. avgusta od 8. do 1 7. ure s kosilom in malicama), na Proseku (od 3. do 14. avgusta od 8. do 1 7. ure s kosilom in malicama) in v Sovo-dnjah (od 17. avgusta do 5. septembra od 8. do 15. ure s kosilom in malicama). IŽ V OPENSKI ŽUPNIJSKI CERKVI SV. JERNEJA DOŽIVET KONCERT LUKE DEBEVCA IN CHRISTIANA USCIATTIJA Župnija sv. Jerneja na Opčinah in Slovenska prosveta sta v soboto, 1. avgusta, priredili v openski cerkvi res lep in doživet koncert znanega slovenskega basista iz Argentine Luke Debevca-Ma-yerja, ki ga je spremljal argentinski pianist Čhristian Usciatti. Luka Debevec-Mayer je že večkrat nastopil v zamejstvu, tudi že v župnijski cerkvi na Opčinah, pa tudi na Repen-tabru. Izoblikoval je tudi koncert v okviru sezone centra E-mil Komel v Gorici v okviru lanske uspešne koncertne turneje po Evropi. Ravno tako je v zamejstvu dobro znan in cenjen argentinski pianist Christian Usciatti, ki že več let sodeluje z Debevcem in je nedvomno veliko prispeval, da se je njun duo tako uspešno uveljavil. !? FOTO KROMA Na sobotnem koncertu smo, po krajšem uvodnem pozdravu domačega župnika Zvoneta Štrublja, tisti (ne ravno številni), ki smo se ga udeležili, prisluhnili res raznolikemu in zanimivemu sporedu, ki je bil podan kakovostno in z gotovostjo. Luka De-bevec-Mayer je pred začet- kom uradnega sporeda izvedel staro srednjeveško boži-| čno pesem, nato pa nadaljeval s skladbami Hush, no more Henryja Purcella, angleškim napevom What child is \ this?, Pieta Signore Alessan-i dra Stradelle, Es ist vollbracht Johanna Sebastiana Bacha in Nun scheint im vollen Glan- zer der Himmel Franza Josepha Haydna. S to skladbo se je tudi končal prvi del koncerta. Drugi del je obsegal skladbe Gabriela Faureja (En prie-re, Hostias in Libera me Domine), Charlesa Gounoda (Repentir), Cesarja Francka (Panis angelicus) in Giacoma Puccinija (Crucifixus), zaključil pa se je z dvema črnskima duhovnima (Nobody knows the trouble I see in E ven/ time I feel the špirit). S sobotnim koncertom je Luka Debevec-Mayer še enkrat dokazal, da je s svojim močnim žametnim basovskim, a tudi nekoliko baritonsko obarvanim glasom, občutljiv in dovršen interpret skladb iz različnih glasbenih obdobij. Tudi ne moremo mimo spremljevalca, pianista Christiana Usciattija, ki je svojo vlogo odigral natančno, občutljivo in nevsiljivo. To je dodobra razumelo tudi občinstvo, ki je nastopajoče vsakič nagradilo z živahnim ploskanjem, kar je prispevalo, da sta Debevec in Usciatti izvedla še dva dodatka. ------------VR OBVESTILA NAROČNIK IZ BORŠTA, ki je plačal naročnino dne 13. 7. 1998 na pošti v Borštu* ni napisal imena! Telefonira naj na tržaško uredništvo Novega glasa, tel. 040-365473. URA MOLITVE z mašo za duhovne poklice, mladino in družine bo v četrtek, 13. avgusta, ob 18.30 v barkov-Ijanski cerkvi. Vabita Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva. TRIDNEVNE DUHOVNE vaje za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu blagrov nad Trstom, in sicer 17., 18. in 19. avgusta. Vodil jih bo g. prof. dr. Stanko Janežič iz Maribora, ki je že pred leti zelo uspešno deloval med nami na Tržaškem. Prijave sprejemata gdč. Dora Kosovel, tel. 040-763406, in Jože Kunčič, tel. 040-220332. DUHOVNE VAJE za duhovnike bodo v Domu blagrov nad Trstom od ponedeljka, 24. avgusta, zjutraj, do srede, 26. avgusta, popoldne. Prihod je možen že v nedeljo zvečer. Vodil jih bo mag. Stanislav Hočevar SDB. ' Vpis ali v domu Le Beatitu-dini, tel. 040-566244, ali pa pri Francu Vončini, tel./fax 040-415851, ali mobitel/tajnica 0347-2414254. Za tr,-I žaške duhovnike bo v četrtek, 27. avgusta, sledil pastoralni dan. URADI DEŽELNEGA Združe-1 nja časnikarjev ter zavarovalnega zavoda INPGI in zdravstvenega zavoda CA-SAGIT bodo zaprti od 10. do 30. avgusta. Odprti bodo | spet od 31. avgusta dalje. Deželni zaupnik CASAGIT bo na razpolago le za nujne primere, in sicer na domu. IŠČEM V najem stanovanje. Telefonirajte na upravo Novega glasa (Trst) ali v večernih urah na tel. št. 040-942808. 15. IN 16. AVGUSTA LETOS PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. ROKA V NABREŽINI Tudi letos bodo v Nabrežini počastili župnijskega zavetnika sv. Roka. Praznovanje bo imelo, kot je to že tradicija, tako verski kot kulturni pečat. 1 _« j .= .. L. - . ru- Spored praznovanj, ki nam ga je posredoval nabre-žinski župnik Bogomil Brecelj, je precej pisan in pester. Osrednje dogajanje bo na sam god sv. Roka v nedeljo, 16. avgusta. Dopoldne bo ob 9.15 slovesna maša, pri kateri bo prisoten tudi letošnji novomašnik, frančiškan p. Peter Vrabec, sicer doma iz Ljubljane, a po rodu Kraševec. Svojo novo mašo je ponovil že 19. julija v Pliskovici, 26. julija pa v Gabrjah pri Gorici (o tem dogodku smo poročali v prejšnji številki). Po maši bo evharistična procesija po vasi, pri kateri bodo sodelovali domača godba, pevke in pevci, narodne noše, skavti, baklonosci in pritrkovalci; ta se bo končala z blagoslovom pred cerkvijo. Sledila bo družabnost. Ob 20. uri bo sv. maša za župnijo in zlasti za bolnike. Po maši bo ob 20.30 pred cerkvijo prireditev, na kateri bo nastopil tudi mešani zbor Primorje iz Ajdovščine (na sliki). Zbor Primorje je nastal pred 18 leti na pobudo uslužbencev istoimenskega znanega gradbenega pod- ČETRTEK 6. AVGUSTA 1998 jetja iz Ajdovščine. Podjetje, ki je tudi glavni sponzor zbora, zaposluje okoli 1.600 ljudi, od katerih je približno tisoč domačinov - Vipavcev. Zbor, ki ga zadnja leta vodi Miran Rustja, je pred časom imel 11-dnevno gostovanje med rojaki v Južni Ameriki, zlasti v Argentini, a tudi v Braziliji in Urugvaju. V Nabrežini bodo ajdovski pevci sodelovali pri maši, za nastop pa je dirigent Miran Rustja izbral spored, ki sega od renesančnih skladb do slovenskih umetnih in ljudskih pesmi. Nastop zbora Primorje pa ne bo edina točka na sporedu, ki predvideva med drugim tudi podelitev nagrad za j najlepši cvetlični balkon pa še darove in dobitke za streho župnišča. Sledila bo družabnost, ki jo bosta popestrila vesela harmonikaša. Omeniti je še treba, da bosta v soboto, 15., in nedeljo, 16. avgusta, na trgu pred cerkvijo in v župnijski dvorani na ogled razstavi cvetličnih izdelkov (ikebane) in dobrot naše zemlje. Razstavi prireja nabrežinska občinska uprava. NOVI GLAS / ŠT. 31 1 998 ŽIVLJENJE V LAŠKEM 31. JULIJ / PODPIS ČEZMEJNEGA DOGOVORA RONKAM EVROPSKO PRIZNANJE IN KRST EVROPSKEGA SREDIŠČA SKRB ZA SKUPNO PRIHODNOST 10 ČETRTEK 6. AVGUSTA 1 998 KARLO MUCIC V nedeljo, 2. julija, so v Ronkah sklenili tridnevno slavje ob podelitvi ronski občini Častne plakete Sveta Evrope za tridesetletne zasluge pri u-veljavljanju evropskega duha v okviru tradicionalnih prijateljskih odnosov s pobratenima Metliko in VVagno (Avstrija). Ronke so letos edina dobitnica te časti v Italiji. Številne metliške občane so pogostile slovenske družine v Laškem, ki so gostom nudile tudi prenočišče. Bogati spored, ki je obsegal športna srečanja v nogometu in ribolovu ter nastop godb, gasilcev, otrok in folklornih skupin, je vključil tudi zanimivo razstavo v osnovnošolski telovadnici. V tej je bila prikazana fotografska zgodovina srečanj do letošnje snežne olimpiade na Trbižu, so bili razstavljeni izdelki domačih obrtnikov in tistih od raznih tečajev, ki jih organizirata društvo Jadro in njen klekljarski odsek, ter sta se predstavili s svojimi značilnostmi obe pobrateni občini. Istočasno so se utrdile stare vezi in je bil tudi sklenjen septembrski obisk slovenskih osnovnošolcev iz Laškega v Metliko. Pred nekaj dnevi pa je bilo na občini zanimivo srečanje, za katero je dala pobudo krajevna sekcija Ljudske stranke. Predstavljen je bil namreč na- j črt evropskega središča, ki bi ga zgradili v Romjanu in bi stal 4,5 miljard ter bi se razprostiral na 6.800 m-. Ta stavba, ki bi imela 1800 m2 na dveh nadstropjih, bi vsebovala tudi prostore slovenske osnovne šole, imela bi dvorano, namenjeno predvsem Slovencem, z 240 sedeži, kuhinjo, s spalnicami za goste, večjezično knjižnico, učilnice, športne prostore in druge usluge. Kot je povedal občin-I ski odbornik F. Miniussi, bi ta prostor zgradili s ciljem odprtega vzdušja in kulturnega sodelovanja med narodi Srednje Evrope. To se že kaže v dolgoletni odprti politiki občinske uprave; to potrjuje letošnje priznanje Evrope kot tisto iz leta 1994. Srečanja so j se udeležili poleg župana E. Novellija tudi deželna svetovalca F. Brussa ter E. Gher-ghetta, pokrajinski svetovalec L. Furlan, vodja skupine Oljke R Biasiol, razni krajevni predstavniki in za Slovence predsednika društva Jadro in Tržič. Sedaj bo treba seveda dobiti pravilne informacije na deželi in v Evropi za kritje predvidenih stroškov. Naj še omenimo, da bo v ponedeljek, 24. avgusta, začelo delovati tradicionalno dvotedensko predšolsko središče, ki ga organizira društvo Jadro na svojem sedežu za krajevne slovenske otroke. V nekoliko neobičajnem času, to je sredi poletja, na predvečer splošnega poletnega premora, so upravitelji goriške pokrajine, goriške in novogoriške občine, občine Tržič, občin Kanal, Brda, Mi-ren-Kostanjevica in predstavniki gospodarskih zbornic z obeh strani meje, trgovinskih, industrijskih, obrtnih, kmetijskih ter sindikalnih organizacij oz. zvez iz Goriške in Severne Primorske v grofovi dvorani goriškega gradu svečano podpisali ustanovno listino čezmejnega dogovora za usklajeno prilagojevanje novim razmeram, ki jih bosta narekovala vstop Slovenije v EZ in širitev evropskega prostora na še druge države srednje Evrope. Med podpisniki je tudi goriško Slovensko gospodarsko združenje, ki ga je predstavljal predsednik Vito Primožič. Podpis v grajskem okolju z dvojezičnimi nagovori predstavnikov osrednjih ustanov-podpisnic je bil sicer nekoliko opremljen z obrednostjo zgodovinskega dogodka, treba pa bo nemudoma prestopiti s formalne ravni na konkretnejšo, saj časa za prepotrebno preobrazbo obmejnega gospodarskega sistema ni veliko. Podobni dogovori iz bližnje preteklosti so že osta- li samo mrtva črka. Vsi po vrsti pa izdajajo naporno doha-janje časov, ki ne bodo prizanesli zamudam, napakam in naivnostim. Na gradu zbranim upraviteljem sta danes pred očmi, mordajasni kot še nikoli prej, sliki zaskrbljujočega stanja ob posledicah od-j prave carinske pregrade med i Italijo in Avstrijo na Trbižu in pa med Francijo in Italijo v kraju Ventimiglia v Liguriji. Listina, s katero so podpis-; niki sklenili sporazum, določa cilje in načine izvajanja dogovora. Prvi člen narekuje uvajanje "kooperacije med območnimi skupnostmi Italije in Slovenije ter usklajeno in kontinuirano sodelovanje pri družbenem, gospodarskem in prostorskem načrtovanju čezmejnega prostora". V ta namen je ustanovljen koordinacijski organ, "čezmejna zaveza", ki jo sestavljajo podpisniki dogovora. Predsedstvo in podpredsedstvo zaveze, do katerega imajo pravico predstavniki vseh podpisanih ustanov, bosta zasedala izmenično Italijan in Slovenec. V prvem mandatu bosta to Gior-gio Brandolin, predsednik goriške pokrajine, ki je ob goriš-ki gospodarski zbornici pobudnica dogovora, in ravnatelj Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice za Severno Primorsko Rino ! Velikonja. Razlogi za novi čezmejni dogovor, morda obsežnejši od vseh dosedanjih, so na dlani in jih podpisani ugotavljajo v prvem delu dokumenta. Potreba po reševanju problemov in blažitvi naravnove-sij ob odpravljanju meje potiska v prvo linijo javno upravo ter družbene in gospodarske organizacije. Izboljšanje življenjskih razmerje namreč vezano predvsem na njihovo sposobnost spreminjanja obmejnega območja iz obrobnega predela v nenadomestljivo središče za izmenjave in gospodarske dejavnosti. Za to si bodo morali krajevni upravitelji prislužiti tudi podporo centralne državne oblasti; telegrama s spodbudnimi stavki sta poslala italijanski minister Dini in podtajnik Fassino. Evropa pa je že itak naklonjena vsem oblikam krajevnega, čezmejnega sodelovanja in t.i. evroregijam, predelom, ki se sklicujejo na skupne zgodovinske in kulturne značilnosti, "delavnicam evropskega sožitja". Koriščenje razpoložljivih evropskih sredstev (iz programov Interreg in Pha-re-Crossborder), na katere računajo podpisniki julijskega dogovora, je vezano na kon-kretne načrte skupnega interesa, ki jih bodo krajevni strategi sposobni izdelati in zanje po potrebi "iztirili" tudi izredna sredstva. Poudariti gre dejstvo, da so k temu širokemu omizju pri-stopile poleg krajevnih uprav tudi gospodarske in sindikalne organizacije z obeh strani meje, od katerih pričakujemo strokovno izkušenost in pa zavezanost realnim potrebam prebivalstva Goriške. Stik s t.i. bazo, to je s konkretnim položajem ljudi in njihovimi problemi, in pripravljenost prisluhniti vsem, ki bodo ponujali koristne pripombe ali predloge, bosta edina lah- ko omogočala pravilno usmerjanje razvoja. Pričakujemo si - tudi glede na polemične pripombe nekaterih županov - da so k omizju vabljeni vsi in da ne bodo odklonili nikogar, ki je soodgovoren za urejanje življenja na tem o-zemlju. Slovence, ki živijo ob meji v Italiji, je tako edini o-menil novogoriški podžupan Valenčič in poudaril, da jim pritiče vloga pri soodločanju. Zaman pa bi poskušali zbrati med prisotnimi vsaj peščico predstavnikov manjšinskih organizacij. Besedilu dogovora ne manjka treznega pogleda na bližnjo prihodnost, hkrati kaže na enotnost ciljev in načelno voljo po krojenju skupne prihodnosti. Med nalogami določa tudi podporo slovenski strani pri premagovanju o-vir za vstop v EZ. Vendar je dokument le 'posoda', v katero bodo prilivali nove vsebine. Še najprej se bodo morale ustanove, ki so odgovorne za njegovo izvajanje, strokovno usposobiti. Toda toka zgodovine niso nikoli spreminja- li samo uradni dokumenti, četudi zelo dobronamerni, zato se delo šele začenja. To pa bo steklo po tradicionalnem premoru, saj napovedu-jejo prvi sestanek delovnega odbora za prvo polovico septembra. V čim krajšem času se bo treba spopasti s stvarnimi problemi in v kratkem bomo lahko presodili, ali gre tokrat zares. IDE NA PLESIVEM SLOVO OD PEPIJA KEBRA Zares veliko je bilo znancev in prijateljev, tako Slovencev kakor Furlanov, ki so se želeli v četrtek, 30. julija, v kr-minski župnijski cerkvi in nato na krminski božji njivi posloviti od očeta ugledne ple-šivske Kebrove družine 73-letnega Pepija. Zadnji čas je bolehal na srcu. Vsled slabosti, kateri je verjetno botrovala velika vročina teh dni, je padel na pragu domače hiše in dobil udarec na glavi. Po nekajdnevnem zdravljenju v goriški bolnišnici je v soboto, 25. julija, umrl. Poslovilno bogoslužje je vodil domačin g. Oskar Simčič. Somaševali pa so sedanji župnik g. Paolo Bonetti, nekdanji župnik g. Pino Tre-visan in nekdanji kaplan g. Mario Malpera. Bogoslužje, ki je bilo v glavnem v sloven- i skem jeziku, je spremljal mo-i ški zbor pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Na Pepijevi zadnji poti iz Gorice proti Krminu mimo Plešivega je pokojnikov sin Edi, sicer duša slovenske kulturne in družbene dejavnosti na plešivsko-krminskem ob-; močju, želel s tremi simbolnimi postanki, v bližini domače hiše, ob vinogradu in pod ! cerkvico na Subidi, izraziti tri zgovorno pričevalne vrednote, ki so bile pokojniku predvsem pri srcu. Zelo ga bomo pogrešali. Ženi Metodi, sinovoma E-diju in Danilu ter njunima družinama, bratu, sestri in vsem ostalim sorodnikom izraža slovenska plešivsko-kr-minska srenja iskreno sožalje in prisrčno duhovno bližino. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali ob izgubi naše drage ANICE CEJ VONČINA se iskreno zahvaljujejo svojci Gorica, 6. avgusta 1998 70 LET POSVEČENEGA ŽIVLJENJA S. JUSTA DOLHAR SLAVI REDOVNI JUBILEJ Na praznik Vnebovzetja Marijinega bo s. Justa Dolhar obhajala 70-letnico redovne preobleke. V družbo sester Čudodelne svetinje je bila namreč sprejeta prav na Marijin praznik leta 1928. Slavljenka se je rodila v Trstu in so jo krstili za Rozalijo, pri preobleki si je izbrala ime Justa. Rodila seje 12.10.1910. Šolo je opravila v Trstu. Kot 14-letna je dobila škrlatinko in je morala živeti sama zase. V osamelosti je brala življenje sv. Terezije Deteta Jezusa, pa ji je vstala misel, da bi se tudi sama posvetila Jezusu na poseben način, a ne med samostanskimi zidovi, temveč v službi bližnjega. V njeni duši je dozorel sklep, da gre k sestram Čudodelne svetinje, ki se posvečajo strežbi bolnikov na domu. To željo je izpolnila v Ljubljani 15.8.1928. V družbi je opravljala razne službe, posebno v Vincentinumu. L. 1938 je odšla v Osjek in tam ostala 8 let. L. 1945 se je vrnila v Ljubljano, toda že 1.1948 je morala v Trst streč bolni materi. Ko je ta umrla, je prišla v Gorico v malo semenišče pomagat šolskim sestram, ki so takrat tam skrbele za kuhinjo. L. 1952 pa je skupaj s sestro Ano dobila sobo v ul. Mazzini in začeli sta opravljati DRUGI JUBILEJI REDOVNIC svoje redovno poslanstvo, t.j. streči bolnikom na domu. Toda dve leti kasneje sta s pomočjo sorodni kov kupili hišo v ulici Cesare Cantu. Tam sta začeli tudi z noviciatom, saj so se priglašale nove kandidatke. Pa se je zgodilo, da so obolele sestre Jakopič, ki so | imele hišo na Korzu št. 120. Stregle so jim in ob smrti kupile hišo, kjer so še danes. Sestra Justa je vedno opravljala kake posebne naloge: bila je ekonomka in prednica, posebno v Gorici. L. 1990 je pustila vodstvo drugi sestri in ostala v hiši, kjer pomaga z nasveti in drugače. Jubilantki naj gredo naše iskrene čestitke. Bogu in Mariji Vnebovzeti smo hvaležni za njeno plodovito življenje; prosimo ju, da bi nam jubi-lantko še dolgo ohranila. ----------KH Že smo poročali o duhovniških jubilejih. Ne bi bilo pošteno, ko bi spregledali jubileje številnih naših redovnic. V goriškem zavodu Notre Dame je 26. julija obhajala 50-letnico redovnih obljub s. Addolorata Devetak. Doma je iz Mirna in so jo krstili za Anico. Osnovno šolo je opravila v Mirnu, nižjo pri notre-damkah v Gorici in prav tako učiteljišče. Poučevala je v zavodu Naše Gospe v Gorici do upokojitve. Sedaj rada pomaga vsako poletje na Sv. Višar-jah kot zakristanka. Drugajubilantkajes. Ester. Doma je iz Ilirske Bistrice, krstili so jo kot Marto. Bila je enajsti otrok od trinajstih. Tudi ona je opravila vse šole v Gorici, postala učiteljica in še vedno poučuje. Tretja jubilantka je s. Gra-zia Vidmar. Doma je z Otlice in so ji pri krstu dali ime Natalija. V zavodu skrbi za sestre kot kuharica. Jubilantka je tudi s. Vincenca Zupan, ki je praznovala 70-letnico obljub, s. Agnese Haaf pa 60-letnico; slednja skrbi predvsem za bolne sestre. Lepe življenjske jubileje so torej obhajale notredamke, ki skrbijo predvsem za vzgojo. Iskreno jim čestitamo in želimo, da bi z Božjo pomočjo še dosti dobrega storile za krščansko vzgojo naše mladine. ŠTEVILNI NASTOPI DRAMSKE SKUPINE PD ŠTANDREŽ Člani dramske skupine PD Štandrež uprizarjajo vsako leto tudi krajšo predstavo, primerno za poletne nastope na prostem. Letos so se prvič predstavili z igro Jaz sem Berto na domačem Prazniku špargljev na začetku junija. Delo je režiral Janez Starina. V toplih mesecih maja, junija, julija in avgusta so člani štandreške dramske skupine večkrat nastopili tudi z drugimi veseloigrami. Prvi letošnji nastop na prostem so imeli v Rupi na Prazniku frtalje 1. maja. Z vedro igro Čudna bolezen so sodelovali v Kulturnem domu v Novi Gorici 14. maja, v nedeljo, 24. maja, pa v Renčah. 24. junija so obogatili Praznik državnosti v Vitovljah. V juliju pa so nastopili v nedeljo, 26., v Lokah. Prvo nedeljo avgusta so se odzvali vabilu iz Podgore, za konec meseca pa imajo v načrtu še nastop v Braniku. SLOVENSKI MATURANTJE IZ ARGENTINE, KANADE IN ZDA SO OBISKALI TUDI GORIŠKO PRISRČNO SREČANJE Z MLADIMI SLOVENCI Z ONKRAJ OCEANA •NT-. % Y-