stev. 164.
Velja po poŠti:
■i* celo leto naprej K 26-— ga pol leta „ „ 13'— ga četrt leta „ „ 6-50 ss en mesec .. „ 220
V upravništvu:
sa celo leto naprej K 20-— sa pol leta „ „ 10-— ietrt leta ,, » 5"—
sa
sa en mesec
1-70
V LluMlanl, g petek, m 19. lullli 1901
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
(Uredništvo i« y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod %ez .i	dvorISfe nad tiskarno). — Rokopisi se
vrafajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. >	Uredniškega telefona Stev. 74
Leto mu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
—- Vsprejema naročnino, inserate
reklamacije, tlpravnlškega telefona štev. 188.
In
Občni zbor »Gospodarske zueze".
Predsednik g. Babnik konstatira sklep-:nost, ker je od 3893 upravičenih glasov za-topanih 1227 glasov, in pozdravi navzoče. ]. ravnatelj Škerl prečita zapisnik zadnjega ibčnega zbora, ki se potrdi. G. predsednik konstatira, da postopa zdaj glede umetnih gnojil »Gospodarska zveza« složno po dogovoru s c. kr. kmetijsko družbo. Nato poda g. predsednik
Poročilo načelstva.
Ne bom na dolgo in široko razkladal poročila o našem delovanju v pretečenem letu, ker je itak iz tiskanega poročila razvidno, kaj se je storilo. Očrtati hočem le nekoliko naše prihodnje delovanje. Borili smo se in se bomo tudi v bodoče z raznimi težkočami, katere pa bomo, trdno upam, srečno premagali. Promet se je držal v mejah prejšnjega poslovnega leta. Vsega prometa je bilo okoli osem milijonov kron. To ie gotovo lep uspeh napram našim skromnim sredstvom'. Da nismo imeli veliko čistega dobička, kakor razvidite iz bilance, svedoči, da nc delamo za dobiček, ampak v korist naših zadrug in društev. Seveda še ni vse tako, kakor bi moralo biti; gledalo sc pa bo, da sc odpravijo vsi nedostatki, ki so dosedaj ovirali živahneje gibanje naše »Zveze«. Imeti bomo morali stalnega potoval-ca, ki bo redno obiskoval naše zadruge. Vsem je znano, kako pogosto nadlegujejo razni *ri-vonosi trgovine, zadruge in društva, da preslepijo z medenimi besedami in navidezno nizkimi cenami odjemalce. Da se temu kolikor mogoče odpomore, je potreben stalni po-tcvalec.
Knjigovodstvo je urejeno sedaj tako natančno, da naredimo lahko vsak hip zanesljivo bilanco. Dobro knjigovodstvo je duša vsakemu podjetju, zatorej boste vzeli to z zadovoljstvom na znanje.
Po posRedovanju državnega poslanca komercialnega svetnika g. Povšeta bomo dobili nabavo volov za mornarico v Pulju. Vsako' leto se bo rabilo nekaj tisoč volov, razen tega nam bodo odvzeli tudi druge deželne pridelke v večjih množinah.
Da se vse to posreči, prosim navzoče gg. zastopnike zadrug in društev, naj se tesno oklepajo naše »Zveze« in od nikogar izven nas ne kupujejo blaga. Naša skrb bo, naročila takoj izpeljati, vendar se ne sme preveč zahtevati od nas. Zgodilo se je, da društvo danes naroči blago, jutri pa že hoče imeti. Iz svoje trgovske izkušnje vem, da pri največji pozornosti poide blago, ki ga ni mogoče nadomestiti takoj. Blago, ki se vedno rabi, se mora vsaj nekaj dni prej naročiti, predno ga zmanjka.
Gosp. Škerl poroča o uspehu »Gospodarske zveze« leta 1906:
»Gospodarska zveza« jc član »Zadružne zveze« v Ljubljani.
Koncem leta 1905 je štela »Gospodarska zveza« 382 članov, v letu 1906 je pristopilo 82 članov, tedaj koncem leta skupaj 464 članov. Izstopil ni nihče.
Članic zadrug je bilo koncem leta 54, v •letu 1906 je pristopilo 14 zadrug, tedaj skupaj 68 zadrug. Skupna vsota vplačanih deležev znaša, K 3518 —.
iz čistega dobička leta 1905, kateri je ;na-šal K 6129'17, dotiral se ie rezervni zaklad z K 2225 , uradniški pokojninski zaklad K 1225— ter izplačalo nagrad K 2150—, ostanek K 529-17 pa se je prenesel na račun leta 1906. Cisti dobiček iz leta 1906 K 259 16 naj se vsled sklepa načelstva z dne 20. junija 1907 po K 207 33 pridene rezervnemu zakladu, ostanek K 5183 pa uradniškemu pokojninskemu zakladu.
G. Traven zahteva pojasnila, zakaj je tako malo dobička. G. predsednik pojasnjuje, da so sc v bilanci odpisale izgubljene tirjatve prejšnjih let, ki so se štele prej med aktivi. G. Traven graja, da se takoj začetkom leta nc plačuje članarina. G. Pravhar predlaga, da se ostro zahteva redno vplačevanje članarine. G. Iskra predlaga, da naj zadruge pazno čita-jo obvestila »Gospodarske zveze« v »Narodnem Gospodarju«. G. Pravhar sc pritožuje nad agenti, ki motijo društva s tem, da jim obetajo večji odpust. G. Škerl pojasnuje, da jc »Gospodarska zveza«« poskrbela ugodn h zvez in da se v bodoče poskrbe še boljše zveze s prvimi viri. G. Pravhar priporoča zvišanje društvenih deležev. Naj se izda zapisnik nam prijaznih trgovcev, da ne bo dežela prisiljena kupovati od nasprotnikov. Lončarski izdelki naj bi se zadružnim potom spravljali med ljudi. G. Mejač pojasnjuje lončarsko obrt v Komendi in obljubi, da bo posredoval, da se komendski proizvodi spravijo v zadružno trgovino. G. Pravhar priporoča, da se naj zadruge nikar ne spuščajo v nobeno zvezo z judovskimi agenti. G. Rozman pojasnjuje važnost tržaškega tržišča za veletrgovino in eks-port za naše produccntc. G. Gnidovec priporoča. naj se zastopstvo v Trstu ohrani. G. Babnik poroča o težavi, ki jo ima »Gospodarska zveza« z maslom, ker jc »Nižjeavstrijska zveza« odpovedala odjemanje masla, ker ga ima sama dovolj. Zato je nam masla ostalo. G. Traven popisuje težave, ki so vsled tega nastale za zadruge.
G. Grašič govori o važnosti Trsta za odjemanje naših domačih pridelkov, zlasti za oddajo masla. V Avstriji smo zaostali daleč za drugimi državami, ki imajo vozove z ledom, pri nas pa se morajo mlekarski pridelki voziti v vročih vozovih. Zato se naj »Gospodarska zveza« obrne do državnih poslancev,
naj zahtevajo pripravnih vozov od železniške uprave. (Odobravanje.) Za Pulj in Rovinj morajo zadruge zvišati ceno mleku; tam sc to splošno pričakuje, a manjka iniciative.
Občni zbor sklene: Mlekarstvo je eden glavnih pogojev našega zadružništva. Zato »Gospodarska zveza« prosi državne poslance, da izposlujejo od železniške uprave ledne vozove. — Soglasno sprejeto.
Nato se vrši podroben razgovor o nakupu in prodaji posameznih pridelkov. Priporoča se osnovanje posebne mlekarske zadruge. G. Stanovnik priporoča, da se naj za trgovcc zvišajo deleži. »Gospodarska zveza« delaj pa kar moči samo z zadrugami. Deležni kapital se mora zvišati, da bo »Gospodarska zveza« delala z lastnim denarjem.
G. Iskra priporoča zanimanje za vinarske zadruge. Zadruge ene stroke naj bi splošno stopile v zvezo, da morejo podvzeti večjo vlogo na trgu. Tudi zadružništvo sploh naj bi gledalo bolj na notranjo zvezo, da bi proizvajalne zadruge imele v krogu zadružništva gotove odjemalce in ne bi bile prisiljene delati z zunanjimi špekulanti. Treba jc, da se blago med zadrugami izmenjuje.
G. Grašič priporoča, naj bi »Gospodarska zveza« vsaj dvakrat na mesec razpošiljala cenike o blagu svoji zadrug, da se člani spoznajo ž njimi. G. Iskra priporoča zadružne inserate v »Narodnem Gospodarju«. G. Pravhar: Tudi »Slovenec« naj bi vsaj dvakrat na teden prinašal tržne cene.
Dr. Larnpe priporoča trdnejšo zvezo in medsebojno podpiranje zadrug. Prva skrb mora biti, da v okviru našega zadružništva zadostimo medsebojni potrebi. Zato naj zadruge blago, ki ga morejo dobiti od domačega produccnta v naši organizaciji, kupijo vedno pri nas, in le to, česar naši domačini nimajo, naj se naroči od zunaj. Izmenjavanje blaga se zlasti priporoča z ozirom na Istro. Tam rabijo sena, koruze, žita, a imajo mnogo dobrega vina. ki jim leži v kleteh. Ce se po zadružni trgovini blago izmenjuje, je to v korist na obe strani in dviga domačo produkcijo. Ko zadostimo domači potrebi, skrbimo za eksport, ki naj otvarja na zunanjem trgu dohodke našim zadružnikom.
G. Škerl želi, da bi dala vlada »Gosp. zvezi« na razpolago potovalnega učitelja.
Dr. Lampe priporoča, da naj vsaka zadruga za svoje okrožje sestavi kolikor mogoče natančen pregled blaga, ki se tam izvaža in uvaža. S tem dobi »Gospodarska zveza« za dobavo potrebni vpogled v krajevne razmere. Gospodarska Statistika jc pri nas šc čisto zanemarjena, zato naj zadruge same v tem pogledu store, kar je v njih moči.
G. Miadnik priporoča vprašalne pole za vse zadruge, v katerih se naj natančno označijo vsi pogoji, čas, krajevne razmere, v katerih je mogoče uspešno dobavljati razne pri-
delke. Naj bi se po posojilnicah vršilo izplačevanje in posredovanje. G. Iskra priporoča, naj »Gospodarska zveza« predvsem vse ugodnosti nakloni društvom, potem šele posameznikom. Naj bi zadruge natančno proučile zlasti pogoje živinoreje, kako bi se mogla povdig-niti.
Z ozirom na žito, koruzo itd. naj bi se stopilo v zvezo s poljedelsko banko v Zagrebu, da deluje zveza z zvezo. G. Kavčič pravi, da se dobi lahko v naši deželi živine za pre-skrbovanje vojaštva.
G Kovačič poroča, da je nadzorstvo pregledalo račune in jih našlo v redu, kar vzame občni zbor na znanje. Po daljšem razgovoru o podrobnih zadevah društva zaključi prednik občni zbor, vzpodbujajoč člane, naj zvesto vztrajajo pri zadružnem delu, v katerem je naša gospodarska bodočnost.
4VSTRIJA.
Medulinsko pristanišče.
Dunaj. 18. julija. Odposlanstvo avstrijskega orientalskega društva se jc podalo k trgovinskemu in železniškemu ministrstvu, kjer jc predložilo spomenico, ki prosi vlado, naj zgradi pristanišče v Medulinu in železnico iz Pulja v Medulin. Odposlanstvo jc povdar-jalo, kako bi se s tem Trst razbremenil, Dalmacija povzdignila in se od Ogrske osvobodila. V ministrstvu so izjavili, da vlada ta načrt že temeljito proučuje.
Pogodba s Srbijo.
Dunaj, 18. julija. Trgovinska pogodba s Srbijo vsled velikih težkoč počasi napreduje. Najbrž se bode morala do jeseni odgoditi.
Aerenthal — Tittoni.
Dunaj, 18. julija. Avdijenca Aerenthalo-va pri cesarju je trajala poldrugo uro. Cesar bo Tittonija sprejel v Išlu dne 25. avgusta.
Deželni zbori.
B r n o. 18. julija. Moravski deželni zbor bo zboroval od 12. septembra do 5. oktobra.
KVOTA.
Dunaj, 17. julija. Te dni se pričakuje ccsarjev odlok, s katerim se določa kvota, prispevek obeh državnih polovic za skupne stroške, za pol leta.
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR.
Pomirjevalni glasovi.
Budimpešta, 18. julija. »Az Ujsag« poroča, da hrvaški ban sabora ne misli razpustiti. Ban je v ogrskem ministrskem svetu povdarjal. da treba hrvaško krizo rešiti mirno in sporazumno s sedanjimi člani sabora. Do septembra upa ban, da se mu bo njegov pomirjevalni poizkus posrečil. Ban bo s treznimi elementi hrvaško-srbske koalicije stopil v
izlet v Varšavo.
10. Slahčičfrije.
V torek sem porabil dopoldan spet za sebe, da sem opravil nekatere privatne zadeve, uredil svoje belježke itd. in mi je še primanjkovalo časa. Opoldne sem bil pa povabljen na obed k voditelju krščansko-social-nega gibanja, prelatu Godlewskemu. Ker sem se nekoliko zamudil, sem hitel, kar se je dalo, da bi ne čakali na mene. K sreči se pa pri Poljakih in še bolj pri Rusih ne pride lahko prepozno, zato ker pri njih točnost ni posebna navadna lastnost. Ako imaš kam iti, uredi se vedno tako, da boš prišel eno uro pozneje, kot bi imel priti in boš še moral čakati.
Gospod prelat Godlewski, častitljiv in ljubezniv gospod, me jc sprejel jako prijazno, razgovarjala sva sc o različnih stvareh in — čakala. Zapazil sem, da postaja moj gospodar žc nekoliko nepotrpežljiv. Miza je bila pogrnjena za pet oseb, a gostov ni bilo in ni bilo. Slednjič se useduva jaz in neka dama, katero mi jc predstavil prelat Godlewski kot urednico lista »Rodbinska kronika««. Med obedom mi je povedal, da je povabil še dve osebi, necega gospoda in neko gospo iz lubinske gubernije, katera je hotel z menoj seznaniti. Ker ni bilo nikogar, smo pričeli z jedjo in med obedom smo se razgovarjali o začetkih socialnega gibanja na Poljskem. »Rodbinska kronika« je bila do najnovejšega časa edini krščansko-so-
cialni list. Pripovedovali so mi, koliko težav so imeli zlasti od strani vlade in jaz sem se čudil vztrajnosti ljudi, ki so v tako težavnih okoliščinah vendar še toliko storili.
Slednjič je prišel pričakovani gospod, — ime sem takoj mimogrede pozabil. Bil je ple-menitaš stare korenine, krepke, zdrave postave, spadal je v ono vrsto ljudi, katerim odseva poštenost iz obraza in ki se takoj prikupijo vsakemu s svojim odprtim, neprisiljenim vedenjem. Vsedcl se je poleg mene, moral jc že nekaj slišati o meni, ker je že vedel, kdo iu od kod sem, in pričela sva se razgovar-jati. Povedal je, da gospa ni mogla priti, ker je bil predpoldnem shod društva »kolko zie-mianek« (krožek zemljank), kateremu je ona predsednica. Prišel je v naglici, da se z menoj seznani iu me, ako hočem, vzame s seboj v dotično društvo. V ravno isti hiši zborujejo tudi uže od jutra zastopniki velikih in malih posestnikov, ki se strašno med seboj prekljajo. Gre se namreč zato, če narediti eno gospodarsko društvo za velike in majhne posestnike, ali pa dve. Graščaki hočejo prvo, kmetje pa drugo in pravijo veleposestnikom strašno bridke v obraz.
Urno pospraviva obed pod streho, skočiva na voz, ki jc stal pred hišo in sc pcijeva na dotični kraj. Poslopje, v katerem se jc vršilo zborovanje, je bilo veliko in krasno. Sezidali so si ga veleposestniki za svoja društva, zdaj pa. ko je prišla tudi za Rusko ustavna svoboda, so ga prepustili za ljudska zborovanja. Kako hvaležni bi bili mi Slovenci, ako bi tako poceni prišli do »Narodnega doma«. Gospodarsko zborovanje sc je vršilo v veli-
kanski krasni dvorani v prvem nadstropju. Govoril je ravno zadnji govornik in množice so se razhajale. Zdelo se mi je, da ni bila nobena stranka z izidom popolnoma zadovoljna. Veleposestniki so sicer zmagali, kajti sklenilo sc jc, da sc ustanovi samo eno društvo. Toda kmetje so jim pravili tako gorke, da so jim skalili vse veselje, Kmetje pa tudi niso bili pravzaprav zadovoljni, ker so pogoreli s svojim predlogom.
V tej dvorani ni bilo torej ničesar več, torej me potegne moj sosed s seboj v pritličje doli, kicr je imelo svoje zborovanje ravno »kolko ziemianek«, to je lastnic zemlje, vele-posestnic. Iz sobe je šumelo in dišalo, kot pred ulnjakom, moj spremljevalec odpre vrata, me porine v dvorano in izgine na hodniku, ker sc mu je nekam mudilo. Zborovanje je bilo tudi tukaj že končano in izvršil se jc nereden, prost pogovor. V dvorani so same ženske vsake starosti, najrazličnejših tipov in v vseh mogočih iu nemogočih barvah. K sreči je pa v istem hipu. ko so se vrata dvorane za menoj zaprle, stopila k meni starejša gospa z mlajšo gospodično, svojo hčerjo, podala mi roko z radostnim pozdravom bila jc žena mojega neznanega spremljevalca — in me začela predstavljati tovarišicam. Šlahčičinje so se dremale okrog mene, spraševale me to in ono, predno sem odgovoril eni, dobil sem žc deset druzih vprašanj. Ena jc bila v Opatiji, Cerkvenici ali na Lošiniu in mi je hitela pripovedovati, kaj je tam videla, druga je govorila, da namerava prihodnje poletje iti na iuu in obeta , da me hoče pri tej priliki obiskati. Bil sem prvič v tako veliki družbi v
resnici inteligentnih žensk. Med Slovenci bi moral iskati križem domovine da bi našel nekaj takih dam.
To, kar imenujemo pri nas »narodna dama«, ima večinoma jako malo izobrazbe. Meščanska šola pomeni že nekaj velicega, višja dekliška šola, ki ie tako visoka, da se lahko iz nje učiteljica postane, predstavlja pa pri nas najvišjo višino ženske izobrazbe. Marsikatera pa tudi ni prišla visoko čez ljudsko šolo, ako je bila pa cclo v kakšnem nemškem penzijonatu, nosi že glavo, kot da bi pozo-bala vse doktorate. Boli še, kot izobrazbe primanjkuje našemu »inteligentnemu« žen-stvu vzgoje. V »purgarskih« družinah, iz katerih se večinoma rekrutira naše narodno ženstvo, vlada velikokrat bolj surov ton. kot pri kmetu in delavcu. Današnja šola ne vzgaja čisto nič, ampak šc kvari vzgojo. Družba ni ves milje, v katerem se suče tako dekle, tudi nima nobenega vzgojevalncga momenta v sebi. Morda jc pa hodila cclo z zavihanimi rokavi in izpodrecanim krilom okrog hleva iu jo jc samo kakšna ženitev ali kak drug poseben slučaj zanesel v drugačno okrožje.
Vsled tega je naše »narodno ženstvo« pred vsem jako malo narodno. Ako nosi včasih pri kakni slovesnosti narodni trak ali ako prodaja kedaj pri kateri veselici za narodne namene šopke, razglednice, slaščiče ali tudi opojne pijače, sc radi tega šc ne more govoriti, da jc ona v resnici tudi narodna. Ves »slovenski narod« si predstavlja v ozkem krogu »frakarije«. ki jo obdaja.
Toda poleg vse druge svoje duševne omejenosti in nizke kulture je taka »narodna ženska« večkrat jako samozavestna.
zvezo in se z njimi pogodil. Novi banov program bo vprašanje o nagodbi pustil pri miru. Njegov program je gospodarski, kulturen in upraven.
H n d i m p e š t a, 18. julija. Na enak pomirjevalen način, kakor »Az Ujsag«, pišejo tudi »Budapesti Hirlap«, »Magyar Hirlap« in »Kelveti Ertesito«.
Dr. Šutnanovič.
Budimpešta, 18. julija. Opora nove banske vlade postane najbrž bivši podban dr. Šumanovič.
F. M. L. Gerba.
Budimpešta, 18. julija. Novi zagrebški zborni poveljnik Kade Gerba se je v Budimpešti pogovarjal z VVeckerlom.
ZA LJUDSKO STRANKO V DALMACIJI.
»Pučki List« v Spljetu piše, da se naj osnuje za Dalmacijo ljudska stranka. O dosedanjih strankah pravi, da je »»puku dodijala bezglava politika.« Ljudstvo si želi stranke, v kateri bi delavski stanovi, posestniki, obrtniki, pomorščaki, postavili v prvo vrsto svoje stanovske zahteve.
NEMŠKI AGRARNI SHOD.
Dunaj, 18. julija. V prvi polovici septembra se vrši v Ausseeu veliki shod agrar-cev iz nemških alpskih dežela.
SRBIJA.
Nezadovoljnost.
Bel g rad, 18. julija. Petdeset častnikov niške garnizije hoče odložiti svojo šaržo, ker niso avanzirali.	'
RUSIJA.
Krvava statistika.
»Kurjer Warsza\vski« prinaša statistiko umorov in zločinov v Lodzu za polletno dobo od 1. januarja do 30. junija t. 1. V bratomornih pouličnih bojih je umorjenih 127 mož in šest ženskih, ranjenih 247 mož in 19 ženskih, od katerih jih je mnogo umrlo doma ali v bolnišnici. Uropali so ta čas skupaj 26.321 rub. in sicer so znesli: 46 napadov na osebe in privatne zavode — 17.283 rubljev; 16 napadov na sprevodnike cestne železnice — 309 rubljev; 19 tatvin v blagajnah — 1804 rubljev; napad na pošto — 2000 rubljev. V tovarni Kuttner so ubili 14 delavcev in 7 uradnikov in ranili 34. Vrgli so tačas šest bomb. od katerih se ena ni razletela. Umorili so 14 policijskih agentov in ranili štiri.
Viborški razglas.
P e t e r b u r g , 18. julija. Zasleduje se 169 poslancev prve dume zaradi viborškega razglasa od 1. 1906., v katerem se napada vlada in samodrštvo.
Napad na ladji.
Vjatka , 18. julija. Dvanajst ronarjev je na ladji »Lubinov« na Volgi ubilo dva vojaka in enega policijskega komisarja ter ranilo kapitana in enega potnika. V stroj so vrgli bombo, vsled česar se je ladja ustavila. Nato so roparji iz poštnega predala uropali 35.000 rubljev in nato zbežali.
KAJ SE JE V DESIU SKLENILO.
Bero lin, 18. julija. Poročevalec »Tiig-liche Rundschau« poroča iz zanesljivega vira, da Aerenthal in Tittoni nista sestavila nove pismene pogodbe, ker sedanja določila o Albaniji in Makedoniji zadostujejo. O bolgarskem kraljevem vprašanju se ni obravnavalo, ker ni aktualno, pač pa sc je sklenila nekaka srednjeinorska zveza proti angleško-franco-sko-španski zvezi. Sklenilo se je tudi omejiti utrdbe ob meji.
NOVI SILABUS.
Rim, 18. julija. Dekret kongregacije sv. oficija, ki obsoja 65 zmotnih trditev, v uvodu
Ponos bi te lastnosti ne mogel imenovati, ker ponos je sama na sebi lepa čednost, zlasti pri ženski, prevzetnost tudi ne, ampak to je neka čisto specifična lastnost slovenskih dam, kateri bo šele treba najti ime. Včasih menca okrog in viha nos, kakor da bi bila prva oseba v svojem okrožju in potem pokaže takoj spet s kakšno nerodno besedo ali nastopom, da ni zajemala z veliko žlico iz sklede olike.
Poljakinja je ponosna, to je res, sicer je pa to simpatična poteza v njenem značaju. Glej samo, da ne prekoračiš meje njenega ponosa in potem občni ž njo popolnoma neprisiljeno. Nikdar ti ne bo dala občutiti niti svojega stanu, niti svoje izobrazbe ali premoženja. Simpatična poteza v značaju poljske šlah-čičinje je tudi njeno veliko rodoljubje. To ro-dolj ubje je tiho, vztraiuo iu tudi požrtvovalno skoraj brez mej. Po galiških mestih so se zavezale gospodične, da podučujejo otroke delavcev in kmetov v poljski zgodovini, slovstvu itd., ker se v šoli premalo goje ti predmeti in so šole prikrojene preveč po avstrijskem načrtu. Marsikakšna Poljakinja, ki mora cel dan delati v uradu ali v šoli, si odtrga zvečer urico počitka, da podučuje zanemarjene otroke o ljubezni do poljske domovine.
• * *
V dvorani je bilo gotovo nekaj sto oseb iz vseh gubernij poljskega kraljestva. Kaj so obravnavale poljske »ziemianke«? — Najrazličnejše zadeve, predvsem je pa bila na dnevnem redu zadeva poliske »Šolske Matice«, po naše Ciril-Metodove družbe. Saj so ravno »zietnianke«, ki so ustanovile največ podružnic, napravile največ šol itd. Čudoviti in tujcu skoraj nerazumljivi uspeli poljske Šolske Matice je pripisovati predvsem rodoljubju poljske šlahčičinje. Poleg »Šolske Matice« je bila pa na dnevnem redu še cela vrsta drugih narodnih in obče koristnih točk. Škoda, da sem
povdaria potrebo ščititi vernike pred modernimi zmotami. Obsojajo se predvsem zmote o postanku krščanstva, o razlaganju svetopisemskih izrekov, o božanstvu Kristovem, o delu odrešenja, o cerkvenem učeništvu in o avtoriteti indeksa.
AMERIKA IN JAPONSKA.
Berolin, 18. julija. »Tagblattu« se iz Ne\v Yorka poroča, da namerava ameriška vlada opustiti namero poslati v Tihi ocean veliko brodovje.
BOMBNI ATENTAT V CARIGRADU.
Carigrad, 18. julija. Trdi se, da je bil bombni atentat v Carigradu naperjen proti pretendentu na srbski prestol, nezakonskemu sinu rajnega Milana, Juriju Krističu. Baje je zelo kompromitirana srbska vlada.
Dnevne novice.
+ Kisle kumare so jele bujno cveteti v »Narodovem« uredništvu, dasi smo šele v juliju. Pomembne stvari se zdaj godijo po svetu: Na Portugalskem vlada Joao Franco, v Desiu so ob prihodu Aerenthala Lahi vpili: »Živela Avstrija!«, v Rimu sedi v ječi bivši minister Nasi, v Peterburgu prireja »Zveza ruskih ljudi« čudne procesije, kjer ob svitu sveč prisegajo, da bodo vse Jude in puntarje pobili in v Rimu je zdaj izdala kongrega;ija indeksa nekak nov silabus. Dasi je posebno zadnja točka kakor nalašč za to, da bi »Narod« zagrešil kak gostobeseden članek, kakor je to njegova navada in kar bi lahko iz »N. Freie Presse« komodno prepisal, pišejo zdaj v »Narodu« uvodne članek o — balonih. Včeraj je »Narod« v treh kolonah na uvodnem mestu v »dopisu iz Pariza« popisal, kako se .ie pred štirinajstimi dnevi tam dvignil v zrak novi vojaški zrakoplov »Patrie«, o katerem smo mi poročali že nekako pred dveini tedni. Opozarjamo »Narodove« urednike na vojaški balon, ki se je dvignil v zrak predvčerajšnjim v Berolinu, o čemur smo mi včeraj poročali, in pričakujemo čez štirinajst dni tozadevnega uvodnega članka v »Narodu«. Upamo, da iz »Narodovega« uredništva spustijo v zrak šc marsikateri — prazen balon, tozadevnih moči jim za to ne manjka.
X »Kmečka zveza« za dekanijo Trebnje. Pravila tega društva je deželna vlada potrdila.
+ Pulj-Medulin. Železniško ministrstvo je dovolilo bančnemu podravnatelju Aleksandru Hicklu na Dunaju koncesijo za pripravljalna gradbena dela za zgradbo nornialnotir-ne železnice iz Pulja v Medulin, kjer nameravajo zgraditi novo trgovsko pristanišče.
+ »Dobro informirani listi.« »Neue Freie Presse« je priobčila v podlistku aforizme Go-thejeve kot še nenatisnjeno ostalino. Pa ti aforizmi so že tiskani v 21. zvezku Gotheje-vih spisov. Tako »dobro informirani« so svetovni listi. »Narod« pa tega ne vidi in lovi tiskovne pomote po »Slovencu«.
— Sprejem učencev na novoustanovljeni c. kr. strokovni šoli za pletarstvo in vrborejo v Radovljici na Gorenjskem. Na c. kr. strokovni šoli za pletarstvo in vrborejo v Radovljici na Gorenjskem se sprejme večje število učencev. In ti se delijo v tri vrste: a) pripravnike, b) redne obiskovalce in c) izvan-redne obiskovalce. Pripravniki so oni učenci, kateri se še za časa obiska ljudske šole pripravljajo za redni obisk tečajev in se hodijo vdoločenih prostih urah vadit v ročnem kretanju pletarstva. Redni obiskovalci so oni učenci, ki so dovršili vse razrede ljudske šole in ki vstopijo v stalni pouk z namenom, da se tu popolnoma izurijo v pletarstvu in vrbo-reji ter po dovršenem pouku svoje znanje izkoristijo na tem polju domače industrije. Iz-
zamudil zborovanje, a tudi tako mi ni bilo žal, da sem enkrat videl shod poljskih šlahčičinj.
Zlasti sta se dve dami zanimali za mene — mati in hči neke. kot sem pozneje zvedel, odlične varšavske družine. Hiteli sta mi pripovedovati, da sta že prepotovali naše kraje, tudi Ljubljano sta dobro poznali, živo sta se zanimali za naše socialne organizacije in pred vsem sta bili poljski šlahčičin.ii navdušeni nad našim demokratizinom. Večine oseb, katere sem tu videl, nisem srečal potem nikdar več in jih najbrž tudi več ne bom, ž njima sem prišel pa še pozneje v ožjo dotiko.
Ko sem odhajal iz Varšave, me je spremil neki znanec, vpliven in znan Varšavjak, na kolodvor. Tu zveva, da pride moj vlak šele po polnoči. Na postaji je neprijetno čakati, mogoča je tudi kakšna revizija itd. Torej mi reče moj prijatelj: Veš kaj? Tu blizu stanuje gospoda X., katero poznaš že iz »kolka ziemianek«, pojdiva k njim do vlaka. Rečeno, storjeno. Gospoda je bila očividno prijetno iz-nenadjena vsled najinega, dasi nekoliko poznega obiska. Toda za Varšavo deseta ura še ni pozna. Tu sem bil predstavljen tudi gospodu, jako ljubeznivemu in inteligentnemu možu, ki me je neprenehoma izpraševal o naših razmerah. Moj tovariš, dober znanec do-tične družine mi reče takoj glasno: Zdaj govori pa kar odprto, mi smo vsi hudi dcitio-kratje. In v resnici nisem nikjer čul v poljski šlahti tako nepristranske družine. Gospodični sem moral naštevati, koliko je že na naš jezik prestavljeno iz poljskega slovstva in potem mi je nasvetovala in napisala celo vrsto knjig, ki bi jih bilo dobro prevesti in mi sploh dala o poljskem slovstvu mnogo jako dobrih nasvetov.
Samovar je kipel pred nami in v prijetnem razgovoru so bežale urice, da bi skoraj zamudil vlak. In pri slovesu so mi obljubili, da me obiščejo poletu v mojej domovini. Bog daj!
vanredni učenci so oni obiskovalci, kateri so v pletarstvu že deloma izurjeni in samo še želijo izpopolniti svoje znanje. K tem spadajo tudi pomožni kmetijski delavci, ki se žele naučiti priprostih pletarskih del, da jih kot svoj postranski zaslužek izvršujejo v zimskem času. Tečaj na strokovni pletarski šoli traja tri leta in se vsako leto prične z mesecem septembrom in konča koncem aprila. Pogoji za vsprejem so sledeči: Sprejme se učenec vsak čas,- vendar je potrebno, da se priglasi pred začetkom učne dobe, t. j. pred 1. septembrom in vsaj do 20. avgusta. Priglasiti se je vodstvu c. kr. pletarske šole ali pa lokalnemu odboru te šole v Radovljici. Doprinesti je krstni list ter spričevalo dovršene ljudske šole. Istotako je potrebno spričevalo županstva o nravnosti in eventuelno tudi zdravniško spričevalo. — Pouk v pletarstvu in vrborejt je brezplačen. Po dokbnčanem tečaju konec aprila bo vsakemu učencu prosto, ali iti na počitnice ali ostati v pletarni ter se ondi tudi čez poletni čes s svojim do tedaj pridobljenim znanjem služiti novce. Strokovna šola v Radovljici je ustanovljena v prvi vrsti za obiskovalce radovljiškega okraja, kateri imajo pri vsprejernu prednost, sprejemajo se pa tudi učenci drugih krajev iz Dolenjske, Štajerske in Koroške. — Dostavek: Visoka c. kr. naučna uprava je pri ustanovitvi strokovne šole za pletarstvo in vrborejo v Radovljici imela pred očmi zgolj zboljšanje gmotnega položaja domačega prebivalstva. Ker so v radovljiškem okraju dani vsi pogoji za uspešno vrborejo in se tudi po raznih vaseh tega okraja peča ljudstvo s ple-tarstvom na dosedanji priprosti način, hotela je visoka c. kr. učna uprava z ustanovitvijo pletarske šole dati priliko, da se ta stroka domače industrije privede na višek modernega razvitka in tako postane nov vir domačemu blagostanju. Z ozirom na ta blagohotni namen visoke c. kr. učne uprave poživlja podpisani lokalni odbor stariše in varuhe za ta pouk sposobnih otrok, da porabijo ugodno priliko, ki se nudi mladini v njen prihodnji blagor. Pletarstvo je obrt, ki se danes nahaja v najboljšem razvoju in delavci te stroke spadajo med najbolje plačane delavske moči današnjega časa. Podpisani odbor je pripravljen dati vsa nadaljna pojasnila tako glede sprejema učencev v pletarskO šolo, kakor tudi glede oskrbe istih ter poživlja stariše in druge poklicane činitelje, da se zaupno obrnejo do njega. — V Radovljici, dne 17. julija 1907. — Lokalni odbor c. kr. pletarske šole.
—	Velehradski shodi. Od 25. do 30. julija bodo na Velchradu (postaja Uh. Hra-dište — Ung. Hradisch) važni shodi. Dne 25. in 26. julija bo znanstven shod, na katerem se bode razpravljalo o vzhodnem cerkvenem vprašanju; 27. julija popoldne in 28. julija dopoldne se bo vršil velik ljudski shod »apo-stolata sv. Cirila in Metoda«, 29. julija dopoldne pa katehetski shod, nazadnje se bo vršil še shod čeških akademikov in bogoslovcev dne 29. in 30. julija. O vseh shodih bode »Slovenec« prinesel izvirna poročila.
—	Nedeljski počitek. Deželna vlada je določila: V Novem mestu smejo biti trgovine v nedeljah odprte od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, v Kočevju od 7. ure zjutraj do 1. tire popoldne. V drugih krajih dežele od 7. ure zjutraj do 1. ure popoldne, izvzemši čas dopoldanske službe božje.
Na Rovih bo prihodnjo nedeljo 21. t. m. blagoslovljenje nove dvorane ondotnega izobraževalnega društva in sicer dopoldne ob polu 11. uri. Pred blagoslovom bo slovesna sveta maša. Popoldne bo v novi dvorani veselica, kjer nastopi prvič društveni tambura-ški zbor in se uprizori igra »Sinovo maščevanje.« Zvečer ljudska veselica na vrtu gospoda župana.
Nadškof Stadler je ob priliki 251etnega jubileja katoliške gimnazije v Travniku daroval ondotnemu magistratu 2000 K za reveže vseh veroizpovedanj.
—	Hotelska družba »Triglav« poroča, da se število udeležnikov množi, čeprav potrebna glavnica 300.000 kron še ni pokrita. Občinstvo se za to podjetje še bolj zanima, ko si je ogledalo krasne in moderne naprave in lepo razvrstitev posameznih objektov. Tudi tujci se o podjetju laskavo izrekajo. Nekateri malenkostni nedostatki, ki so bili od začetka neizogibni so se že odpravili, tako, da je danes vsakdo zadovoljen s stanovanjem in restavracijo. Po načrtu pravil noben udeležnik ne bo obvezan zvišati svojo vlogo ali kaj doplačati in jc torej njegova udeležba omejena le na že vplačani delež, ker pri družbah z omejeno zavezo tli treba jamčiti še z enakim zneskom.
—	Ogenj. Dravlje, 18. julija. Dne 18. julija ob 4. popoludne ie začela goreti lesena bajta Antona Kogovška v Dravljah. Hipoma je bila v plamenu tudi sosednja njegova hiša. V par minutah je pogorelo vse do tal. Živino in nekaj oprave so pač rešili, a zgorelo je mnogo vrednostnih predmetov, zlasti mnogo obleke. Da ni bila takoj na mestu domača požarna bramba in gasilno društvo iz Gorenje Šiške, bi bil ves dotični del vasi kup pepela, zlasti, ker je pihal ves čas močan veter. Zažgali so otroci! Stariši, spravljajte žve-plenke!
—	Vojaški begun posnemal Strasnova
Od zagrebškega polka je pobegnil Gjuro Te-nodi. ker je njegov oče izvršil samoumor, kot jc trdil, ukradel nekemu Griimvaldu motoci-kcl ter ga zastavil. Z dobljenim denarjem jc dobro živel. Ko so mu novci pošli, ponaredil jc na menici podpis nekega hišnega posestnika ter poslal ž njo nekega postreščeka v prvo hrvaško hranilnico, da mu nanjo izplačajo 500 kron. Uradniki so spoznali, da je podpis ponarejen, ter dali goljufa prijeti, ki so ga oddali vojnemu sodišču. Nekaj dni prej je izvabil od dr. Franka 50 kron češ, da je predsednik tajnega društva med vojaki, ki izdaja tajni list »Cisti«. Da mu je Frank boij verjel, mu je za-
pisal na neki papir nekaj sestavkov in napravil na papir listovo glavo.
—	Iz Radeč pri Zidanem mostu. V nedeljo, dne 14. t. m., je izdihnil dobro znani in nad vse priljubljeni preč. gospod Ivan Za-gorjan, župnik v pokoju. Kakor hitro se je zaznalo o njegovi smrti, so se zgrinjale nepretrgane množice ljubečih bivših faranov, pa tudi nefaranov, da izkažejo zadnjo čast njegovim zemeljskem ostankom in molijo za večni mir in pokoj njegove duše. Radečani so pokazali, kako visoko cenijo svoje dušne pastirje in so odločno izrazili svoje dušne pa-sko prepričanje. Pogreb visokočastitega pokojnega dne 16. t. m. je bil bolj podoben veličastni verski manifestaciji in triumfu, kakor žalobnemu izprevodu. Na tisoče broječe množice so napolnile cerkev do zadnjega kotička. Solze ljubezni in žalosti so zalivale oči vsem pričujočim, zlasti še ob govoru prečastitega našega dekana, gospoda Mateja Riharja, ki je prišel, da spremi, obdan od 18 'duhovskih sobratov, svojega stanovskega tovariša k začasnemu telesnemu počitku. Po slovesnem za-dušnem opravilu v cerkvi se je vil, kljub slabemu vremenu, dolg, silno dolg izprevod proti pokopališču med črnimi zastavami, ki so visele v znak žalosti skoraj z vsake javne in zasebne hiše. Dasiravno je želel pokojni v svoji oporoki priprost pogreb, smo vendar našteli ob krsti do dvajset vencev različnih društev in zasebnikov. V izprevodu smo opazili poleg desetih sorodnikov prejasnega kneza Wrede, viteza pl. Gutmansthal Benvenuti, deželnosodnega svetnika g. Rosino, g. Antona Krisperja. vodjo papirnice, trškega načelnika g. Rižnarja, do slednjega vse uradnike, občinski svet, vse učiteljsko osobje radeške pet-razrednice s šolsko deco, požarno bratnbo in corpore, pevsko društvo »Kuni«, ki zasluži vse priznanje s svojimi milimi žalostinkami <>red hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču, vse delavsko in nadzorovalno osobje iz papirnice, mladeniško in dekliško Marijino družbo itd. Izprevoda so se udeležili tudi vsi gospodje bivši kapelani pri pokojnem, razven enega, ki je bil zadržan. — Vreme je sicer močno kazilo, pa ogromna množica je pričala, da ni zadržalo nikogar. — Vsem p. n. udeležencem pri pogrebu, tako visokim gostom in društvom, kakor tudi firedragim našim fa-ranom in občanom v imenu sorodnikov, znancev in prijateljev iskrena zahvala! — Pokopan leži gospod Ivan na desni strani ob vhodu na pokopališče, med otroci, po izrečni svoji želji. — Prvi radeški župnik, ki ležiš pokopan na našem pokopališču: Večna luč, ki je Kristus, naj ti sveti!
—	Osmina po č. g. župniku Zagorjanu bo v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 8. uri.
—	O goriški deželni norišnici poroča »Soča«, da jc za stavbo proracunjena svota 1,100.000 kron že prekoračena. Za več stotin bo' več stroškov. Laški mizarji sc termina niso držali. Najmanj za eno leto bo baie norišnica pozneje otvorjena.
—	Poizkušeni samomor. Na vojaško strelišče pri Zagrebu je prišla neka ženska ter se postavila pred nasip, ki lovi kroglje. Dasiravno so vojaki streljali ostro, je k sreči vendar ni zadela nobena krogla. Ko so jo opazili, so jo takoj odvedli in oddali stražniku. Na poti se mu je hotela izviti in skočiti v Savo, kar pa se jej ni |x>srečilo. Zdravnik je dognal, da je ženska, ki se piše Marija Pavišič, stara 46 let, blazna.
—	Agrarna stranka goriška priredi v nedeljo dopoludne javen ljudski shod v Kojskem s čemer začne svoje politično delovanje v deželi. Stranka ustanovi svoje lastno glasilo.
—	Eno uro prepozno. Neki prosluli klati-vitez, imenom Kresnik, baje doma nekje iz Spodnje Štajerske, je ugrabil nekemu posestniku v Laški vasi pri Toplicah hranilno knjižico v vrednosti nad 800 K. Denar je bil vložen v »Mestni hranilnici« v Novem mestu. Kresnik je takoj, ko si je knjižico prisvojil, v omenjeni hranilnici dvignil — bil je previden in vendar — neumen — le delni znesek 200 K. To je bilo ob 11. uri dopoludne. Uro pozneje pa jc dospela od predstojnega orožništva v Novo mesto brzojavka, naj se predložitelju te knjižice denar ne izplača, ampak . . . No, pa bilo je že prepozno. Kresnik je v tem času že dvignil denar in najbrže jo je z vlakom ob 11. in pol uri popihal neznano kam. Za njim pa je šla kopica brzojavk na vse strani zlasti na prehodne štacije v tujezemstvo.
—	Pohvaljen je od mornariške sekcije našega vojnega ministrstva mornariški kurat Ivan Benzon, ker je kot učitelj na pomorski akademiji na Reki, kjer poučuje že 15 let hrvaščino, dosegel lepe uspehe.
—	Denar je zahteval. Dne 12. t. m. je plela po železniškem tiru na progi med Brezovico in Logom 64 let stara gostija Marija Jeraj. Popoldne okoli 4. ure prišel je k nji neznan človek, pokrit s cilindrom ter zahteval od nje denarja, češ, za kazen, ker svoje delo preslabo izvršuje. Na njeno pripombo, da je bil dopoldne železniške proge paznik pri nji in da je bil z delom zadovoljen, skočil je neznanec k nji, ter ji zagrozil, da če mu ne da ene krone, da jo bo tako stepel, da hoditi nc bo mogla, pri tem jo je udaril s palico čez hrbet ter odšel. Orožnikom se je posrečilo storilca v osebi Janeza Dolinarja, posestnika sina iz Lukovice, zaslediti. Jeraj ga je takoj spoznala kot storilca. Dolinarja so izročili sodišču.
—	Laški podčastniki v avstrijskih službah. V Avstriji veljajo predpisi, da odsluženi podčastniki imajo prednost v raznih pisarniških službah. — Na goriškem magistratu to tudi vpoštevajo, le s to razliko, da so sprejeli — odslužene podčastnike iz Italije. V svojem »ricoveru« imajo celo jednega — Garibaldin-ca. Evlva !
—	Umrl je v Zagrebu bivši zagrebški župan g. Adolf pl. Mošinsky.
—	Za Gregorčičev spomenik priredijo vasi Rakek, Unec in trg Planina na Uncu pri gospodu A. Beletu v nedeljo, dne 21. t. m., veliko ljudsko slavnost. Začetek ob 3. uri popoldne. Izletnikom k tej veselici so pri popoldanskih vlakih ob rakovskem kolodvoru, k večernim vlakom na Uncu, vozovi brezplačno na razpolago. Izlet na to veselico se spoji lahko z dopoldanskim poletem v škocijansko jamo ali na cerkniško jezero in bodo v ta namen izletnike spremljali od komiteja najeti vodniki. Kdor hoče torej 21. t. m. dopoldne na cerkniško jezero, ali v Škocijan, naj se prijavi do sobote, 20. t. m., zjutraj pri gospodu A. Domicelju na Rakeku, kjer bo tudi preskrbljeno za kosilo.
lj Za opeklinami umrl je 14-mesečni sinček poscstnice Frančiške Gregorka v Lesno-vem Grabnu pri Vrhniki. Padel je v škaf, v katerem je bila ravnokar skuhana piča za prešiče.
—	Ponesrečil se je v sredo gozdni delavec Bizjak iz Spodnje Idrije v eraričnih gozdih. Iz strmine je pridrvel hlod, ga podrl in stri glavo, da je bil na mestu mrtev. Zapušča vdovo in tri otroke.
—	Umrl je v Zagrebu tajnik trgovsko-obrtne zbornice senjske g. Sebald Cihlar. — Istotam je umrl posestnik Mirko Karaš.
—	Dalmatinska kopališča. Dalmacija bi mogla privabiti na svoje obale tudi mnogo ko-pališčnikov, ako bi se kdo brigal za to. Upati je, da bodo krasno dalmatinsko obrežje začeli tudi v tem oziru izkoriščati. Opčina Gornjega Primorja je sklenila, da priredi kopališče pod Gradcem za tujce, ki vsako leto prihajajo iz Bosne, da vživajo morsko kopeli. Tudi Split ima lepo kopališče Bočvice, o katerem pravijo, da je morda eno najlepših na svetu, a je zanemarjeno in ni niti dobrega pota do njega. V splitsko »Sumporno kopališče« je prišlo letos mnogo bolnikov iskat zdravja.
— Odgovor »Narodu« Iz Hotiča. Iz Hotiča smo dobili sledeči dopis: Hotiški dopisniki umazane cunje. »Slovenski Narod«, so v svojem članku z dne 10. julija t. I. sirovo napadli našega vestnega in zglednega gospoda župnika, očitajoč mu hinavščino in nenravna dejanja. Ako imajo še kaj časti v sebi, bodo preklicali svoje laži, sicer bodo hotiški možje in fantje vedeli, kako se jim je obnašati napram obrekljivcem in hinavcem. Šc preje, aprila meseca, pa se je spravila neka hijena nad ranjkega našega župnika, ki leži že skoro dve leti v grobu. Umazano napadajo duhovnika, ki ie živel med nami 23 let, ljubil svoje farane kot svoje otroke in vse svoje premoženje raz-dal ubožcem, da je umrl popolnoma reven. In tisti napadalci nas nazivljajo »backe«! Kako se pravi onemu, ki spredaj liže, zadaj praska? Hvala Bogu. da v Hotiču nimamo mnogo takih ljudij! — Sledi 35 podpisov.
—	Slovenske vesti iz Amerike. V New-yorku novoustanovljeno slovansko naselni-ško društvo je razposlalo oglas, v katerem naznanja, da v kratkem prične z delom ter natančno označuje svoj namen. Na Ellis Is-landu bode imelo svoje zastopnike, ki bodo izseljence sprejemali, jim svetovali in pomagali. Dotičnim. ki bodo potovali naprej, bodo kupili listke za vožnjo in hrano ter po potrebi stopili tudi v zvezo z njihovimi sorodniki in znanci. Za one, ki bi jih oblast obdržala na otoku, bodo poskrbeli primerne prostore; tiste, ki ostanejo v Ne\Vyorku, bodo spremili k njihovim ljudem, sicer pa čuvali in jih varovali, dokler se ne ustanove. — Da ne bodo' izseljenci v Newyorku padali v roke raznim izkoriščevalcem, bode društvo ustanovilo svoj »Naselniški dom«, zlasti za dekleta in žene. Dom bode na razpolago tudi onim, ki se vračajo domov in se ustavljajo rajši pri svojih nego pri tujcih. — Društvo bode za izseljence otvorilo posredovalni in informacijski urad, ki jim bode dajal svete glede razmer v raznih krajih in jim preskrbel delo v mestih, kjer si bodo lahko hitro opomogli. — Stroški so v prvem letu proračunani na 12.000 dolarjev. — »Jugoslovanska katoliška Jednota« bode imela svoje letošnje zborovanje v La Salle počenši z 9. septembrom. Kakor odkritosrčno priznavamo karitativno delovanje »Jednote«, vendar se nam čudno zdi, da je njeno društveno glasilo »Glas Naroda«, ki je vse preje nego katoliški list. Dokaz temu je ravno ista številka, v katerej društvo naznanja svoje letno zborovanje, kajti v njej se blati na sirov način ljubljanski knezoškof, ki je vendar, že ope-tovano kazal svojo skrb za naše izseljence. Čudno se nam zdi, da društvo proglasi za svoje glasilo list, ki očitno simpatizuje z našo sirovo »Narodno stranko« in služi le kot nekaka reklama za gotovo podjetje. Somišljenike pozivamo, naj priporočajo izseljencem res katoliške liste, zlasti »Amerikanskega Slovenca«. — Dne 1. julija je stopil v veljavo novi naselniški zakon, ki izdatno pomnožuje davek na izseljence. — Umrl je v Littlu Falls N. Y. Anton Gerbec, star 24 let.
—	Zveza dalmatinskih parobrodnfh društev. Parobrodna društva »Negri«, »Zarati-na«, »Rismondo« in »Topič« so se strnila v eno društvo, kateremu najbrže pristopi tudi »Ragusea«.
—	Hrvaško časopisje. »Svjctlost« javlja, da začne izhajati dvakrat na teden. »Fruško-gorac« za nekaj časa menda preneha, a potem pa začne izhajati v Petrovaradinu kot politični list z istim naslovom. V Pakracu .ie začel izhajati enkrat na teden politični demokratski list »Srbski Glasnik«.
Štajerske novice.
š Mesto okrožnega zdravnika v Brežicah bode v kratkem izpraznjeno, ker je dosedanji zdravnik dr. Strašek sanitetnemu di-striktnemu odboru odpovedal službo s 1. okt. 1907. Distriktni zdravnik dobiva od okrajnega zastopa razun svoje piaCe letni prispevek
1500 K, ki se bode najbrže v kratkem zvišal. Poživljamo slovenske zdravnike, da se pravočasno oglasijo za to važno mesto, ki se v kratkem razpiše.
š Nemški Ptujčani se hočejo s svojo smešno zagrizenostjo proslaviti. Vsak dan sklenejo kako papirnato resolucijo, o kateri menda domnevajo, da se bo ob nji ustavil slov. napredek. Dr. Plachki je v včerajšnji seji ptujskega občinskega sveta predlagal, da se mora varovati nemški značaj spodnještajer-skih mest in trgov in da radi tega ondi ne smejo biti imenovani slovenski uradniki ter sc ne smejo ustanavljati slovenski učni zavodi. Vsi nemški poslanci naj v tem smislu najodločneje postopajo.
š Internat v Celju. S šolskim letom 1907-1908 vzamejo šolske sestre iz III. sv. Frančiška v Celju deklece učenke in šoli odrasla dekleta v internat. Natančneje se poizve pri vodstvu zavoda.
š Kobilice v Laškem. V laški okolici je dr. Wahl izjavil: Kobilice so naredile v okolici ogromno škode. Po gozdih so objedle vse listje. Polje in travniki niso tako opustošenj. Opustošeno ie zemljišče v obsegu 36 knr. Gozdov ni mogoče več rešiti. Po polju, travnikih in vinogradih se preganjajo kobilce z briz-galnami običajnimi po vinogradih, ki jih napolnijo bodisi z milom zmešano vodo ali pa s tobačnim sokom.
š Nove maše v lavantinski škofiji bodo imeli letos sledeči čč. gg.: Rajmund Bratanič 11. avgusta, govoril bode gospod kanonik Dobrove; Cepuder Mirko 4. avgusta pri Sv. Jakobu v Ljubljani, govori stolni vikar Po-tokar; Grošelj Mihael 4. avgusta v Železnikih, govori selški kaplan Bajec; Mart. Kram-berger 11. avgusta pri Št. Lenartu, govori dekan Jurčič v Vozemčah; Janko Schiller dne 4. avgusta v Skočidolu; Martin Tomažič dne 28. julija pri Št. Lovrencu, govorita slovensko kaplan Tomažič in dekan Vollineier nemško; Ivan Vedečnik 18. avgusta v Konjicah, govori dr. Ivan Janšič iz Žalca; Ivan Atelšek 18. avgusta v Ljubnem, govori kaplan Kavčič; Ivan Bopovič 4. avgusta v Artičah, govori profesor dr. Medved; Jožef Pačnik dne 4. avgusta v Žalcu, govori župnik Dekorti; Jernej Podpečan 11. avgusta v Galiciji pri Celju, govori ljubljanski kurat Flis; Ivan Šketa 11. avgusta v Braslovčah, govori kanonik Bohinc; Jožef Toplak 25. avgusta pri Št. Lovrencu, govori župnik Rotner.
š Telefon v Celju. V soboto se otvori v Celju telefonični promet. Priglašenih je že 48 naročnikov. Veliko naročnikov so pa odklonili, ker so napravili premajhno centralo.
š Cerkvena tatica prijeta. V Poličanah so prijeli 16 . t. m. neko 501etno gluhonemo žensko, ki je ukradla v cerkvi več stvari, med njimi tudi velarni prt. Policija je zaprla vsa cerkvena vrata.
š Brat in sestra promovirana. V soboto bodeta promovirana na graškem vseučilišču za doktorja modroslovja I. Vučnik in njegova sestra Mihaela Vučnik, učiteljica na ženskem liceju v Lincu.
š Utonil je 15. t. m. v Dravi pri Ptuju pri vajah pijonir Karol Ojsteršek. Gradili so most in ko so vrgli v reko sidro, je padel Ojsteršek v vodo. Plaval je nekaj časa, a zapustile so ga moči, še je zakričal in zagrnili so ga valovi. Šele pozneje so potegnili njegovo mrtvo truplo iz vode.
š Iz poštne službe. Iz Maribora v Gradec oziroma v Bruck ob Muri sta premeščena poštna asistenta Ferdinand Paulusteiner in Gustav Mayer, iz Ptuja v Maribor je premeščen asistent Ludovik Dvorak in z Zidanega mosta v Ptuj je premeščen astistent Franc Pillwax.
Znanstvo in umetnost.
*	Srbi in »Doin in Svet«. »Beogradske Novine« pišejo: Našim čitateljem je znano, da je dr. Niko Zupanič na Dunaju pri jugoslovanski svečani seji predaval o življenju in delovanju dr. Jovana Cvijiča. To predavanje, nekoliko dopolnjeno, je objavil dr. Zupanič v ljubljanskem »Dom in Svetu« pod imenom »Jovan Cvijič. Biografska študija«. Kolikor moramo biti Srbi hvaležni svojemu prijatelju dr. Zupaniču, da toliko pažnjo poklanja našemu uglednemu učenjaku in ponosu srbskega vseučilišča dr. Cvijiču, tako nas veseli, da so te vrste zagledale dan v prvem in najodlič-nejšem slovenskem književno-ilustrovanem listu, okoli katerega se družijo prve slovenske sile, najboljši zastopniki slovstva in umetnosti. Isti list piše pod naslovom »Slovanska vzajemnost«: Češki književni list »Novi Život« prinaša v svoji prilogi »Eva« prevod šaljive igre slovenskega pesnika Antona Medveda »Rendez-vous«. Med mladimi slovenskimi pesniki stoji Aledved brez dvoma na prvem mestu, in čudimo se, da naši leposlovni listi tako malo pozornosti obračajo ne samo na njegove prekrasne pesmi, ampak sploh na slovensko književnost, v kateri jc polno lepih stvari, ki bi tudi Srbe zanimale i po predmetu i po načinu. — »Beogradske Novine« pišejo pod naslovom: »Slovenčka dela na češkoj po-zomici«: V praškem »Narodnem gledišču« so večkrat predstavljali »Divjega lovca«, odlično delo slovenskega pisatelja Finžgarja.
*	Zanimive spomine na svoje potovanje po Italiji maja meseca tega leta objavlja v »N. W. Tagbl.« bivši poveljnik našega tretjega armadnega zbora, vpokojeni feldcajgmoj-ster Succovaty. Hvali uljudnost italijanskih častnikov in izvežbanost vojakov. V Bologni je zapazil v neki izložbi knjigo: »L'educazione morale del soldato e i tempi nuovi« od nekega častnika. V knjigi se povdarja potreba vzgajati vojake tudi v moralnem oziru ter jih varovati socialnodemokraških idej, od katerih je zgornja Italija vsa okužena. Neki pre-
prosti človek je Succovatyju v železniškem vozu dejal: »Tržačani bi radi prišli pod naše kraljestvo. Toda če bi danes nam pripadali, bi si jutri želeli nazaj pod Avstrijo.« Najbolj iredentovski je Videm. O znameniti katedrali v Ravenni pravi Succovaty, da ni nič bolj znamenita, kot katedrala v Poreču. Succo-vaty je srečal v Bologni in Ferrari, ki sta bili svoj čas njegovi prvi dve garniziji, mnogo italijanskih veteranov iz avstrijsko-italijan-skih vojsk. Vsi so hvalili avstrijske vojake, posebno ulance. Dasi sem že starček — piše Succovaty — sem se na italijanskih tleh čisto pomladil.
Ljubljanske novice.
LJUBLJANSKA KIRKE. Nečuveno čarodejstvo v občinskem svetu.
Carodejstvo se nadaljuje. O tem nas je prepričalo sledeče zanimivo in skrbno sestavljeno pisanje, ki ga ne smemo skrivati pred lučjo javnosti: P. n. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Glede na notico »Ljubljanske Kirke. — Nečuveno čarodejstvo v občinskem svetu«, priobčeno v 161. številki »Slovenca« z dne 16. t. m. zahtevam na temelju § 19 tisk. zak., da priobčite v zakonitem roku in na zakonito predpisanem mestu sledeči popravek: 1) Ni res, da sem priobčil v »Narodu« glede postopanja občinskega sveta ljubljanskega v zadevi Proft kako laž. 2) Res pa je, da sem priobčil v «Slov. Narodu« le polno resnico, pojasnivši, da je bil občinski svet v m e r i to -r i č n e m protestu zoper imenovanje Prof-tovo soglasen, četudi ne v obliki Megličevega predloga. V Ljubljani, dne 17. julija 1907. Dr. Kari Triiler.« — Čarovnija g. dr. K. Trillerja obstoji v tem, da manipulira v poltemi z besedama meritorično in formalno (v obliki). On je nasprotoval predlogu Megličevemu, da se naj izreče protest občinskega sveta proti imenovanju nemško-nacionalnega Profta, je pobijal ta predlog in izjavil, da se vzdrži glasovanja, kar je tudi storil. To so dejstva, ki jih ne taji in ki so mu pri naših narodnih nasprotnikih gotovo zapisana v zlato knjigo. A očitanje, da ie izdal slovensko stvar, zavrača, češ: »Res, da sem bil formalno proti protestu, pa sem bil meritorično zanj.« Naj nam dovoli g. Kari Triiler, da se nekoliko pomudimo pri tej duhoviti distinkciji. Dr. K. Triiler gre na lov zajce streljat. Pomeri na dolgouha. puška poči, zajček pa veselo poskoči in izgine v grmovje, Boga hvaleč, da daje živeti takim lovcem. G. dr. Kari Triiler pa gre mirno domov in reče svoji milostljivi gospej soprogi: Skuhaj mi zajca, ki sem ga ravnokar ustrelil! — Saj nisi ničesar ustrelil, dragec. — Pač. Formalno sicer zajca res nisem zadel, a ustrelil sem ga meritorično, kajti bil sem na tihem za to, da zajec pade. — In tisti dan ie dr. Triiler zajčjo pečenko jedel meritorično, ne pa formalno.
Ta čarovnija je sploh jako praktična in bo v ljubljanskem občinskem svetu še povod velikemu napredku. Pride k presvetlemu gospodu županu deželnega stolnega mesta Ljubljane deputacija socialnih demokratov v fraku in klaku, ker to je zdaj napredna noša tega rodu, in Etbin Kristan, deklamator »Dramatičnega društva«, izpregovori: »Kdaj boste, presvetli gospod župan, dali ljubljanskemu prebivalstvu reformo občinskega volivnega reda?« Presvetli gospod župan odvrne: »Jaz se čudim Vašemu vprašanju. Saj sem Vam že dal volivno reformo meritorično pred tremi leti, ko sem sestavil predlog, katerega smo potem formalno pokopali.« In socialni demo-kratie se bodo udano zahvalili za veliko dobroto in bodo volili — meritorično, ne pa formalno. S tem bo ustreženo na vse strani.
Ta čarovnija bo tudi pomagala na noge hromemu kranjskemu deželnemu zboru. Načelnik narodnonapredne stranke je meritorično vnet za vse dobro in blago, če mu tudi formalno včasih nasprotuje, kakor je n. pr. z volivno reformo za deželni zbor. Ves slovenski narod ga bo prišel s slovesno bakfja-do zahvalit, da je s svojo meritorično izjavo za splošno in enako volivno pravico toliko koristil demokratični slovenski volivni ideji.
Kdo ne vidi čarobne moči dr. Trillerjeve distinkcije? Ljubljansko barje je meritorično že vse posušeno, in Ljubljana ima meritorično samoslovenske napise. Meritorično smo vsi prosti vsega dolga in se za formalnost po dr. Trillerjevein vzorcu ne brigamo več.
Ta coprnija je jako praktična in hvaležni smo zanjo. Vse lahko prccopra in začara ljubljanska Kirke, samo enega dejstva ne more izpremeniti, in to se glasi:
Ko je pretila vsled nemožatosti dveh ljubljanskih liberalcev v c. kr. dež. šolskem svetu nevarnost, da bo na c. kr. prvo gimnazijo za ravnatelja imenovan Nemec in se tako ustvari nemška posest, sta dr. Kari Triiler in Ivan Šubic preprečila formalni soglasni protest ljubljanskega občinskega sveta. To nevarnost je odvrnila edino le moška odločnost »klerikalcev«, ki so kot zastopniki cerkve v dežel, šolskem svetu in kot poslanci v državnem zboru storili svojo narodno dolžnost v polni meri.
Tega dejstva nihče ne spravi iz sveta.
XXX
Občinski svetnik ravnatelj g. Šubic je odložil mandat občinskega sveta ljubljanskega. To .ie naravna in edino poštena konsekvenca njegovega nastopa v obč. svetu. Radovedni smo. ako bo tako možat tudi g. dr. Kari Triiler. Dr. Triiler je s svojim nastopom v obč. svetu izzval splošno ogorčenje, ter nima več zaupanja svojih volivcev, zato mora tudi on izvajati konsekvcnce.
lj Popravek. Dobili smo in resnici na ljubo priobčujemo: Trgovec g. Urbane za pogreb svojega osemletnega uslužbenca Ranta
ni plačal 30 gld., ampak samo 12 gld., ostali potrebni znesek za pogreb in venec pa so zložili rajnikovi tovariši po kronicah.
Ij Motorna ladja tvrdke Kotnik na Vrhniki za izletnike iz Ljubljane na Vrhniko in nazaj bo vkratkem pričela voziti po Ljubljanici. Poizkušnje so se že vršile. Na ladji ima 8 do 10 oseb prostora.
lj Velik vojaški koncert vršil se bode to nedeljo, 21. julija zvečer, na vrtu hotela »Union«. Svira polnoštevilna godba pod vodstvom gesp. kapelnika Christopha.
Ij Sprejemnega Izpita za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča v Ljubljani, ki se je vršil 12., 13., 16. in 17. julija se je udeležilo 77 prosilcev. Od teh jih je bilo 41 sprejetih. Ker v I. letniku za več gojencev ni prostora, odpade sprejemni izpit v jesenskem terminu.
Ij Radeckega veteran umrl. V Spodnji Šiški je umrl predvčerajšnjem po kratki bo-ležni g. Matija Zigur, v 86. letu svoje dobe. Pokojnik je bil leta 1842 k 17. pešpolku potrjen, se udeležil bitke 1. 1848 in 1849 pod vodstvom slavnega feldmaršala Radeckega kot pfcdčastnik in zastavonoša. Pokojni Zigur je bil na Kranjskem eden zadnjih takozvanih starih »grenadirjev« s historično znano »medvedovo« kapo. Od leta 1875., ko se je ustanovil kranjski vojaški veteranski kor, je bil Matija Zigur cel čas njegov redni član in 20 let je zavzemal v njem mesto kornega stotnika. S svojim rodoljubjem in odkritim značajem si je pridobil povsod ljubezen in spoštovanje. — Danes ob 6. uri popoldne je njegov pogreb iz Spodnje Šiške k Sv. Križu. Bodi vrlemu možu časten spomin!
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima v nedeljo, 21. t. m., ob 7. uri sv mašo na Rožniku. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor.
lj Nevarna tatova pobegnila. Iz zapora v Budimpešti sta te dni pobegnila 21-letni Leopold Lebovics. rodom iz Budimpešte in 24-let-ni Endes Arpad, rodom iz Nagy Kuekuellove. Prvi je 163 cm visok, okrogloličen, rjavih las, visokega čela, rjavih brk in ima na levi strani obraza dve materni znamenji. — Drugi je 165 cm visok, močne postave, okrogloličen, plavili las, modrih oči in mu manjka na levi roki mazinec. Oblasti ju popisujejo kot zelo nevarna tatova, iu ker ni izključeno, da sta krenila na tostransko polovico, naj bode občinstvo previdno in ju, če se kje priikažeta, takoj izroči najbližnji varnostni oblasti.
lj V Ameriko se je odpeljalo z južnega kolodvora 70 Slovencev in 25 Hrvatov.
lj Najdene reči. Hlapec Anton Grinšek je našel srebrno tobačnico za svalčice. — Neki gospod je našel žensko srebrno uro in verižico. Oboje se dobi pri magistratu.
lj Aretovan je bil včeraj policiji dobro znani 60-letni krtačar Franc Cerar. Kljub temu, da je odsedel že 25 let zapora, se le noče poboljšati in hoče živeti edino le še od beračenja, potem pa posedavati v žganjarnah. Tako je včeraj zopet gladil kljuke po Wolfo-vili ulicah in ko ga je stražnik prijel in peljal čez frančiškanski most, je Cerar iz jeze vrgel klobuk v Ljubljanico, češ, bode že magistrat drugega kupil. Utaknili so ga v zapor.
lj Sanitetni vojak, ki je včeraj utonil v Ljubljanici se zove Konrad Friedberger in ne Fridrich, kakor smo včeraj pomotoma poročali. Star je 22 let in doma iz Štajerskega.
lj Kap zadela je danes dopoldne 82-letno vdovo Jožefo Steinerjevo v njenem stanovanju na Poljanski cesti št. 15. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Umrli so: Marija Radej, poštnega uradnika žena, 28 let, Križevniške ulice 7. Rozalija Adler, gostija 71 let, Radeckega cesta št. 11. — Meta Zupančič, krošnjarica, 84 let, Radeckega cesta II. — Marija Zabukovec, zasebnica, 62 let, Karlovska cesta 8. — Josip Remc, gostač, 78 let. — Ivan Tavčar, zidarjev sin.
Ij Izgubljena je tula škatljica za cigarete z monogramom P. K. Pošteni najditelj naj jo proti nagradi odda v jermenarski prodajalni Kolodvorske ulice št. 6.
+ III. redni občni zbor »Slov. dijaške
zveze« se vrši v soboto 3. avgusta t. 1. ob 9. urr v dvorani Rokodelskega doma« v Ljubljani, Komenskega ulica s sledečim vsporc-dom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Tu pride najprej na dnevni red poročilo odseka za revizijo pravil. Prijatelji društva dobro došli. — V petek, 2. avg. ob 4. uri popoldne je odborova seja »Slov. dijaške zveze« pri tačasnetu tajniku Mozetiču, Tržaška cesta 4.
Iz slovanskega sveta.
— «Svobodomisleci», ki prirejajo shod v Pragi, v prvi vrsti židovski zastopniki frama-sonskih lož, ki hočejo v Avstriji razpresti svojo agitacijo, delajo veliko reklamo. Prišli so celo pred županstvo praško ter prosili, naj Praga, znana po gostoljubnosti, pogosti tudi svobodomislece na občinske stroške. Hackcl se je že oglasil, da pride, kot znamenje, na kaki znanstveni višini stoje ti svobodomisleci, ki so na kongresu v Rimu, majorizirani od anarhistov, naredili tako klavrn fiasko. Smo radovedni., kateri Slovenci se bodo oglasili za ta shod.
si Bolgarska igralka zgorela. V mestecu Štanimajki je neka igralska družba predstavljala v šoli dramo »Oče«. Neki igralec je bil tako neroden, da jc prevrnil petrolejko, olje se je vnelo in plamen je vžgal obleko igralki Kazandjijevi, da jc bila v trenotku vsa v ognju ter za nekoliko ur umrla v strašnih mukah.
si Bolgarski železničarji so imeli v Sofiji in po drugih mestih več shodov, kjer so ostro nastopili proti prometnemu ministru I radi preganjanja stavkarskeea odbora, radi
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena let« 1854.	v Ljubljani, Wolfove ulice Štev. 12 __^—* Štev, telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu lo spoštovanim gostilničarjem svoje izbora«
2469 160—3»
mapcno i» i v« v iodcih In steklenicah,
nečloveškega ravnanja z nekaterimi uslužbenci in ker ni izpolnil obljub, ki jih je dal lani železničarjem. Izdali so manifest na narod proseč ga pomoči v slučaju, da se stavka zopet prične.
si Koliko Hrvatje znosijo v Ameriko. Lani se je izselilo v Zedinjene države Severne Amerike 44.772 Hrvatov, ki so seboj vzeli v gotovini 2,847.564 kron. Ako se potni stroški za vsakega posameznika računajo le na 200 K, znaša vsota, ki je šla lani iz Hrvaške 11 mil. 701.952 kron v gotovini. Prav gotovo bi se dalo tudi na Hrvaškem marsikaj napraviti z 11 milijoni. Škoda, da ne moremo vsaj približno napraviti podobnega računa tudi glede Slovencev.
si Rusko delavstvo in socialna demokracija. Rusko delavstvo se že dalj časa izkuša oprostiti socialnih demokratov in njihove nadvlade. Velika večina izjavlja, da so se jej priklopih, ker niso imeli boljše opore. Lokalne, zlasti pa splošni stavki so nezadovoljnost še bolj podnetile, ki je po londonskem kongresu prikipela do vrhunca, zlasti zato, ker se tako-zvana delavska stranka ni skoro nič pečala z delavskimi potrebami in zahtevami.
si Slava srbskega učenjaka. V Berolinu so osnovali »Zcutral Institut tiir Gedanken-statistik und menschliche VVissenserueite-rung, v katerem je sedaj 15 največjih sodobnih učenjakov z vsega sveta. Med njimi .ie tudi profesor srbskega vseučilišča v Belgradu dr. Mihajlo Petrovič. Ta je zaslužen zlasti v tem, da je največ pomagal v to. da se ie v matematiki ustanovila nova disciplina: občni mehanični pojav.
Razne stvari.
Zrakoplovi za francosko armado. Proračunska komisija francoske državne zbornice namerava predlagati v proračunu za vojsko poseben kredit, s katerim naj se zgradi v vojne namene še pet zrakoplovov po vzorcu »Patrie«, ki se da voditi.
Katoliška cerkev na Kitajskem. Član cesarske hiše kitajske je sestavil spomenico o ustanovitvi kitajskokatoliške Cerkve. V ta namen naj bi se naprosil papež, da odpošlje v Peking svojega nuncija in imenuje kitajskega nadškofa, da se preprečijo prepiri. Kitajska vlada se še ni odločila. V Rim je že odpotoval škof Henninghaus iz Južnega Santunga, kjer ga bode sprejel sv. Oče.
Tatu juvelov Liitteiu se je posrečilo pobegniti v Rio de Janeiro.
Povodnji in nevihte. Iz Prage se poroča, da Vltava vsled deževja stalno narašča. V časlavski okolici je orožništvo deložiralo prebivalce iz 39 hiš. Voda je narastla 1 m visoko.
V	Rihu\vu je utonil neki krojač, ki je hotel rešiti svoje štiri otroke. Iz Vratislava poročajo, da je v kladski pokrajini povodenj podrla 20 hiš. Uničena je vsa žetev. V knvenberški okolici se je prekucnil rešilni čoln. Utonili sta dve osebi. Pet oseb je pa splezalo na neko drevo, kjer so ostale 16 ur, dokler jih niso rešili vojaki. Velikansko škodo so napravile zadnje nevihte na sadnem drevju na Češkem, Moravskem in na Nižjem Avstrijskem. Reka Bečva je izstopila. Preplavljene so ulice v Hranicah. V bolnišnici stoji voda v pritličnih prostorih 1 m visoko. V Vsetinu je preplavljen spodnji del mesta. V Bukovini je poplavila voda v Avguštinovi vasi temelj za novo cerkev, ki se je nato podrla. En delavec je ubit, osem nevarno, šest pa lahko ranjenih.
V	Pruski Šleziji je narasla voda podrla več mostov in neko letoviško hišo.
Solnčna toplota in železniške šine. V Zje-dinjenih državah Severne Amerike se je primerila železniška nesreča, katero je zakrivilo solnce. Po hladnem jutru je nastal silno vroč dan; železniške šine so se vsled velike vročine skrivile in ravno na istem mestu je skočil vlak s tira.
Linčan radi ukradenih golobov. Neverjetno, kaj je mogoče v Berolinu, stolnici »najbolj izobraženega naroda«. Lastniki neke kolibe so prijeli tatu golobov, kočijaža Otona Gutscheja ter ga grozovito razmesarili. Dva sta ga trdo držala, tretji pa mu je vsevprek razrezal obraz. Lica nesrečneža so bila skoro popolnoma razrezana, istotako nos. Vsega v krvi so ti kulturonosci vlekli žrtev svoje go-rilske podivjanosti k nekemu zdravniku v bližini.
— K evharističnemu shodu v Mctz pošlje sve oče kardinala Vincencija Vannutellija, ki doj : tja dne 6. avgusta.
Obljubil zakon, a ne poročil. Gospica Allen iz Newyorka, ki si služi kruh s tem, da je umetnikom za model, je tožila avstrijskega barona Nuvellyja za odškodnino 25.000 dolarjev, ker jej je obljubil zakon, a potem ni dr-
žal besede. Baron Nuvelly, katerega so takoj prijeli, jc izjavil, da tožba nima druzega namena, kot izsiliti iz njega denar.
Bojkot unijatskega škofa Drohobeckega.
Več odbornikov gospodarske podružnice v Križevcu bode odložilo svoja mesta, ker nočejo sedeti v odboru, kateremu načeluje uni-jatski škof Drohobecki.
Musolino — zblaznel. Rimski listi poročajo, da je sloviti ropar iz Kalabrije, Musolino, zblaznel v kaznilnici Portolongone, kjer je zaprt za celo življenje. Ob tem poročilu se zopet dviga spomin na krvava dejanja ljubljenca kalabreškega prebivalstva. Rojen je bil 1876 v majhnej vasici v Kalabriji, eldo-radu banditov. Ze v 21. letu je bil radi poiz-kušenega umora obsojen na 21 let :eče, dasiravno so bili dokazi proti njemu zew, pomanjkljivi in je Musolino prisegal, da je nedolžen. Vse ni nič pomagalo, mesto skalovitih gor Kalabrije so ga obdajale gole stene ječe. V njem je vrelo gneva in prisegel je strašno osveto svojim sovražnikom in protipričam. Čez dve leti se mu je posrečilo uiti s tremi tovariši na čudovit način in tedaj je začel izvrševati svojo prisego na grozovit način. V dveh letih je umoril sedem, ranil pa pet oseb, ki so v omenjenej razpravi nastopile proti njemu. Karabinieri so napeli vse sile, da groznega roparja dobe v roke, a njih trud je bil za man, Musolino jc vsakokrat odnesel zdravo kožo in pete, ker so mu šli povsod in vedno na roko prebivalci sami. Velikodušni bandit namreč ni nikoli ropal ali kradel, pač pa često marsikakega preganjanega reveža sprejel v varstvo. Postal je ljubljenec vseh in poetična ljudska domišljija je spesnila o njegovi osebi cel venec legend. Ko so ga 1901 končno vendarle vjeli pri Aqualagni v Kampanji, prevzela je srca vseh kalabrijskih prebivalcev globoka žalost radi nemile usode njihovega junaka.
RUSKA PROCESIJA.
Peterburg, 17. julija. Ruska procesija v čast sveti podobi, katero je poslal »Zvezi pravih ruskih ljudi« pravoslavni jeruzalemski patriarh, se je vršila zelo originalno. V sprevodu je bilo tisoč ljudi, med njimi dvanajst škofov. Predsednik »Zveze«, vsemogočni Dubrovin, je v svojem govoru imenoval dumo »gnjezdo izdajalcev«. Vsi navzoči so morali priseči, da bode njihovo geslo »Doli s konstitucijo! Doli z vsemi časopisi«« Vsa procesija je nato zarjula: »Doli s časopisi!« — Princ Volkonski ie molil na glas molitev in prosil Boga, naj Rusijo obvarje pred antikristom, ki vlada v ostali Evropi.
Telefonska in brzoSa« poročile.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 19. julija. Državni zbor je nadaljeval danes debato o drugem branju proračunskega provizorija. Hormuzaki je zahteval za Rumunce iste pravice kot za Rusine in je protestiral proti rusinski zahtevi, da bi se vzhodna Galicija združila z Bukovmo. Soc. demokrat Tomašek je tožil, da je šola »klerikalna« ter ie izjavljal, da bodo soc. demokratje nadaljevali boj za svobodno šolo.
Du naj, 19. julija. Predlog odseka nemške devetorice o nemškem razpravnem jeziku še ni vložen, ker se krščanski socialci še niso odločili.
VREME.
Du n a j, 19. julija. Meteorologfčna opazovalnica zagotavlja lepo vreme.
UMOR.
Trst, 19. julija. Tukaj je v bolnišnici umri težak Ferdinand Zapettini, katerega je predvčerajšnjem zahrbtno zabodel težak Ev-gen Cetin.
JAPONSKA.
Reka, 19. julija. Tu bodo vkrcali 50 tisoč konj, katere so japonski častniki nakupili na Ogrskem za svojo armado.
PONESREČENA LADJA.
S t. J a g o de C h i 1 e, 19. julija. Ladja »Toro« se je potopila. 17 oseb je utonilo.
KOREJSKI CESAR ODSTOPIL.
S o u 1, 19. julija. Korejski cesar je danes odstopil. Tem povodom so se vršili veliki nemiri. Množica je napadla trgovske prostore Daily Kokumin. Vojaki so končno pregnali množico. Škoda je velika.
KRIZA NA PORTUGALSKEM.
L i s s a b o n . 19. julija. Ministrski predsednik Franco. ki hoče z diktaturo ozdraviti
žalostne razmere v deželi, je kralju predlagal, naj odpravi višjo zbornico, ki je središče vse korupcije. Armada je vsa za kralja.
NASI.
P a I e r m o , 19. julija. Tu se je ustanovil odbor, ki bo vodil akcijo proti vladi v prid zaprtemu Nasiju. Pri demonstraciji za Naslja, je vojaštvo z bajoneti razgnalo Siciliance. Več oseb je lahko ranjenih. Bati se je slične vstaje kakor nedavno na južnem Francoskem.
DEMONSTRACIJE RADI NASIJA.
P a 1 e r m o , 19. julija. Tu se je vršil protestni shod proti aretaciji Nassija. Po shodu so bile velike demonstracije. Množica je metala na vojake in policijo kamenje, z balkonov je občinstvo streljalo iz revolverjev na vojake in policijo.
SILNA VROČINA. 2500 OSEB OBOLELO.
F i 1 a d e 1 f i j a , 19. julija. Tu je silna vročina. Pri včerajšnjem slavnostnem sprevodu, katerega se je udeležilo 100.000 oseb se je nezavestnih zgrudilo 2500 oseb zadetih od solnčarice. Bolnišnice so vse prenapolnjene.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
S Q	Cu 0 parom nja	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celiija	Vetrori	Neb*	► m M |SB
18	9. zveč.	731'2	191	brezvetr.	jasno	
19	7. zjutr.	734 5	16 8	sr. jvzh.	obl.	00
19	2. pop.	734 4	22 5	sr.jjzah.	jasno	
Srednja včerajim|a temp. 20 35, norm 19 8«
i
1612 1—1
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, brat, svak in stric, gospod
Ludovik RovSek
dijak VI. realčnega razreda
po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 18. t. m., ob 12. uri opoldne blaženo zaspal v Gospodu.
Pogre i bo v soboto, dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorske ulice št. 32, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maSe zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Predragega rajnika priporočamo v blag spomin in v pobožno molitev.
V Ljubljani, dne 18. julija 1907.
Žalujoči ostali
Kdor želi kupiti dobro, naravno, izborno
vino
teran in istrsko vino, naj se obrne na Simona Preuza, posestnika v Kringi št. 37, pošta Tinjan, Istra; postreglo se mu bo v vsakem oziru na drobno in na debelo. Vzorci za poskuš-1592 3—3 njo na razpolago brezplačno.
Staro

železo
baker, svineo in mednino plačuje po naj«i6jih cenah =======1===
W Fr« Stupica H
v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvazorjev trg št. 6. 718 5
Vabilo
na
redni občni zbor
.Hranilnice In posojilnice u LaSkem'
ki se vrši
dne 28. julija 1907.
po večernicah v gostilni gosp. Franca Šukla.
Dnevni red:
1.	Poročjlo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
3.	Prememba pravil.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
1613 1-1	Načelstvo.
KoitMon
za zelo dobro vpeljano trgovino v Ljubljani se tiče ali se taista proda. Ponudbe pod,,S.7." na upravništvo tega lista.
1602
Učenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pos 3-1
Lambert Hallyt Medlja-Izlake
pri Zagorju ob Savi.
OOO
Kdor želi svole posestvo ali trgovino
vsake vrste kakor tudi tovarne, hiše, vile, zemljišča, pen-zionate posestva, mline, opekarne, hotele, gostiine, kmetije
naglo in naravnost prodati
ali dobiti na nje hipotečno posojilo, naj se predvsem zaupno obrne na prvo strokovno, strogo reelno in največje podjetje
Prva avstr. borza §
za trgovino in realitete
Največji kršč. strokovni list. Centrala na Dunaju.
Glavno zastopstvo:
Ljubljana, Spodnja iiika
Cesta na drž. železnico št. 149
1 v t 6 - 6
Wa
Podružnica b v Spljetu. 1
Delniftka glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1
Ljubljansko kreditna banka v Ljubljani, stme mite m. i
obrestuje
RV MT vloge na knjižice in v tekočem računu od dna vloge do /IO„
dnavzdiga po 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu, s
1 Rezervni fond 1 ■ 1 1 K 200.000. 1 1 D
Državni zbor.
Dunaj, 18. jul.
Proračunska razprava.
Danes .ie zbornica pričela drugo branje proračunskega provizorija. Včeraj so sklenili načelniki klubov, da govori le 30 govornikov iz raznih strank. Proti temu sklepu pa je danes ugovarjal grof Sternberg in konec je bil, da naj odloči žreb. Tako je oglašenih menda do 200 govornikov po vrsti, kakor so vlekli številke iz posode. Najbolj srečen je bil poslanec Klofač, ki je potegnil kot protigovornik prvo številko. Govoril je v češkem jeziku in ministerialni tajnik dr. Fatka je stenogra-firal češki govor. Za njim je govori! krščanski socialist Mayr.
Dr. Krek.
Ker ni prijatelj loterije, mu tudi žrebanje ni bilo ugodno. Dobil je številko 96, tako bi sploh ne bil prišel na vrsto. Ker pa se vpišejo mnogi med govornike, ki sploh ne mislijo govoriti, zato mu je eden srečnejših »loteristov« odstopil svoje mesto. In prav je storil. Slišali smo dr. Kreka govoriti na raznih shodih že mnogokrat med viharnim odobravanjem. Danes so mu burno ploskali tudi razni politični in narodni nasprotniki. S svojim velikim in globoko zamišljenim govorom, kakor ga o ogrskem vprašanju še nismo slišali v tej zbornici, je izvabljal debelo uro gromovito pritrjevanje in najživahnejše ploskanje mnogoštevilnih poslancev iz vseh taborov. Samostojno je proučil zgodovino avstrijsko-ogrsko-lirvaškega spora, ki se ponavlja ob vsaki na-godbi. V jedrnatih stavkih je dokazal, da od nekdaj vladajo na Ogrskem »rabulisti«, ki pačijo zgodovino iu pisano pravo. Na Ogrskem ne vlada ljudstvo, ampak mažarska aristokracija in plutokracija, ki v svojem nedo-sežnem šovinizmu teptata pravico nemažar-skih narodov.
Dr. Krek je najprvo razvrstil stranke v avstrijski zbornici v tri tabore. So stranke, ki nočejo vladati, ker so po svojem programu opozicijske. So stranke, ki bi rade vladale, pa ne morejo. So slednjič stranke, ki morejo in hočejo vladati. Slovenski poslanci se ne prištevajo k nobeni teh strank. Slovenci smo mal in od raznih vlad zanemarjen narod. Število slovenskih poslancev je torej preneznatne, da bi mogli vladati, odločevati v zbornici. Vladati pa tudi nočemo, ker ne hrepenimo po ministrskih sedežih. Ker pa nismo »a priori« opozicijska stranka, torej hočemo tukaj v parlamentu izvojevati za svoj narod kar največ koristi. In v tem boju za pravice in koristi svojega naroda nam je dobro došel vsak sobojevnik, vsak ix>dpornik. Neodvisni smo od birokracije in njenih glasil (Živahno pritrjevanje.) Zato moremo in hočemo tudi jasno in neodvisno govoriti. 1 ti ker imamo sedaj ljudski parlament, izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice, upamo tudi, da v tem parlamentu priborimo svojemu narodu popolno politično in narodno ravnopra,vnost. (Pritrjevanje.) Kakor že državljansko pravo zagotavlja vsaki osebi enake politične pravice, istotako jih jamči državni temeljni zakon vsem avstrijskim narodom. To je praktično, življenjsko vprašanje vseh narodov. Tako-zvana liberalna buržoazija išče ravnoprav-nosti v šoli in uradu. Toda to niso najvišja narodna vprašanja. Da, mi hočemo in moramo zalljtevati, da ima vsak narod uradnike ne le iz svoje srede, ampak tudi uradnike, ki čutijo z narodom. (Burno pritrjevanje.) Uradništvo naj se zaveda svojih dolžnosti do prebivalstva. Ali jc to narodna ravnopravnost, da na primer glavar v Brežicah ne razume slovenskega jezika? Ali je to narodna ravnopravnost, da imamo na ljubljanski realki neslovenskega ravnatelja ali da so nam na prvo ljubljansko gimnazijo hoteli vriniti nemškega ravnatelja? Mi zahtevamo slovensko'Univerzo, ker jo potrebujemo. To je naša praktična in kulturna zahteva. (Živahno pritrjevanje.) Ce pa zahtevamo slov. univerzo, je pač naravno in logično, da zahtevamo v prvi vrsti slovenske ljudske šole na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in v Istri. Zahtevati moramo slovensko gimnazijo v Celju, podržavlje-nje realke v Idriji itd. itd. (Celjski poslanec Marklil dela razne medklice po vzgledu svojega prednika dr. Ponmierja. Slovenski poslanci mu odločno ugovarjajo ter kličejo: Taki so uradniki med Slovenci!) Mi hočemo talente vzgajati doma, v to svrho pa potrebujemo raznih šol, knjižnic itd. Mi pa zahtevamo več. Vsa država, vsa državna uprava se mora demokratizirati. (Burno pritrjevanje.) Zahtevamo zakon proti oderuštvu, proti izse-savanju ljudstva. Zahtevamo koalicijsko prostost in prosto kolportažo. Zahtevamo kot zagovorniki dela tudi zakonito varstvo poštenemu delti. Samo en zgled. Na Kranjskem je nekaj nad 75.000 kmetij, a med temi jih je do 30.000, ki posedujejo le po en hektar zemlje. Mi smo ubožcu narod, zato išče toliko našega naroda zaslužka in kruha v tujini. Zato upamo, da dobimo izdatne pomoči pri drugih strankah.
Tretjič pa upamo, da dobimo moralno podporo tudi proti mažarskemu šovinizmu. Kdo pa vlada na Ogrskem? Ne ljudstvo, ampak mažarska in pomažarjena aristokracija in plutok racija. Zal, da se tudi mažarski cerkveni krogi več brigajo za mažarske, nego cerkvene koristi. (Živahno pritrjevanje.) Treba bode skleniti novo nagodbo z Ogri. V tem vprašanju je mogoč le kompromis. Ali pa jc mogoč pravičen kompromis, ko imamo v Avstriji ljudski parlament, dočim vladajo na Ogrskem v parlamentu le privilegovani stanovi mažarskega naroda? V teh razmerah je pravičen kompromis skoraj nemogoč. Ma-
žari so bili in so podobni Turčinu, ki je klical Hrvatu: Ne boj se brate! Ravnodušno pa mu je odsekal glavo. O tem bi mogel govoriti tudi nadškof Stadler. (Veselost.) Taki so Mažari! Ti šovinisti si prisvajajo razne dežele. Dne 3. julija je ogrski ministrski predsednik prisvajal ogrski kroni Bosno in Hercegovino. To more storiti le šovinist in rabulist. (Živahno pritrjevanje.) Mažarski zgodovinarji trdijo celo v svoji zaslepljenosti, da ima ogrska krona stare pravice do Srbije, Bolgarije, Valahije, Bukovine, Galicije, Dalmacije, Češke, Štajerske, Ncapolja in Aptilije. (Živahna veselost.) Govornik navaja razne mažarske pisatelje, ki trdijo te neumnosti. Mažari imajo res velik apetit ter zahtevajo cclo, naj bi jim mi stregli pri bogatem obedu kot strežaji. (Živahna veselost.) Toda po tej mažarski logiki bi imeli Kranjci več zgodovinske pravice do Reke in Istre, ali pa turški sultan do raznih ogrskih komitatov, ki so bili mnogo desetletij pod turškim žeslom! (Živahno pritrjevanje in veselost.) Pač pa imamo mi Slovenci na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem zgodovinsko pravico od časov cesarja Karola VI., da se združimo s kraljevino Hrvaško in Dalmacijo. Zato izražamo Hrvatom svoje simpatije v boju za pravico proti proti Mažarom. Mi razumemo znano reško resolucijo, a je ne odobrujemo. (Živahno pritrjevanje.) Najnovejša zgodovina kaže, česa se morejo Hrvatje nadejati od Mažarov. Hrvatje so Mažarom bratje in zavezniki, kedar mažarska politika potrebuje pomoči proti Avstriji. Mi pa želimo močno Avstrijo, zato tudi upamo, da se Hrvatje s Slovenci združijo proti Pešti in da nas podpirajo vsi razsodni avstrijski krogi. Žal, da najdemo premalo razsodnosti. In kdo je temu kriv? V prvi vrsti šole. (Živahno pritrjevanje.) Zgodovina na avstrijskih šolah ni vredna piškavega oreha. Prazne številke in pokvarjena zgodovinska dejstva. Kje čitamo v šolskih knjigah o slovanski kulturi, o zgodovini slovanskih narodov? Mi Slovani smo sužnji, hlapci, da šc samostojno misliti ne smemo. (Burno pritrjevanje.) Drugače je v Ma-žarih. Ondi že malemu otroku v šoli vcepijo mažarski šovinizem. Naša vlada jc torej sama največ kriva, ako gine avstrijska zavest. (Pritrjevanje.)
Jugoslovanski narod v državi pa je največjega pomena tudi za vnanjo politiko. Zgodovinski poklic habsburške dinastije je na Balkanu. Toda balkanski narodi sovražijo našo državo, ker vidijo in poznajo naše žalostne razmere. Spoštujejo našega vladarja, sovražijo pa avstrijski in mažarski vladni zi-stem. Znan dalmatinski starinoslovec jc rekel: Ako hočem zavarovati izkopane proti zlorabi, pokrijem jih s črnožolto zastavo. Pri-prost domačin zagleda to barvo, prekriža se ter zaječi: Porez! Nov davek! (Živahna veselost.) To je avstrijski zistem!
Mi Slovenci nismo proti pravični nagodbi z Ogrsko, toda zahtevati moramo popolno revizijo nagodbe. Obenem pa želimo, da se srečno reši hrvaško vprašanje. V tem boju proti mažarski vladi stojimo ramo ob rami s Hrvati iu hočemo ž njimi skupno živeti kot združeni Jugoslovani v mogočni Avstriji. (Živahno, dolgotrajno odobravanje. Govorniku čestitajo mnogi poslanci, osobito mu izražajo za krasne besede pobratimstva hrvaški zastopniki toplo zahvalo.)
Baron Beck.
Baron Beck, ki je govoril za dr. Krekom, jc razvil pravi vladni program. Beck je neznansko spreten — v kočljivem narodnem vprašanju ne gre nikoli stvari do jedra, ničesar ne obljubuje, se nobeni stranki ne bliža, ampak se kakor spreten mornar ogne nevarnih pečin in iz dobrega, kar imajo vse stranke, destilira nekak nadstrankarski program. Njegovi govori napravljajo dober vtis, ker so fino pointirani. Smisel njegovega govora je sledeči:
Kar se tiče narodnostnega vprašanja, ni Beck v resnici nič dejanskega povedal, ampak vse je bilo lepa fraza, ne govorimo iz pred sodka, res je, da se ni niti z mazincem dotaknil dejanskih narodnostnih problemov. Dejal je, da narodnostnega vprašanja ni moč rešiti s čarodejstvi in tudi ne z deklamaci-jami in deklaracijami, s katerimi nekateri hočejo ustvariti iz nič nove svetove. Treba trezno in počasi narodno vprašanje razstaviti v njegove člene in rešiti najprej manjše, potem večje probleme. Treba za uspešno rešitev narodnih vprašanj ustvariti pravi vzduh, pravi milieu.
Preosnova politične uprave se bo izvršila najprej pri okrožnih oblasteh, pri glavarstvih. V jeseni bo ministrstvo izdelalo tozadevni načrt. Razširil se bo delokrog politiških upravnih oblasti tako, da jim ne bo treba v manjših lokalnih zadevah zastarelih odredb od ministrstva, ampak bodo taka vprašanja lahko same reševale. Tudi pisarniški red pravosodnih oblasti sc bo preosnoval, sploh vsa politična uprava bo morala postati organ moderne gospodarske države, da bo pospeševala produkcijsko moč ljudstva. Naša produkcijska politika mora postati industrijska in eks-portna, ne da bi sc oddaljila od prave agrarne politike. Toda produkcijska politika ne sme biti kapitalistiška, ampak mora vix>štcvati telesni in dušni blagor človeštva — produkcijski politiki se mora pridružiti socialna. Prava naloga državne oblasti bo: varovati mladino pred izkoriščevanjem, preskrbeti za starost in onemoglost delavčevo, varovati telesni in moralni blagor obitelji. Zato je prva naloga države preosnova delavskega zavarovanja in uvedba splošnega zavarovanja za starost in onemoglost. Kar se tiče gospodarske preosnove države, bo prva skrb vlade, povzdigniti Dalmacijo. Vlada
pa pripravlja enaki gospodarsko-reformni program za Istro in južne Tirole. Uvedli bomo tudi osrednji urad za povzdigo ptujskega prometa.
Kar se tiče nagodbe z Ogrsko, je bilo načelo naše vlade, da naj se vsi prejšnji načrti, ki so bili v škodo Avstrije, postavijo na stran in se jame nanovo pogajati o celem kompleksu nagodbenili vprašanj. To so storile strokovne komisije. Podaljšati nagodbo čez leto 1917 skoro ni mogoče, pač se pa bo najbrž posrečila desetletna nagodba. Mnogo zelo važnih vprašanj sploh še ni rešenih. Toliko o nagodbenili pogajanjih lahko ix)vem: Avstrija nič ne bo koncedirala v svojo škodo. (Odobravanje.) Ako bi se nagodba ne posrečila, ne smatram za primerno in srečno rešitev, ako bi se sedanje razmerje z nared-bami podaljšajo, ker bi bili mi na škodi. Boljše, kot da bi sedanje stanje podaljšalo, je, če začnemo s politiko svobode in močne roke! (Odobravanje.)
Sedaj pridem k socialnim demokratom. Njihove gospodarske težnje in cilje odklanjam, sprejmem le, kar je od socialnodemokraškega programa praktično izvedljivo in v korist vsem stanovom. Nočemo socialnodemokraškega, ampak socialno politiški program. Avstrija sploh ni dežela kjer bi zamogla vladati ena sama strankarska večina. Naše večine morajo biti delavne večine, ki skrbijo za vse narodnosti in za vse sloje. Vse stranke se morajo ralliirati, združiti na en program. Avstrijska vlada sc ne more vdiujati eni sami stranki. Jaz nisem gospodar, pa tudi sluga ene stranke nisem. Moja stranka je: država, to je interesi vseh. Jaz sem pošteni posredovalec med vsemi strankami. Beck konečno prosi, da sc sprejme proračunski provizorij. (Živahno odobravanje. Ministru častitajo.)
Nato je dr. Laginja našteval in utemeljeval razne kulturne in gospodarske zahteve slovanskega prebivalstva v Istri in Dalmaciji.
Dr. Laginja dokazuje potrebo slovenskega vseučilišča in slovenskih srednjih šol. To-pot bodo tudi Hrvatje glasovali za proračun v trdni nadi, da vlada vendar enkrat kaj stori za Dalmacijo in hrvaške pokrajine v Avstriji. Nujno je tudi vprašanji? o hrvaškem notranjem uradnem jeziku in preosnovi uprave v Istri, katero vlada še sedaj smatra za italijansko pokrajino. Temeljito govori o agrarnem vprašanju krščanski socialec Pantz. Italijanski krščanski socialec Gentili toži, kako vlada zatira Italijane. Stapinski od poljske ljudske stranke izjavi, da bo njegova stranka
glasovala proti proračunu.
# * #
Silna toča je minole dni tudi na Kranjskem napravila neizmerno škodo. Poslancev dolžnost je, da nujno zahtevajo od vlade, naj škodo ceni po svojih organih na licu mesta ter dovoli izdatno podporo. Pri tej priliki moramo zopet pripomniti, naj bi posamezna županstva ali vsaj občani svojim poslancem hitro in natančno poročali o takih nesrečah. Večinoma poslanci izvedo šele iz časnikov.
V zadnji in današnji seji so naši poslanci vložili nujne predloge za državne podpore, in sicer:
Dr. Hočevar in tovariši zaradi toče v župnijah Sela in Dobrniče ter okolici. V teh krajih je žito skoraj popolnoma uničeno, istotako fižol, repa, pesa, korenje, da morajo posestniki njive preorati ter sejati ajdo.
Poslanec dr. Žitnik in tovariši so vložili predlog zaradi toče, ki je 3. in 15. t. m. klestila po vremski dolini ob istrski meji, uničila vse žito in sadeže na polju, razbila vinsko trto, oklestila drevje ter na poslopiih pobila mnogo opeke in šip. Obenem ie poslanec dr .Žitnik vložil prošnjo za podporo po točipoškodovanim posestnikom v vaseh Orcšje, Col< Polje in Sanabor nad Vipavo.
Poslanec Jaklič in tovariši so vložili prošnjo za podporo po toči poškodovanim posestnikom v občini Turjak.
Poslanec Šuklje je predlagal državno podporo za Židinjo vas m Cešnjicc v občini Št. Peter pri Rudolfoveni.
Poslanec Povše jc storil potrebne korake v zbornici in tudi že pri deželni vladi v Ljubljani, da dobe primerno državno podporo vasi v zatiškem sodnem okraju, kot: Hrastov dol. Lučarjev Kal, Trnovica, Sad itd., koder je tudi črv napravil mnogo škode.
Poslanec Roškar je vložil prošnjo za podporo po toči oškodovanim vasem Slamnjak, Greserščak, Jeruzalem, Strmca v ljutomerskem in ormoškem okraju.
Dr. Benkovič je vložil prošnjo za podporo po uimah poškodovanima občinama Zabukovje in Golobinjak ter predlog, naj se za take podpore ustanovi sploh večji, samostojni zaklad.
Poslanci torej store svojo dolžnost. Vendar pa njihove prošnje in koraki ostanejo večkrat brez uspeha, ako tudi nižji vladni organi ne store svoje dolžnosti. Prošnje poslancev razpošlje osrednja vlada deželnim vladam, te pa dotičnim okrajnim glavarstvom. In znani so nam slučaji, ko so potem orožniki poročali okrajnim glavarstvom, da sploh ni nobene škode ali pa, da liudie več vpijejo, nego je istina. Zgodi se večkrat, da se škoda ceni prepozno, ko se od toče okleščeni sadeži malo obrastejo in škoda ni več tako očividna. V takih slučajih poslancev ne zadene krivda. Pribijcmo tu javno in jasno, da ima za ljudsko bedo osrednja vlada vedno več zmisla in srca, nego mnogi nižji uradniki na deželi, kamor ne sežejo oči ministrov.
Za dr. Mahnlča.
Dunaj, 18. julija. Dr. Korošec je v proračunskem odseku vlado vprašal, kako more opravičiti postopanje oblasti na otoku Krkti, kjer sc ie katehetom prepovedalo poučevati
krščanski nauk v hrvaškem jeziku in so se za italijanski pouk v veronauku odločili posvetni učitelji. Minister za nauk in bogočastje v odseku ni bil navzoč. Poslanec Spinčič je vložil v tej zadevi interpelacijo.
Češki katoliško-narodni iu »Slovenski klub«,
Dunaj, 18. julija. Češki katoliško-narodni in »Slovenski klub« sta sklenila postopati enotno v vseh zadevah, ki ne spadajo v delokrog »Zveze čeških klubov«. V smislu tega definitivnega sklepa sc je obema kluboma priporočalo glasovati za proračunski provizorij.
Jezikovno vprašanje.
Dunaj, 18. julija. Danes sta prisostvovala državnozborski seji poljski in rusinski uradnik ministrskega predsedstva, da prestavljata poljske iu rusinske govore za držav-uozborsko korespondenco.
Svobodna agrarna zveza.
Dunaj, 18. julija. Ministrski predsednik je načelniku svobodne agrarne zveze, ki se je prišel k njemu informirat o stanju nagodbe z Ogrsko in pogajanja s Srbijo, odgovoril, da posameznosti ne more še objaviti, da pa polje-deljskih koristi vlada ni nikjer oškodovala. Ponedeljek se vrši plenarna seja agrarne zveze in se bodo zahteve agrarcev določno precizirale.
Nemški poročevalci.
Dunaj, 18. julija. Sedemčlanski odbor parlamentarnih poročevalcev, ki je ustanovljen v svrho varovanja žurnalistovskih interesov, je v sporazumu z nemškonacionalno zvezo sklenil, da sc odslej nikoli več ne bo oziral na neneniške govore v parlamentu in da jih ne bo več sporočil javnosti.
Razdor v »Zvezi čeških klubov«.
Dunaj, IS. julija. Ker se v »Zvezi čeških klubov« glede na glasovanje pri proračunskem provizoriju ni doseglo edinstvo, jc parlamentarna komisija češke »Zveze« sklenila, prepustiti posameznim češkim klubom glede na glasovanje popolno svobodo. Katoliško-narodni češki klub je zato v tem važnem vprašanju stopil takoj v zvezo s »Slovenskim klubom«.
B m o, 18. julija. Dr. Stransky sc bo glasovanja pri proračunskem provizoriju vzdržal ali pa bo iz »Zveze čeških klubov« izstopil.
D u n a j, 18. julija. Ker se v češki »Zvezi« edinstvo ni doseglo, preti ministrska kriza. Ne samo, da utegneta odstopiti oba češka ministra. mogoče je tudi, da jeseni demisijonira celi kabinet. V tem slučaju bi se naloga, sestaviti novo ministrstvo, zopet poverila Becku.
Sternberg apelira na cesarja.
Dunaj, 18. julija. V Bcrolinu v kratkem izide knjiga Sternbergova, kjer Sternberg apelira na cesarja Franca Jožefa, naj ob priliki svojega 601etnega vladarskega jubileja iz-premeni ustavo.
Zopet strašno neurje na Dunaju.
D u n a j, 18. julija.
Zadnji nedeljski vihar se je v ponedeljek popoldne in v torek v toliko polegel, da smo imeli le tupatam ploho, a v sredo popoldne so se zopet zbrali pogubonosni oblaki nad Dunajem. Popoldne se je večkrat vsul gost dež, okrog 4. ure pa je začelo na zahodu grmeti, nevihta se je bližala vedno bolj Dunaju in od 6. do 8. ure je lil dež skoraj neprestano curkoma. V XVII. iu IX. okraju so silno narastli potoki in izstopili iz vodotokov ter poplavili cele ceste in ulicc, tako da je voda vdrla v veže, kleti, podzemeljska stanovanja, delavnice in shrambe; tudi v VII. in VIII. okr. jc nastopila voda v kleteh dva do tri metre visoko. Pekom ie uničila voda cele vagone moke, gostilničarjem so splavali v kleteh so-dovi, mnogo vina se je pokvarilo, v nekaterih sodovih pa jc ostalo vino vendar nepoškodovano, dasi so bili sodi nastavljeni, ker so se polagoma dvignili na vodi iu se potem pri odtoku vode vscdli na tla.
Zlasti pomilovanja vredni so bili stano-vavci v podzemeljskih stanovanjih, ker jim je voda prevrnila vso hišno opravo in preplavila postelje. Ker jc voda silno hitro nastopila, so sc nekateri stanovavci komaj rešili in ubežali na cesto. V Neu\valdeggu (XVII. okraj) sta utonila v podzemeljskem stanova-ju 371etna mati Julija Schvveighofer, hišnica, in njen 151etni sin Karol. Bežala sta najprej iz stanovanja in pustila vse na mestu; a mati se je vrnila, da bi rešila posteljno opravo; ker sc dalje časa ui vrnila, jc šel za njo pogledat, a tudi on se ni vrnil; oba sta našla smrt v kalni vodi. Ko je prišel oče — pri-žigavee cestnih svetilk — zvečer domov, je voda že popolnoma odtekla iz stanovanja, a našel je oba — ženo in sina — v sobi na tleh mrtva.
Med nevihto je tudi treskalo in se brskalo, malo pred sedmo uro je strela udarila v zvonik vseučiliške cerkve oo. jezuitov v I. okraju, a ni napravila nobene škode, pač pa veliko strahu.
Dunajščica in Donava sta silno narastli. Donava je odnesla v takoiinenovanem iiutn-dacijskem ozemlju vse pokošeno seno. Pre-bledclili obrazov so ljudje gledali, kako dela voda velikansko škodo, ne da bi mogli kai rešiti! Potonilo je tudi nekaj živine v hlevih!
Danes je sicer vedro, vendar sc zbirajo nad nami oblaki, iu še ni gotovo, da bi nastopilo stanovitno vreme.
XXX
Od druge strani se nam poroča: Velikansko škodo je napravil Dunajčaiiom naliv dne
17. t. m. Po okrajih sta morala nastopiti požarna hramba in pa reš. društvo. Lichten dolina do Franc Jožcfovega kolodvora jc bila pod vodo, ki jc segala ljudem do prsi. Krave so stale po hlevih do vratu v vodi. Le počasi je odtekala umazana voda. V Hernalsu je uničila voda vsa regulacijska dela na glavni cesti. Elterlein trg je bil izpremenjen v jezero. Na Neuwalder cesti so se privezali policisti in finančni strašniki drug poleg drugega, da so rešili prebivalce neke hiše skozi okna. Po cestah v Hernalsu je drla voda poldrugi meter visoko. Ognjcgasnemu stotniku Hirschu je utonilo 5 konj in 7 prešičev. V Ottakringu se je podrlo več cestnih kanalov. Hiše so zelo poškodovane. Na Dornbaški cesti je zbežalo mnogo oseb na strehe in na drevesa. Požarna bramba jih je spravila na varno. Strela je udarila v stolp vseučiliške cerkve, ne da bi napravila kaj škode. V župnišču je pa razbitih vsled zračnega pritiska več šip. Največ škode je napravila voda na Ottakringu, Hernalsu, Wahringu in Doblingu. Uničena je vsa žetev na Moravskemu polju. Iznenadila je nevihta trgovskega slugo Eichbergerja v Dunajskem gozdu. Splezal je na drevo, da je ušel povod-nji. Pripovedoval je, da je videl veliko otrok, ki so iskali drva, ko jih je presenetila voda in da je najbrže več otrok utonilo.
Za čebelarje!
Interpelacija poslanca dr. Kreka in tovarišev
na gospoda poljedelskega ministra.
Čebelarstvo ie v Avstriji skoro popolnoma zanemarjeno i v zakonodavnem i v upravnem oziru, le Štajersko je v tej zadevi častna izjema. V pojasnilo si dovoljujemo navesti do-slovno razglas, ki je bil razposlan leta 1902, št. 33.672, vsem štajerskim podrejenim političnim oblastim:
Osrednje vodstvo štajerskega čebelarskega društva v Gradcu .ie na prošnjo čebelarjev v trgu Wildon vložilo to prošnjo za varstvo proti ravnanju Iectarjev, ki je jako kvar-ljivo čebeloreji. V njej se povdarja zlasti sledeče:
Ker so vrata v lectarskih delavnicah odprta, duh medu privabi čebele, ki posedejo na tisoče po stenah, zlasti pa ob zaprtih oknih, se trudijo, da bi prišle na prosto in končno izmučene popadajo na tla, kjer jih pometejo skupaj in vržejo na gnoj ali pa v ogenj, kjer poginejo. Mnoge se oparijo s paro m papadajo v kotel, kjer se skuhajo.
Kot posebno škodljivo se navaja v prošnji, da se pušča med in posode z medom na prostem, ker se s tem lahko provzroči in razširi gnjiloba, ki lahko uniči panjove po celih okrajih.
Lect&rji kupujejo namreč cele panjove, pomore čebele z žveplom ter vse skupaj — med, zalego in čebele, ki so v stanicah — stlačijo v sode. kjer hranijo toliko časa — tudi več mesecev — dokler ne začno kuhati medice. Medtem pa začno zalega in čebele gniti, med pa največkrat vreti.
Ce torej čebele vživajo in uporabljajo tak med za pitanje zalege, sc okuži tudi zdrava zalega in čebelarju ne kaže druzega, kot cel panj pokončati v ognju.
Osrednje vodstvo štajerskega čebelarskega društva prosi torci, naj se lectarjem zabra-ni tako ravnanje in v ta namen izdajo primerne odredbe ter predlaga sledeče:
Na oknih v delavnici se morajo pritrditi mušje mreže, vrata morajo biti zaprta v vseh onih prostorih, kjer sc predelava med ali medica ali kjer se shranjuje, in strogo naj se prepove, puščati z medom namazane posode na prostem, kjer morejo priti čebele do njih.
Podrejenim političnim oblastim se torej naroča, naj poizvedujejo, ako se vse to, kar navaja osrednje vodstvo štajerskega čebelarskega društva glede ravnanja, škodljivega čebeloreji, vjema z resnico in če bi mogle predlagane odredbe isto zabraniti, nc da bi pri tem lectarji trpeli občutno škodo.
O uspehu poizvedovanja se mora poro-čait do 20. oktobra 1902.
Na podlagi teh poizvedeb je c. kr. štajersko namestništvo izdalo sledeči ukaz dne 30. decembra 1905, št. 42.026/02:
Vsem podrejenim političnim oblastim na Štajerskem! Namestništvo se je prepričalo, da se pri nekaterih lectarjih nedostatki, kateri so se povdarjali v tuuradnem ukazu z dne 11. septembra 1902, št. 33.762, resnično nahajajo.
Podrejenim političnim oblastvom se naroča, naj po možnosti tc nepravilnosti zabra-njujejo in zlasti pazijo, da bodo na oknih pritrjene mušje mreže, da bodo vrata do prostorov, v katerih se predelava ali shranjuje med ali medica, vedno zaprta in da se posode, namazane z medom, ne bodo nahajale na prostem, kjer pridejo čebele lahko do njih.
Nedostatki, katere jc štajerska vlada vsaj poizkusila odpraviti, so v drugih kronovinah, zlasti na Kranjskem, kar najbolj razširjeni. Kranjski čebelarji so se v tej zadevi že često obrnili do deželne vlade, da odstrani oškodovanje domače čebeloreje, toda kranjska čebela, sloveča po celem svetu, doma ni našla varstva.
22. februarja t. I. so čebelarji, zbrani na občnem zboru »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva«, ponovi' svoje upravičene pritožbe in vložili pri deželni vladi v smislu navedene resolucije štajerskega čebelarskega društva prošnjo z novim važnim do-stavkom, da se morajo prostori izven delavnice, kjer se jc pretakal med ali medica, takoj izplakati z vodo. da duh po medu nc privabi čebel. Do danes imenovano društvo še ni dobilo odgovora.
Zato vprašajo podpisani:
I. Hoče-li gospod poljedelski minister administrativnim potom ukreniti, da sc navedeni nedostatki odpravijo?
2. Hoče-li izdati zakon v varstvo čebeloreje in medu?
Dunaj, 11. julija 1907.
Slede podpisi.
Uspeh interpelacije .ie bil, da je »Slovensko osrednje čebelarsko društvo« takoj drugi dan potem, t. j. 12. julija, sprejelo od deželne vlade kranjske tozadevni odlok, ki smo ga že priobčili.
Peticija slovenskih LjuSsljančtsnou za i snslovensKe napise u LjuDljanl,
se glasi-
Slavni občinski svet ljubljanski! — 2e več kot deset let se vije vprašanje samoslovenskili uličnih napisov v Ljubljani iu sc ne reši tako, kakor zahteva ogromna večina ljubljanskega prebivalstva. Še vedno nam kvarijo narodni značaj slovenskega središča dvojezične tablice kot nekak izzivajoč ostanek iz davno minule dobe nemškega gospodstva. Ni možno, da bi kdo resno trdil, da so nemški napisi v Ljubljani potrebni: Število Nemcev, ki pohajajo naše mesto je v primeri s številom občinstva slovenske narodnosti tako pičlo, da niti v poštev ne pride. In hočeš nočeš znajo kranjski Nemci toliko našega jezika, da razumejo napise, ki se povrhu tega glase po nemški večinoma ravno tako kakor slovenski, ker se jih sploh ne da prevesti v nemški jezik. Take z nemškimi kljukami poleg slovenskih stoječe »nemške« besede so nam v zasmeh iu le kvarijo estetično zunanjost tablic. Sram nas mora biti pred tujci, ki prihajajo gledat slovensko stolico, pa vidijo na prvi pogled »dvojezično« mesto in sc čudijo, kako moremo kot gospodarji trpeti kaj takega na svojili tleh. Ni resnica, da bi samoslovenski napisi odbijali tujce, ki se v vseh drugih mestih prav tako orientirajo brez nemškega prevoda uličnega imena. Vsaj je Ljubljana daleč na okrog edino mesto, ki po svojih ulicah kaže dvojezično lice. Pa ne Ic ozir na ulične napise drugih mest kakor Trsta, Gorice, Celovca, Maribora itd., ki so vsi enojezični, nas vodi, ko zopet zahtevamo, da se Ljubljana tudi na zunaj pokaže kot slovensko mesto. Stojimo pod vtisom ukrepov občinskih svetov v Mariboru in Celju, ki sta "sklenila, da mora izginiti tudi z hiš vsak zaseben slovenski napis, ki sega v ozračje nad mestnim svetom. Dne 30. oktobra 1906 je dal občinski svet mariborski šiloma odstraniti desko protokolovane trgovske tvrdke, na kateri je bil poleg nemškega tudi slovenski napis. Nobena pritožba ni pomagala! Slovenec je brezpraven na mariborskih tleh, ki so obkrožena od stotisoč Slovencev. Na Kranjskem pa, kjer je med prebivalci 96 odstotkov Slcvenccv, jc pred leti celo deželni odbor nastopil za nemške napise in tako pričajo dvojezične table v Ljubljani še danes o naši neodločnosti. Slavni občinski svet! — Skrajen čas je, da se z energičnimi koraki naredi konec tem razmeram. Slovenski prebivalci mesta ljubljanskega zahtevamo, da i'to-ri občinski svet ljubljanski nemudoma vse korake, da se odstranijo vsi dvojezični napisi po mestnih hišah in na uličnih tablah ter se nadomestijo s samoslovenskimi. ■— V Ljubljani dne 10. malega srpana 1907. — Danes sc razdajajo letaki s to peticijo, na drugi strani pa je natisnjeno sledeče: S peticijo, ki je natisnjena na nasprotni strani zahtevamo od občinskega sveta, da vendar enkrat uredi za Slovence častno vprašanje, ali naj Ljubljana šc nadalje priča z dvojezičnim svojim licem, da na svojih tleh ne znamo biti gospodarji, med tem ko nam na slovenskih tleh v Trstu, Gorici, Celovcu, Celju, Ptuju, Mariboru itd. odrekajo vsako pravico, ali sc hoče bela Ljubljana možato otresti nemške pege, ki jo "sramoti. Slovenci! S peticijo, ki jo podpišimo vsi brez izjeme brez razlike strank, stanov in starosti, možje iu žene, hočemo to pereče vprašanje spraviti v naglejši tir. Združimo se tisoči v podpisih pod to peticijo. Po vseh narodnih gostilnah in kavarnah leže razprostrte občinstvu na razpolago pole, na katere se izvoli vsakdo podpisati. Naj agitujejo in zbirajo podpise vse narodne Slovenke in Slovenci, da bo naše številno ogromno in se bo občinski svet lahko opiral na nas, ko bo našo zahtevo moral začeti z najradikalnejšo taktiko.
V točenje priporoča
pristni
sliuouec, tropinjevec
in
- - vležano žM-
Josip Kordtn
Ljubljana.
1579 3 3
Gospodarski oskrbnik
z dobrimi (večletnimi) spričevali, vešč novodobnega gospodarstva, vseh panog kmetijstva, želi službo premeniti na kaki graščini ali veleposestvu s 1. avgustom ali pozneje. — Naslov na upravništvo tega lista pod šifro »Gospodarski oskrbnik".
1559 3—H
Nova enonadstropna
hiša
tik lepega mesta na Spod. Štajerskem so tako) proda pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo ^Slovenca" pod šifro „Trgovina".	1597 3-2
Dražba vina.
Podpisano oskrbništvo proda tudi letos dne 25. julija ob 11. ur dopoldne okolu
500 hi uina lastnega pridelka
potom prostovoljne dražbe.
Prodali se bodo letošnji kakor tudi starejši letniki in sicer tta. mizna in desertna vina po različnih cenah. Dražbeni pogoji se izvedo lahko pri upravi. Promet vlakov: Iz Ljubljane ob 7. uri 15 min. zjutraj; iz Celja ob 7. uri 27 min. zjutraj. Dohod v Brežice ob 10. uri 36 min. dopoldne.
Dr. isnadla grofa Attemsa jrajflnsko oskr&nlitvo
Brežice ob Savi, Spod Štajersko.
1699 3-2
94» 80 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cest«.
HT Svarimo s tem najnujnejje svoje odjemalce pred tivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce*. Ker ml •vojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Jivalnih strojev, za katere ne moremo alti prevzeti kakega poroStva. niti doposleti possmnlh delov.	f
HiSu Jt. 84 v Idriji
na starem šolskem trgu se radi preselitve
proda.
Stavba je dvonadstropna, v pritličju je kavarna.
Vse podrobnosti in podatke je poizvedeti od lastnice
Ivane Serjun u Idriji.
1573 3-2

Mestna učiteljica
; stanujoča v bližini novega poslopja višje ; dekliške šole, sprejme za prihodnje šolsko leto
2 deklic
na hrano in stanovanje. — Katera, pove upravništvo tega lista. 1487 6
- Služba
orsanistn in cerkvenlkn
v Žabnicah-sv. Višarje
se do 1. septembra t. I. odda. Zasebna hiša z vrtom, servitut za kurjavo, na sv. Višarjili ena soba, letna plača 1326 K 40 vin. in štola. Osebna predstava in priporočilo župnika potrebna.	'	1:91 3 3
Vino za delavce!
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima v zalogi še vino za delavce (prešnik) zajamčeno pristno po znižani ceni 35 kron za IOO Itr.
postavljeno na kolodvor Postojna.	1536 3—2
Učenca
sprejmem iz boljše hiše takoj v trgovino z me-1587 šanim blagom pri tvrdki 5 ~4
Ivan Valičlf u Cerkljah pri Krškem.
Razglas
o uvedbi popolnega nedeljskem počitka v odvetniških —— pisarnah, -———-
Vsled sklepa občnega zbora odvetniške zbornice kranjske dne 19. junija t. 1. je od prihodnje nedelje, 21. t m., naprej uveden za vse odvetniške pisarne v Ljubljani in v Novem mestu
popoln nedeljski počitek.
V Ljubljani i5. julija 1907.
Za odbor odvetniške zbornice kranjske v Ljubljani:
dr. Danilo Majaron s. r.
1589 3-3	predsednik.
IvanPodlesnikml.
Ljubljana - - - Stari trs Štev. 10
Priporoča svoji
trgovino s klobuki ln.čevlj!
|llll kmwm
KrAVi

mm^mm
Velika zaloga
OD
Solidno Maso
CD
Zmerne cene