„0100200 85511 1 Primorski Poštnina plačana v gotovim Abb. postale I gruppo Cieilžl ^UU llF fari a itevmk Leto XXXIV. St. 155 (10.067) TRST, nedelja, 2. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na c&lostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» y Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. USEDLINE PRETEKLOSTI. SODELOVANJE NA MEJI IN UDELEŽBA PRI ODLOČANJU Volilni rezultati v Trstu so brez dvoma presenetljivi. Take uveljavitve mestne list «Za Trst*, ki je f>a občinskih volitvah dosegla prvo mesto s 27,44 stotink odstoka, ni-*° pričakovali tudi največji reali-zaradi tega ker so verjeli v realizem volivcev. Težko si je bilo namreč predstavljati, da bo volile slepno verjel propagandnim geslom, da je mogoče ustanoviti integralno prosto cono, tv kateri bi bilo življenje za 30 odstotkov cenejše*. Težko si je bilo predstavljati, da so v Trstu še vedno tako trdožive usedline preteklosti, ki so se začele porajati v preteklem stoletju z liberalno nacionalno politiko, ki so se nabirale z b°lj grobo vsebino za časa fašizma *n so kot prokleta dediščina pogojevale tržaško politiko še dolga leta po drugi svetovni vojni. Bistvena vsebina teh usedlin je negativen odnos do naše slovenske skupnosti, ki gre od nerazumevanja za vaše narodnostne pravice Preko odrekanja teh pravic do grobega sovraštva Ta odnos se je razširil do celotnega slovenskega naroda in drugih jugoslovanskih narodov. Pričakovali bi, da ®° pomnjenje po londonskem sporazumu, odprta meja, vsakodnevno Pretakanje ljudi in zaradi tega cvetača tržaška trgovina, vplivali, v večji meri na miselnost tržaškega občana, da se je nacionalizem zreduciral na majhne skrajno desne skupinice. Del tržaškega prebivalstva ni ocenil drugega, osimskega sporazuma kot nadaljnji korak k Pomirjanju. Zanj ta sporazum ne predstavlja odstranitve vsega, kar bi v bodočnosti lahko kalilo odnose med Jugoslavijo in Italijo 'n zagotovilo na. ta način mir z ljudmi ob meji. Gospodarski deli *P°razuma ne predstavljajo zanj možnosti gospodarskega razvoja Trsta. Nasprotno se je tudi ob tej priložnosti uveljavilo tisto, kar je v tržaški zgodovini najbolj negativ-P0'- izsiljevanje. Prikazovanje utvare, da je Trst izvoljeno mesto, je v različnih zgodovinski situacijah ustvarjalo različne oblike izsiljevanja. Z iredentizmom je liberalno nacionalni Trst izsiljeval Dunaj, s prikazovanjem, da je zadnji okop itahjanstva. je nacionalistični Trst izsiljeval Rim. s Prikazovanjem, da je zadnja zahodna postojanka civilizacije in kapitalističnega sistema je konservativni Trst izsiljeval Zahod. Dunaj nima več kaj opraviti v Trstu. Tudi Zahod je gluh za tako, preveč prozorno igro. Preostane le še Rim'. Nanj so da-nes usmerjeni udarci izključno zato, ker je z osimskimi sporazumi odvzel parazitskemu Trstu sredstvo, s katerim- bi sam Rim še naprej izsiljeval. Pomirjenje in sodelovanje na meji ne potrebuje o-knpov in nacionalistične nestrpnosti. Parazitski Trst je nenadoma ostal brez čudežne skrinjice, ki bi mu brez naporov še naprej ustvarjala privilegije. To skrinjico privilegijev si politiki liste »Za Trst» hočejo ponovna pridobiti, tokrat za daljši čas. tod zahteva po reviziji osimskega sporazuma in zahteva po integralni prosti coni. Zahteva, da se mešana industrijska prosta cona na meji med Jugoslavijo in Italijo ne sprejme, pa pomeni, da parazitski Trst odklanja kakršno koli sodelovanje med obema državama na tlSji stopnji, ki bi imelo trajni enačaj. Nobenega iskanja torej, kakšno pot naj ubere mesto brez državnega zaledja, mesto, ki je n° skrajnem robu države in ki mu konkurirajo tudi druga italijanska pristanišča. Vsak trezen, dobro misleči človek bo najprej Poiskal, kako naj sodeluje s tistim, ki je najbližji, torej z neposrednim zaledjem. Toda ne, raje zahtevati pot na luno, kot pa sto-Piti v stik s tistim, s katerim se lahko interesi integrirajo, ker ta sosed je Slovenec, je Jugoslovan. Ni dvoma, da vsi volivci, ki so Olasovali listo «Za Trst*, ne mislijo tako. Mnogo, preveč je bilo takih, ki so s tem glasom protestirali, ker obljube niso bile izpolnjene, mnogi so dali svoj glas v naivni veri, da je integralna Prosta cona ostvarljiva. Mnogi so tako volili, ker so bili razočarani nad strankami in na močno zrahljano vez med njimi in strankami. Skoda, da so se pustili zapeljati, ker s svojim glasom niso v primerni obliki izrazili tistega, kar so hoteli izraziti, S svojim glasom so okrepili najbolj negativne in nazadnjaške politične sile v Trstu. Tako so škodili tudi samim sebi. Ker obravnavamo razpoloženje občanov in njih protest, da so premalo udeleženi pri odločitvah, naj opozorimo na trezne ocene odgovornih politikov in komentatorjev, ki so poudarili prav zrahljanost vezi med strankami in volivci. Slovenci sami smo v raznih oblikah protestirali v zvezi z našimi vprašanji, v zadnjem času predvsem v zvezi z zahtevo po amostojnem šolskem okraju. Najprej se nismo strinjali s tistimi strankami, ki so bile proti takemu okraju, pozneje smo volitve bojkotirali, s čimer smo izrazili svoj prrAest proti o-blastem in izvoljenim organom, ki naše zahteve niso upoštevali. Slovenci poznamo torej ta pojav. Zato smo vedno bili za načelo, naj občan soodloča o vsem, predvsem o stvareh, ki se ga neposredno tičejo. Za našo skupnost smo se v tem duhu vedno zavzemali, naj bo subjekt mimo katerega ni mogoče ničesar odločati. Da je aktivna udeležba skupnosti mogoča in ostvarljiva, je dokazal primer zakonskega osnutka KRI za globalno zaščito Slovencev v Italiji. V tem primeru se je KRI konzultirala s številnimi manjšinskimi, kulturnimi in strokovnimi organizacijami. In kar je upoštevanja vredno, sugestije, ki so jih predstavniki teh skupnosti dali, je v precejšnji meri upoštevala, pri čemer je izrazila pripravljenost za še nadaljnje popravke. Sodelovanje in udeležba je torej mogoča, le če je dobra volja in dobra vera na obeh straneh in če ne gre za neizražene dejanske cilje, ki so jih pobudniki liste «Za Trst* zakrivili s cenenimi demagoškimi gesli. Kakšni odnosi se bodo v novoizvoljenih svetih ustvarili, predvsem v tržaškem občinskem svetu? Predstavniki liste «Za Trst* so po volitvah zelo jasno povedali, da od svojih treh temeljnih točk ne odstopijo: integralna prosta cona, avtonomija Trsta v okviru dežele Furlanija - Julijska krajina in odpoved gradnji mešane industrijske cone. Kot dopolnitev tretje zahteve so po volitvah dodali še zahtevo po reviziji osimskega spora- ima. Ne poznamo stranke, razen obrobnih desničarskih, ki bi na podlagi lastnih volilnih programov mogla sprejeti zgornje pogoje. Ne moremo si tudi misliti, da si morejo te stranke utvarjati, da bi bil mogoč kompromis s to listo. Slovenci še posebej ne bi mogli razumeti niti pogajanj s to listo, ker je v Trstu danes poleg fašistov najbolj nazadnjaška, reakcionarna, predvsem pa protisloven-, ska. Morebitna avtonomija Trsta ne bi le razdelila Slovence v deželi v še bolj strogo ločene teritorialne enote, kar bi slabilo našo odporno moč in ustvarjalo nove možnosti za različno ravnanje z nami, marveč bi povečala tudi agresivnost avtonomističnih sil proti nam. Integralna prosta cona bi morala predstavljati novo železno zaveso na meji z Jugoslavijo, preprečitev postavitve mešane industrijske cone na meji pa pretrganje kakršne koli trajne vezi z Jugoslavijo. Mnenja smo zaradi tega, da se v deželnem in tržaškem občinskem svetu zberejo vse demokratične sile, se dogovorijo za stvaren program, ki bo omogočil prav na podlagi osimskih sporazumov, da se Trst usposobi za samostojno gospodarsko življenje in ki br pomenil začetek dejanskega reševanja vseh problemov. Pri tem še posebej poudarjamo, di mora tak program vsebovati uresničenje pravic Slovencev. Ne sme se ponoviti praksa, ki je že od londonskega memorandume sem v modi, da smo Slovenci prva žrtev vsakršne, dejanske Valprcdi odgodili kazen RIM — Pravosodni minister Bonifacio je na zahtevo Val predovega branilca odv. Guida Calvija odgddil anarhistu devetmesečno zaporno kazen, na katero je bil obsojen, ker je o-psoval sodnika Occorsia. Odgo-ditev je bila nujna, da bi ministrstvo lahko preučilo Val-predovo prošnjo za pomilostitev, ne da bi anarhist, ki je odsedel po krivem skoraj tri leta ječe, moral v zapor. ali namišljene politične težave. V deželnem svetu bosta sedela samo dva Slovenca, kar je odločno premalo in smo glede tega kritični do strank. Slovenska kulturno - gospodarska zveza in slovenska javna občila so se zelo trudila, da bi bilo čimveč izvoljenih svetovalcev slovenske narodnosti v raznih svetih, v deželnem, goričkem pokrajinskem, tržaškem občinskem in okrajnih konzultah. Prepričani smo, da smo pri tem tudi uspeli, kolikor je bilo objektivno mogoče. Zato je po načelu nujnosti sodelovanja raznih skupnosti v odločanju, aktivna prisotnost organizacij v političnem življenju, angažiranje na volitvah, kljub temu da manjšinske organizacije neposredno na volitvah ne nastopajo, vse to daje pravico manjšinskim organizacijam, da sodelujejo pri političnih odločitvah strank. Doslej so stranke na vse to pozabljale. Tudi glede tega je treba obrniti stran, posebno še zato, ker bo šlo za usodne odločitve, katerih posledice bomo nosili vsi. BORIS RACE STRANKE SE ŠE NISO DOGOVORILE ZA SKUPNEGA KANDIDATA «Veliki volivci» že četrtič glasovali v prazno Socialisti in demokristjani so se vzdržali Levica zahteva od KD večjo jasnost - Na predlog KPI skupen sestanek strank večine RIM — Že spet, četrtič zaporedoma, glasovanje v prazno. Kljub stalnim formalnim in ncformalnint stikom se stranke vladne večine še niso dogovorile za skupnega kandidata, za človeka, ki naj bi poosebljal enotnost, ki je državi v tej hudi uri prepotrebna. Položaj je v marsičem še bolj zapleten kot v prejšnjih dneh in že je slišati prve rezke obtožbe o podtalnih manevrih in o povratku k staremu. Glavna značilnost včerajšnjega glasovanja sta bila sklepa socialistov in demokristjanov, da se vzdržijo, komunistična partija je še vedno glasovala za svojega predstavnika Giorgia Amendolo, manjše sredinske stranke pa so se kot v prejšnjih odločile za belo glasovnico. Sklep predstavnikov PSI in KD je bil povod za incident med skrajno levico in radikalci na eni strani ter predsednikom zbornice Ingraom na drngi. DP in PR sta namreč zahtevali razveljavitev glasovanja, češ da socialisti in demokristjani kršijo načelo o tajnosti s tem, da ne oddaja glasovnice. Vnelo se je prerekanje, ki ga je Ingrao obvladal le s težavo. Glede na stališča, ki so jih za- IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIiinillllllllllHilIlniflllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliUMIIIIlIllilii IZREDNO ZASEDANJE OZN ZAKLJUČENO Po zaslugi neuvrščenih držav nova gledanja na razorožitev Sprejeli so jugoslovanski predlog o ravnovesju v Evropi na nižji stopnji oborožitve NEW Y0RK — Generalna skupščina OZN je odobrila zaključni dokument posebnega zasedanja svetovne organizacije o razorožitvi, potem ko je osnutek odobrila pristojna komisija. V svojem zaključnem govoru je predsednik Generalne skupščine Jugoslovan Lazar Mojsov med drugim dejal: «Skalitev mednarodnih odnosov je sama po sebi pogojevala rezultate posebnega zasedanja svetovne organizacije o razorožitvi. Ko smo načrtovali posebno zasedanje, je bil mednarodni položaj tak, da smo lahko upali na najbolj optimistične zaključke, saj so bili v teku pozitivni razgovori med velesilami. A do zaključnih podpisov ni prišlo, ne ob dvostranskih kot tudi ne ob večstranskih pogovorih. Prav tako — je pripomnil Mojsov — niso velesile upoštevale predloga zamrznitve in zmanjšanja vojaških proračunov, odprave proizvodnje in uporabe določenih vrst o-rožja, kot tudi ne izpopolnjevanje orožij za množično uničevanje. Vsekakor — je prioomnil Mojsov — se bo sedanji proces sporazumevanja nadaljeval.* Nedvomno je zasedanje OZN sovpadalo z obdobjem ostre politične napetosti med velesilami, kljub temu pa so SZ in ZDn v marsičem zavzele skupna stališča napram upravičenim zahtevam neuvrščenih držav. Tako sta se obe velesili, m se jim jt kasneje pridružila tudi Velika Britanija, obvezali, da ne bost: uporabili jedrskega orožja proti, tistim državam, kj se odrekajo jedrski oborožitvi. Objektivna ocena sedanjega dokumenta je vsekakor težka. Za pesimiste je trideset strani dolga listina le naštevanje dvoumnosti, ob katerih je bilo treba marsikateri problem zamolčati, kot če ne bi obstajal: za optimiste pa je pozitivno že samo dejstvo, da je sploh prišlo do zasedanja svetovne organizacije. Ameriški predstavnik James Leonard je ocenil listino kot «diplomatski čudež*, saj je generalna skupščina našla skupni jezik za kopico perečih problemov. A prav neuvrščene države, pobudnice tega zasedanja, so dale pečat dolgim pogajanjem za sestavo končnega dokumenta. Vsi opazovalci se strinjajo, da gre velika zasluga jugoslovanskemu predstavniku, sedanjemu predsedniku generalne skupščine Mojso-vu, da je bilo zasedanje pozitivno. Obenem poudarjajo pomen neuvrščenih predstavnikov kot je mehiški delegat Garcia Robles in drugih, ki so se neumorno zavzeli, da postane problem razorožitve skupni imenovalec vsega človeštva. In prav ob ten: skoraj pedagoškem učinku je glavni pomen sedanjega izrednega zasedanja. Prvič po drugi svetovni vojni so države našle, čeprav z različnimi tolmačenji, skupni jezik, da se prepreči uničenje človeštva ob naraščajoči spirali oborožitve, ki letno pogoltne kar 400 milijard dolarjev. Med konkretnimi učinki sedanjega dokumenta pa je sklep, ki so ga sprejeli na predlog jugoslovanske delegacije, da se v Evropi doseže ravnovesje v orožju «na nižji ravni* oborožitve. V ločenih pogajanjih pa naj se spoštuje interese in neodvisnost držav, ki niso v vojaških blokih. Marsikateri predlog neuvrščenih ni bil odobren, a to nas ne sme navdajati s pesimizmom. Svetovna organizacija je .ašla pot demokratizacije in odprave dosedanjega monopola ZDA in SZ, razširila bo predstavniška telesa tudi na nejedrske države. Pot bo vsekakor dolga, saj zamrzitev dosedanje oborožitve in prepoved jedrskih poskusov ni še rešitev, ker zahtevajo države s kasnejšo jedrsko oborožitvijo da zamrznitvi-sledi tudi odprava jedrskega orožja, kar pa je danes na žalost še neuresničljivo, (voc) TEHERAN — V raznih krajih Turčije je prišlo včeraj do silovitih protivladnih demonstracij, ki jih je policija brezuspešno skušala zatreti s strelnim orožjem. Spričo pomanjkljivih vesti ni dano vedeti, če so izgredi zahtevali morda kakšno človeško žrtev. UASINARA (Sassari) — Tako imenovanega zgodovinskega vodjo teroristične organizacije «rdečih brigad* Renata Curcia, ki ga je turinska porota pred kratkim obsodila na dobrih 14 let zaporne kazni, so včeraj premestili v tukajšnjo kaznilnico. vzele stranke, končni rezultat glasovanja ni presenetil: Največ glasov (355) je dobil komunistični «zastavonoša» Amendola, predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi je bil drugi z 11, Norberto Hobbio se je z 9 glasovi uvrstil na tretje mesto, medtem ko se je 506 volivcev vzdržalo. «če bodo vztrajali v tej težnji — je pikro komentiral izid Amendola — bom zmagal zaradi predaje ostalih* Marsikdo pa je pomislil na nedavno preteklost, ko je Andreot-tijeva vlada dobila zaupnico zaradi vzdržanja levice. Kot je mogoče razbrati iz u-radnih sporočil strank je na »šahovnici* Montecitoria še vedno pat pozicija, dasi je sklep krščanske demokracije, da vključi tajnika Zaccagninija v skupino možnih kandidatov, imela dokaj negativen odmev. Marsikdo meni, da krščanski demokraciji ni do sporazumevanja, pač pa igra vse za vse, le da bi socialistični kandidati pogoreli. Komunisti za enkrat zavračajo demokrščansko izzivanje in poudarjajo pomen levičarske kandidature. Rimski list «Pa-ese sera*, ki je zalo blizu KPI, je na primer ocenil Zaccagninijevo kandidaturo kot poskus zaostritve in obenem poudaril enotnost levice. Če naj sodimo po zakulisnem dogajanju pa je taktika bolj prefinjena. Po izjavah nekaterih de-mokrščanskih voditeljev naj bi stranka kandidirala Zaccagninija le zato, da bi prisilila komuniste in socialiste k večji jasnosti. «če je KPI tako trdno prepričana v enotnost levice — se je spraševal neki demokrščanski predstavnik — zakaj ne glasuje za socialističnega kandidata, saj bi v takem primeru tudi mi glasovali zanj.* Težko je presoditi, če je v teh govoricah, ki jih demokristjani širijo po Montecitoriu, vsaj zrno, resnice. Dejstvo je, da KD vztraja pri napadu in da levica noče kloniti. V razgovoru s časnikarji je socialistični tajnik Craxi poudaril, da sta KPI in PSI soglasni in da se mora sedaj KD odločiti za dogovor ali za spopad. Na vprašanje zakaj socialisti ne postavijo ene same kandidature, pa je Craxi odvrnil, da nima namena, da bi prekomerno nategoval vrv, «KD je izrazila pripravljenost, da voli laičnega kandidata — je pripomnil — in mi smo ji predložili skupino imen, med katerimi ne delamo diskriminacij. Očitno je torej, da mora sedaj KD z jasno besedo na dan.* Popoldanskemu glasovanju je sledil splet mrzličnih dvostranskih srečanj med strankami, katerim bo na predlog komunistov najbrž sledilo skupno srečanje strank vladne večine. Vendar tudi ta odločitev ni bili lahka, kaže, da se je del komu- nističnih volivcev zavzemal za to, da bi prepričali PSI, naj se opredeli za Pertinijevo kandidaturo, medtem ko so bili drugi mnenja, naj bi vztrajali pri glasovanju za Amendolo v pričakovanju raz.pleta dogodkov. Končno pa je prevladal sklep o organizaciji skupnega sestanka. Danes se bodo sestali tudi »veliki volivci* KD, ki bodo morali odločiti, če naj vztrajajo pri beli glasovnici ali naj glasujejo za Zaccagninija. Kaže, da so demokristjani dokaj skeptični do predloga KPI o skupnem srečanju, saj trdijo, da je brezpredmetno, če bi ga ne dobro pripravili, (gg-vt) Teroristi vlomili v florentinsko preturo FIRENCE — Pripadniki samozvanih «bojnih proletarskih vodov* so včeraj popoldne vdrli na se- dež florentinske preture ter opu-stošili nekaj uradov. Teroristi so z orožjem v roki onesposobili dr. De Cristofara, edinega sodnika, ki je bil v prvih popoldanskih lirah še v uradu, in podtaknili bombi v arhiv ter v urad načelnika preture. Ob eksplozijah se je vnel požar, ki so ga gasilci le s težavo ukrotili. »Bojni proletarski vodi* so v zadnjih časih izvedli v Firencah več atentatov na ustanove, ki so kakorkoli povezane z izgoni iz stanovanj. Atentat na policijski komisariat v Rimu RIM — Ranjen policijski podčastnik in znatna gmotna škoda sta dramatični obračun bombnega atentata na rimski komisa- riat agentov javne varnosti v Ul. Acherusio. Silovita eksplozija (peklenski stroj je bil sestavljen iz več kot dve h kilogramov eksplozivne želatine) je tako hudo poškodovala poslopje, da so morali gasilci podpreti nosilne strukture, uničila je tri avtomobile, ki so bili parkirani v neposredni bližini komisariata in razbila okenske šipe vseh bližnjih stanovanjskih blokov. Zločinski atentat, za katerega si doslej ni prilastila odgovornosti še nobena teroristična organizacija. le po naključju ni zahteval človeških življenj. Bomba je namreč počila v neposredni bližini čuvajnice, kjer na srečo ni bilo nikogar, in jo razdejala. Podčastnika Buccello, ki je bil v bližini, je zračni pritisk vrgel ob steno, kjer je obležal onesveščen. Na srečo pa r.i bil hudo ranjen in bo okreval v slabih dveh tednih. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiMiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniniiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiHiiHN OB OBISKU AMERIŠKEGA PODPREDSEDNIKA V IZRAELU TEL AVIV NAPADA ZDA Saron dolži Belo hišo rovarjenja zoper Beginovo vlado TEL AVIV — Ameriški podpredsednik Mondale se je očitno slabo pripravil na diplomatsko misijo v Izraelu, kamor je dopotoval predvčerajšnjim. I nekaj ur po njegovem prihodu na telavivsko letališče „in še pred začetkom u-radnifi razgovorov je med tukajšnjo ter vvashingtonsko vlado izbruhnila nova polemika. Tokrat zaradi izraelskega očitka, češ da skušajo Američani s podtalnimi manevri zrušiti Begina. Predsednik izraelskega ministrskega sveta naj bi, skratka, bil v očeh Bele hiše nepoboljšljiv skrajnež in potemtakem resna o-vira k bližnjevzhodnim mirovnim pogajanjem. «Obtožbo» je izrekel kmetijski minister Šaron. ki je glede ameriških predlogov za rešitev omenjenega konflikta naglasil, da slonijo povsem na napačni podlagi, in sicer na zgrešeni ocenitvi zaslombe, na katero lahko računa izraelska vlada tako na lastnem državnem ozemlju kakor med židovskim prebivalstvom v ZDA. šaronova trditev je torej izzvenela kot nekakšna grožnja, na katero mora Carter brez dvoma računati. Poteza izraelskega ministra je kajpak še zaostrila že tako napeto vzdušje med sogovorniki, ki je nastalo, odkar se je Begin trmasto postavil po robu ameriškim predlogom o kolikor toliko demokratični poravnavi vprašanja nadaljnjega obstoja arabskega življa v Cis-jordaniji in na območju Gaze, ki so ju, kakor je znano, zasedle i-zraelske čete. Mondale, ki se je včeraj prav prisrčno sešel z 80-letno bivšo predsednico vlade Goldo Meir Podpredsednik ZDA Mondale (ter jo v skrajno zadovoljstvo televizijskih operaterjev dvakrat poljubil), bo v prihodnjih dneh vsekakor skušal »omehčati* Begina in ga pregovoriti, naj vendar nadaljuje prekinjena pogajanja s Sadatom. Po njegovem naj bi bil prvi korak na tej poti sestanek med izraelskim in egiptovskim zunanjim ministrom, do katerega naj bi prišlo v najkrajšem v Londonu. Zal vse kaže. da se utegnejo Mondalova prizadevanja izjaloviti, kolikor je kairska vlada prav včeraj naglasila, da nikakor noče sprejeti izraelskih nepopustljivih pogojev (Izraelci pač za nobeno ceno nočejo umakniti svojih čet z zasedenih ozemelj). Z druge strani se je zvedelo, da bodo ZDA seznanile telaviv- VSESKOZI KORISTNA PRISOTNOST NA KONGRESU ZK JUGOSLAVIJE Pogovor z Borisom Racetom, vodjo delegacije Slovenske kulturno - gospodarske zveze na kongresu Na XI, kongres ZKJ so bile povabljene delegacije Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Italije in obe delegaciji koroških manjšinskih organizacij, Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev. V delegaciji SK GZ so bili Boris Race, Karel Ši-škovič, Mirko Primožič in Viljem Čemo. Obe koroški organizaciji so zastopali po trije člani vodstva. Ker so bila poročila s kongresa predvsem v zvezi z omenjenimi delegacijami pomanjkljiva, smo zaprosili Borisa Raceta za kratek razgovor. Vpr.: Slovenske manjšinske organizacije so bile reden gost kongresov Zveze komunistov Slovenije. Letos so bile povabljene tudi na kongres ZK Jugoslavije, ki je bil pretekli teden v Beogradu. Kaj bi v zvezi s tem lahko dejali? Odg.: Prvič se je letos zgodilo, da smo bili gostje vsedržavnega kongresa. To povabilo razumemo kot ponovno potrditev načela, ki že dolgo vrsto let velja v Jugoslaviji, da skrb za dele jugoslovanskih narodov, ki žive izven meja Jugoslavije n omejena samo na naročje, h katerim te manjšine pri-I padajo, temveč je skrb vseh re- Prisrčen razgovor predsednika Tita in drugih jugoslovanskih voditeljev s predstavniki SKGZ tn koroških Slovencev publik In celotne Jugoslavije. Vabilo na zvezni kongres pomeni tudi nuditi priložnost zamejskim pripadnikom jugoslovanskih narodov, v tem primeru Slovencem Iz Italije in Avstrije, d: podrobneje spoznavajo utrip življenja vseh jugoslovanskih narodov in narodno- sti, delavskega razreda Jugoslavije in njegove avantgarde in kakš- (Nadaljevanje na zadnji strani) Menehem Begin sko vlado z dokončnimi egiptovskimi predlogi za poravnavo celovite bližnjevzhodne krize po končanem Mondalovem obisku v I-zraelu. Sam Carter meni, da jih Izraelci ne bodo takoj sprejeli in da bo zato potrebno nadaljnje težavno dogovarjanje za sklenitev ustreznega kompromisa. Če ne bo šlo drugače, je dejal šef Bele hiše, bo potreben poseg OZN. (dg) Kri v Bejrutu BEJRUT — V strogem mestnem središču so teroristi včeraj izvršili bombni atentat, v katerem je bil ubit otrok, a nadaljnji dve osebi sta bili teže ranjeni. V Bejrutu je splošno čutiti vzdušje prave državljanske vojne zaradi stopnjevanja oboroženih spopadov med krščanskimi konservativci na eni ter arabsko mirovno silo, katero sestavljajo po večini Sirci, na drugi strani. Bojem še vedno ni konca kljub temu, da je bilo sinoči sklenjeno med nasprotujočima taboroma nekakšno premirje. Zaostrovanje odnosov med LRK in Vietnamom PEKING — Polemika med Hanojem in Pekingom o pomorskem evakuiranju Kitajcev iz Vietnama se iz dneva v dan bolj zaostruje. Državi se ne moreta sporazumeti o načinu, kako bi izpeljali izselitev. Dosedanja pogajanja so bila dobesedno pogovor »med gluhimi*. Prav zato napovedujejo v Pekingu povračilne ukrepe, če ne bodo čimprej rešili problema. Do sedaj je Kitajska že znižala gospodarsko pomoč Vietnamu, zaprla tri Vietnamke konzulate na južnem Kitajskem, Vietnamski vstop v SEV pa je še zaostril medsebojne odnose. V takem položaju ni nič čudnega, da Kitajci napihujejo vsak, najmanjši incident med državama. V ta okvir spada tudi oster protest kitajskih oblasti zaradi obmejnega incidenta, ko sta dva kitajska kmeta, zasledujoč svoje gosi priplavala na vietnamski breg mejne Rdeče roke. Obmejni stražniki so ju nekoliko bolj grobo sprejeli in zaslišali ter jima ukazati, naj se vrneta, kakor sta prišla. TRŽAŠKI DNEVNIK NA PETKOVI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ ANALIZA VOLILNIH REZULTATOV IN POLITIČNEGA POLOŽAJA PO NJIH Oktobra pri nas sestanek manjšin sosednih dežel - Seja teritorialnega odbora SKGZ za Beneško Slovenijo-Poročilo o udeležbi delegacije SKGZ na kongresu ZKJ Analiza volilnih rezultatov in političnega položaja po njih v deželi, goriški pokrajini in zlasti v tržaški občini, je bila glavna točka petkove seje izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Zaključke razprave in stališča vsebuje uvodnik predsednika Borisa Ra-ceta na Drvi strani. Izvršni odbor je nato razpravljal' o srečanju manjših sosednih dežel, k; bo letos oktobra pri. nas v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Doslej sta bili že dve taki srečanji in sicer prvo na Koroškem, drugo pa lani v Lendavi, kjer so se sestali predstavniki slovenske manjšine iz naše dežele in iz Koroške, italijanske iz Slovenije, madžarske iz Slovenije ter slovenske iz Madžarske in hrvaške z Gradiščanskega. Za pripravo tega srečanja je bila imenovana štiričlanska komisija. Viljem černo je poročal o sestanku teritorialnega odbora SKGZ za Beneško Slovenijo na katerem je prišlo do izraza soglasno zadovoljstvo, da se z obstojem teritorialnega odbora da večja teža boju beneških Slovencev za njihove gospodarske, socialne in narodnostne pravice, obenem pa se na ta način doseže še večja strukturna povezava z ostalimi Slovenci v deželi. Na sestanku je tekla razprava tudi o raznih novih organizacijskih oblikah avtonomnega delovanja društev in organizacij, zlasti tistih, ki se ukvarjajo s perečimi gospodarskimi vprašanji. V naslednji točki dnevnega reda je predsednik Boris Race, ki je vodil delegacijo SKGZ na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, poročal o vtisih, ki jih je delegacija dobila na kongresu, in posebej še o sprejemu delegacije pri predsedniku Titu in drugih vodilnih osebnostih ZKJ in SFRJ. Predsednik Race je zlasti poudaril veliko pozornost, ki jo je kongres posvetil manjšinskim vprašanjem ter izjavo predsednika Tita, da bo Jugoslavija vedno za dosledno spoštovanje pravic manjšin. Med raznim je izvršni odbor sestavil delegacijo, ki se bo udeležila skorajšnjih razgovorov z zastopstvom obalne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sredi meseca v Kopru, o življenjskem jubileju uglednega primorskega družbeno - političnega delavca med NOB in po vojni dr. Jože Vilfana in še o drugih tekočih zadevah. Po kratkem premoru zaradi upravnih in deželnih volitev, bo ta teden tržaška pokrajinska uprava pričela ponovno delovati. Že jutri se bo se- stal pokrajinski odbor in proučil številne točke dnevnega reda, še posebej tiste, ki zadevajo vprašanja v zvezi s psihiatrično bolnišnico. V torek pa se bodo sestali načelniki svetovalskih skupin in proučili nov zakon o reformi psihiatrije, poleg tega pa še vrsto manjših ukrepov. V torek zaprti uradi generalnega konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v torek, 4. julija zaprti, zaradi državnega praznika. Lista Slov. skupnosti se zahvaljuje Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoje m mf "Igr ■ prFV : - | ■■Uh Nasmejani obrazi domačinov ob pomembnem odkritju pred spomenikom dolinskega tabora fiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiii OB OTVORITVI 11. RAZSTA VE IN POKUŠNJE VIN V KRIŽU Napori vinogradnikov bi bili uspešnejši ob večji zavzetosti pristojnih oblasti Na okrogli mizi o priznanju zaščitenih nazivov za krajevna vina poudarjena nujnost upoštevanja slovenskih oznak Ob sicer zadnje čase že običajnem negotovem vremenu se je včeraj popoldne začela v Križu 11. razstava in pokušnja domačih vin, pri kateri tekmuje s svojim žlahtnim pridelkom 15 vinogradnikov iz tržaške občine, največ iz samega Križa. Uradne otvoritve se je udeležilo lepo število vinogradnikov in povabljencev, med katerimi smo opazili generalnega konzula SFRJ I-vana Renka, pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Lucijana Volka, nabrežinskega župana Albina Šker-ka, podpredsednika Kraške gorske skupnosti Visintina, tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca, tajnika gospodarskega odbora SKGZ Suada-ma Kapica in številne domače strokovnjake. Prireditev je otvori! predsednik kriškega Konzorcija pridelovalcev Predsednik Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine Miloš Košuta na otvoritvi 11. razstave in pokušnje vin v Križu vin tržaške občine Miloš Košuta, ki je v svojem nagovoru spomnil na lani izvedeno pomladitev vodstva konzorcija in na bistveni prispevek njegovih članov za uspeh lanske pokrajinske vinske razstave, ki je bila prav v Križu. Vidni so tudi u-spehi njihovih obnovljenih naporov, saj so kupili nov montažni kiosk in uredili novo ploščad za prireditve in ples. Poudaril je, da ta dejstva dokazujejo prizadevnost domačih vinogradnikov, kar bi omogočilo še večje uspehe, če bi pristojne oblasti, predvsem tržaška občina, kazale večje, zanimanje za razvoj domačega vinogradništva in kmetijstva V imenu pokrajinske uprave je odbornik Volk pozdravil vinogradnike in čestital prirediteljem ter o-pozoril na letošnjo sedmo pokrajinsko vinsko razstavo, ki bo od 28. do 30. t.m. v Boljuncu. Vinogradniki in gostje so se nato zadržali ob domačem vinu in prigrizku v prijetnem razgovoru o problemih domačega kmetijstva in trtoreje. Prav tako domače so se nekaj pozneje domači strokovnjaki dr. Baša, dr. Vremec, kmetijski izvedenec in tajnik Kmečke zveze Bukavec ter pokrajinski odbornik Volk po-razgovorili z domačimi vinogradniki o že vpeljani pobudi za priznanje zaščitenega naziva za krajevna vina, ki jo vodi pripravljalni odbor vinogradnikov iz vse pokrajine s podporo javhih uprav, sindikalnih organizacij in strokovnih služb. Pri tem je prišla zelo jasno do izraza nujnost, da vsebuje uradni naziv krajevnega vinskega pridelka slovensko ime vina, saj ga pridelajo v ogromni večini slovenski kmetje. Za to se je tudi že odločno zavzela strokovna komisija Kmečke zveze. Zvečer se je kljub solzavemu nebu, ki je tu pa tam orosilo prizo rišče prireditve, zbralo ob lepo u-rejenih kioskih, kjer so točili žlahtno kapljico in bile na voljo tudi ribe, klobase, čevapčiči in še druge dobrote, lepo število domačinov in gostov iz mesta in s podeželja. Ni manjkalo vnetih «izvederskih« ocenjevanj razstavljenih primerkov vina (ki jih je strokovna komisija že razvrstila za nagrade, izidi so pa še strogo tajni), in seveda ne prisrčnega vzdušja in dobre volje. Razstava se nadaljuje danes z otvoritvijo kioskov ob 10.30, popoldne in zvečer je pa na vrsti bogat kulturni program in tombola. # Tržaška prefektura obvešča, da bo cestna policija prijavila sodnim oblastem vse tiste voznike, ki bodo prekršili 5. člen zakona štev. 631 z dne 8. 8. 1977, to se pravi, ki bodo vozili hitreje od dovoljene hitrosti za deset ali več kilometrov na uro. # Od 3. julija dalje bo injekcijska služba za upokojence delovala le v zdravniških ambulantah in ne več pri injekcijskih centrih. Upokojenci bodo morali prodtožiti zdravniški recept ih' pokojninsko knjižico. Po uspelem koncertu ob 100-letni-ci zbora Valentin Vodnik se je v Dolini pripetil še drobcen, a pomemben dogodek, ki je vzburil domačine. Včeraj dopoldne so Dolinčani, ki s prostovoljnim delom urejujejo spomeniško obeležje Tabora iz leta 1878, odkrili spomenico in jo shranili za osrednjo slovesnost, ki bo septembra na vaškem trgu. Spomenica je bila shranjena v srednjem delu spomenika. Ta je namreč sestavljen iz štirih kamnov. V srednjem, največjem je bila vklesana majhna vdolbinica, vanjo pa so oktobra 1878 prireditelji tabora položili spomenico in vdolbino zadelali z marmornato ploščo. Ovoj, ki je dolg 15 in širok 13 centimetrov, nosi na hrbtni strani pečat, ki se glasi «Sigillum parochiae de canalis Dolina«. Ovoj je iz trdega papirja in bo pri odpiranju potrebna največja previdnost. Najbrž bo moral to storiti strokovnjak. Omotan pa je v oktobrsko številko Edinosti in Slovenca. Ob pomembnem odkritju so bili prisotni skoro vsi tisti, ki s prostovoljnim delom že dalj časa preurejujejo okolje spomenika in so že dalj časa napeto pričakovali, kdaj bo prišla na dan listina. V Dolini se je namreč po ustnem izročilu ohranila trditev, da je v osrčju spomenika nekaj zelo važnega in skrivnostnega. Delavci so bili prvič razočarani, ko so že pri obnavljanju temeljev ostali praznih rok, drugič pa, ko so obnavljali nosilni podsta- lllllfllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllMIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllililllllliiiiiiiiiiilliiiiiiiii SINOČI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH PUŠKE GOSPE CARRAR V DOVRŠENI IZVEDBI Dramski odsek PD Tabor se je z uprizoritvijo Brechtovega dela uspešno vključil v proslavljanje 80-letnice velikega dramatika Agilno PD Tabor - Opčin je v svoje letošnje delovanje vključilo tudi proslavljanje 80-letnice rojstva velikega nemškega dramatike Bertol ta Brechta. Dramski odsek openskega društva je tako uvrstil v svoj spored Brechtovo delo «Puške gospe Carrar«, katerega predpremiero smo gledali sinoči na cdru Prosvetnega doma. Takoj na začetku moramo povedati. da so se openski amaterji močno potrudili in zvesto sledili vešči roki režiserja Draga Gorupa. V preprosti sceni, ki jo je izdelal L-tilij Kralj in ob glasbi Mihe Be-ličiča smo gledali zgodbo, ki pripoveduje o revnih španski1' ljudeh, o njihovi tragediji iz časa državljanske vojne, ko so generali kosili ljudstvo kot za šalo. Celotno doga- .....................................................m OPOZORILO JUGOSLOVANSKE NARODNE BANKE Ponarejeni bankovci za kupce iz Jugoslavije Vedno pogosteje se beleži, da doletijo jugoslovanske kupce, ki kupujejo v Trstu vse mogoče stvari, neljube prigode. Na tržaški kvesturi beležijo vedno več prijav o poškodovanih avtomobilih z jugoslovansko evidenčno tablico, v zadnjem času pa se širijo govorice o ponaredbi italijanskih in jugoslovanskih bankovcev, in katerih žrtve postanejo v največji meri prav jugoslovanski državljani. Tako je pred dnevi Jugoslovanska narodna banka iz Beograda sporočila, da so se v Trstu ponovno pojavili ponarejeni bankovci za 500 dinarjev, ki so jih ilegalno tiskali nekje v Milanu in ki so bili v obtoku že pred nekaj meseci. Ponarejeni bankovci se razlikujejo od pravih predvsem po svoji močneje poudarjeni rumeni barvi in po kakovosti papirja, ki nima besedil in risb natiskanih v reliefu, na hrbtni strani je celo tiskovna napaka, ki je vidna že na prvi pogled. V krožno izpisani vrsti imen jugoslovanskih republik je namreč pomotoma natiskano «Crna sora« namesto v latinici napisano «Crna gor«. črnem valutnem tržišču prejmejo Jugoslovani vse prepogosto are jen denar, zaradi katerega imajo lahko nemajhne nevšečnosti Ha 'rarlniih rlnoh cn flcfAnH Ipf.eče- Mnnrin rattnlirn naerrariita z £iO ScaDDini. zmagOV Na ponarejen V zadnjih dneh so agenti letečega oddelka na tržaški kvesturi priprli več jugoslovanskih državljanov, ki so'imeli pri sebi ali razpečevali ponarejene italijanske bankovce za 10.000 lir. Goljufije se je zavedala tudi blagajničarka neke velike trgovine v Ul. Carducci, kjer sta mati in hči, skušale plačati blago s ponarejenim bankovcem. V neki drugi trgovini pa je neka jugoslovanska državljanka skušala plačati kupljeno blago kar s sedmimi ponarejenimi desettisočaki. Vsi so i-zjavili, da so te bankovce dobili na črnem valutnem tržišču v središču mesta. Vsekakor ta primer ponovno opozarja na številne nevšečnosti, ki lahko doletijo jugoslovanske turiste v našem mestu. Še eno priznanje Bernardu Žuljanu Poznani ricmanjski čebelar Bernard Zuljan je 14. junija prejel še eno priznanje. V Rimu, v glavni dvorani vatikanskega inštituta Au-gustimanum ga je namreč organi- zacija Mondo cattolico nagradila z diplomo in zlato kolajno za njegovo vestno in zavzeto delo posvečeno tehničnemu, gospodarskemu in družbenemu razvoju. Po nagrajevanju je Bernarda Žuljana, skupno z drugimi nagrajenci, sprejel tudi papež Pavel VI. na običajni tedenski avdienci, DREVI V MILJAH Koncert kitaristov orglarjev in harmonikašev Tržaški ansambel «Miramar« prireja pod pokroviteljstvom ENAL -FIMS (italijanska federacija instrumentalne glasbe) tradicionalno tekmovanje za harmonikarje, orglarje in kitariste s sodelovanjem miljske občine in avtonomne ustanove za letovanje in turizem. Najboljši se bodo predstavili občinstvu danes, ob 21. uri na slavnostnem koncertu na Trgu Marco ni. Kot častni gost bo nastopil Ser- gio Scappini, zmagovalec kategorije junior na svetovnem oskarju za harmoniko v Caldas da Rainha (Portugalska) na klasični in novi elektronski harmoniki. V primeru slabega vremena u-metniški večer bo začel ob isti uri v kinodvorani Roma. Pristaniška ustanova za takojšnjo reformo tržaškega pristanišča Vodstvo tržaške avtonomne pristaniške ustanove je na svojem zadnjem zasedanju vzelo v pretres finančno stanje ustanove in pri tem z zaskrbljenostjo ugotovile velike zamude, ki nastajajo pri izvajanju delegiranega odloka, ki ga predvideva paket osimskih sporazumov, še posebej pa tisti del dekreta, kjer je govor o nakazilu, ki ga sporazumi predvidevajo za ustanovo. Zaradi teh zamud poziva vodstvo ustanove ministrski svet, naj Čim prej izvede reformo tržaškega pristanišča, janje se razvija v borni španski hi ši, v katero prihajajo zvoki bitke. V borbi za svobodo je mati Carrar že izgubila svojega moža, zato ne pusti na fronto svojih dveh sinov, kljub prepričevanju brata Pedra, ki je prišel k sestri po puške. K0 pa vojska generalov ubije brez vsakršnega vzroka starejšega sina Juana gospe Carrar poprime ženica za puško in gre s sinom in bratom v boj. To je v skopih obrisih fabula Brechtove enodejanke, ki so jo openski igralci res dovršeno uprizorili, v tipično lagodnem španskem ritmu. Nastopili so: Kostanca Filipovič, Miha Beličič, Marko Pič, Olga Gulič, Armando škerla-vaj. Marino Kralj, Drago Daneu, Melita Malalan, Viktor Sosič. Jadranka Granier, Mariza Peršič, Nori Jerič, Keti Sosič, Lidija Sosič in Marina Gulin, tehnično vodstvo Pa sta oskrbela Viktor Sosič in Igor Simonič. vek. Tedaj je bilo jasno, da mora srednji kamen skrivati v sebi pomembno zgodovinsko sporočilo. V trenutku odkritja je bil prisoten tudi dolinski župnik Albin Grmek, ki je takoj pognal zvonove s slavnostnim tempom. Kmalu se je ob spomeniku zbrala peščica vaščanov, na kraj pa sta prihitela tudi dolinski župan Edvin Švab in predsednik zbora Valentin Vodnik Vojko Kocjančič. Naj na koncu še povemo, da prehajajo dela preureditve spomenika in njegove okolice v zaključno fazo in da se dolinski prosvetar-ji že pripravljajo na dan, ko bodo ta pomembni kulturni objekt znova predali svojemu namenu, B. P. VČERAJ NA GRADU SV. JUSTA Otvoritev razstave zakladov tržaških verskih skupnosti Včeraj proti večeru so v štirih razstavnih prostorih gradu Sv. Justa odprli zelo obsežno, bogato in tudi poučno razstavo z naslovom ^Zakladi tržaških verskih skupno-sti». Trst kot nekdanje emporialno mesto, v katererrj, so se stekale nacionalne in interesne skupnosti, iz raznih predelov tržaškega zaledja in Sredozemlja, ima danes 14 verskih skupnosti, od’katerih )e nekaj številnih in živih, druge pa so le zgodovinsko in če hočemo materialno bogate. Tržaška občina, tržaška ustanova ža gostinstvo in turizem sta poskrbeli, da so te cerkvene skupnosti dale na razpolago nekaj svojih zakladov, izredno pomembnih dokumentov in publikacij, nekaj slik ji ikon ter tudi nekaj obrednih in drug h vrednih predmetov, ki bodo publiki, domači in tuji. na ogled skozi vse poletje, Ker gre za pomembno kulturno zgodovinsko prireditev se bomo k njej vrnili. Sinočnjega odprtja razstave se je udeležilo zelo veliko ljudi, tako da je bila «Caprinova dvorana» nn gradu prepolna ljudi, ki so zelo pozorno sledili strokovni razlagi in uvodu v razstavo direktorice tržaških mestnih muzejev prof. Laure Ruaro Leseri. ki ie nato pospremila izbrane goste, tržaškega župana inž. Marcella Spaccinija in podžupana Giorgia Cesareja. škofa Bellomija, prefekta dr. Marrosuja in druge po dvoranah, ostalim gostom va so bile na razpolago Morisa Bianco Fiorin, Grazia Ravar in Luisa Crusvar, ki so tudi sodelovale pri sestavi zelo bogatega in lepega kataloga, ki ie izšel ob tej razstavi. F U. Šolske vesti Ravnateljstvo znanstvenega liceja «E. Prešeren« v Trstu obvešča, da se znanstveni in klasični zrelostni izpit pričneta 3. julija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Obvešča tudi, da zapade rok za predložitev vpisa v prvi razred ali vpis na drugo šolo dne 8. julija 1978. Tajništvo učiteljišča A. M. Slomšek sporoča, da zapade rok vpisovanja v prve razrede dne 8. julija. Zrelostni in usposobljenostni izpiti se bodo začeli 3. julija ob 8.30. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois«, Trst, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1978/79 do vključno 8. julija t.l. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ob sklepu šolskega leta na glasbeni šoli v Ricmanjih bo danes v Baragovem domu ob 20. uri prikaz šolskih uspehov učencev harmonikaškega odseka pod vodstvom učitelja Ivana Tarabocchie. Vljudno vabljeni. Razna obvestila Uprava Slovenskega dijaškega dom* v Trstu sporoča, da zaradi premajhne- , ga števila vpisanih tečaja za popravne izpite ne bo. Sindikalno gibanje bančnih uslužbencev je povzročilo 20.* junija neredno delovanje tudi v zavodu Banca Com-merciale Italiana. Zato je prefektura odločila podaljšati za 15 dni, začenši z 21. junijem, pravne roke, ki so zapadli 'omenjenega dne. Sporočamo, da bodo uradi Slovenske prosvetne zveze odprti samo zjutraj, od 8. do 13. ure. Slovensko dobrodelno društv0 v Trstu obvešča starše, da bo odhod fantkov v šempolaj v sredo, 5. julija, in sicer naj bodo na sedežu društva v Ulici Machiavelli 22 ob 16. uri, od koder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi Sv. Križa, Zgo. nika ,itd., naj jih pripeljejo ob 18.30 direktno v šempolaj. Umrl je ANDREJ K0K0ŠAR Pogreb bo jutri, 3. julija, ob 15.30 na Jesenicah Žalostno vest sporoča brat Ferdo z ženo Olgo Trst, Jesenice, 2. julija 1978 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki sem ga bila deležna ob izgubi dragega moža AVGUSTA SVETLIČA se vsem prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala dr. Delamiju, zdravnikom in osebju bolnice v Tržiču, župniku, vaščanom, sosedovim, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Zora Prečnik, 2. julija 1978 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega SLAVKA SULČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga spremili k zadnjemu počitku. Še posebno se zahvaljujemo organizaciji ANPI iz Križa, Občinskemu odboru ZZB-NOV, Mestni organizaciji ZVVI, Občinskemu odboru ZRVS in Zvezi vojaških vojnih invalidov, vsem iz Kopra za udeležbo in pomoč pri pogrebnih svečanostih ter govornikom za tople poslovilne besede. Žalujoči družini Sulčič in Tence Križ, Koper, 2. julija 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata FRANCA KAPUNA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in nas tolažili. Posebna zahvala godbenemu društvu, ŠD Primorje, gospodarskemu društvu, govornikoma, pevcem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, prekrili grob s prekrasnim cvetjem in darovali v dobrodelne namene. Družine Kapun, Blažon in Luxa Prosek, 2. julija 1978 , SINOČI V GLEDALIŠČU ROSSETT1 «La donna perduta» za začetek tržaškega operetnega festivala Zanesljiv znak, da se je poletje začelo: sinoči je bila v nabito polnem gledališču Rossetti prva predstava letošnjega operetnega festivala z uprizoritvijo Pietrijeve operete «La donna perduta». Delo je bilo pred leti sicer že na sporedu tržaškega operetnega poletja, toda to ni zanimanja občinstva prav nič zmanjšalo. Tudi tokratno uprizoritev je pri pravil režiser in koreograf Gino Landi, orkester je vodil Dario In-drigo, nastopil je baletni zbor festivala in pa zbor ter orkester gledališča Verdi. V posameznih vlogah so nastopili v glavnem stari znanci tržaških 0-peretnih uprizoritev Evelina Sironi, Giorgio Valletta, Daniela Mazzu-catto, Antino Bevacqua, Aurora Banfi, Sandro Massimim. Piero Nu-ti in Gianfranco Saletta. kot balet na solista pa Nicole Potier in Ste-fano Mustafa. Predstava je bila vseskozi živahna, dinamična in vsebinsko seveda lahkotna, kot se za vsako dobro opereto spodobi. Zelo so zadovoljili I vokalni solisti, seveda pa ni treba' posebej poudarjati, da je svoj tradicionalni delež aplavzov tudi tokrat požel vedno razigrani Massi-mint. ZAHVALA Vsem, in posebno darovalcem cve tja, ki So z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago mamo Rozalijo Živec vd. Kalc se iskreno zahvaljujemo. Sin in hčere Trst, 2. julija 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 60096) ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob težki izgubi našega dragega moža in očeta LUDVIKA GUŠTINA se iskreno zahvaljujemo dr. Justu Grudnu za dolgoleten trud pri zdravljenju, zdravnikom in osebju I. in H. pnevmološkega oddelka bolnišnice Santorio, županu dr. Colji, občini Repentabor, Zvezi partizanov ANPI, repentabrskim gostilničarjem, župniku, vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Svojci Repentabor, Col, 2. julija 1978 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Ob smrti našega dragega in nepozabnega ALBINA BUBNIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako veličastnem številu pospremili na njegovi zadnji poti in kakorkoli počastili njegov spomin. Posebej se zahvaljujemo dr. Petru Koblerju in osebju infekcijske klinike v Ljubljani za prizadevno skrb, ki so jo dragemu Albinu izkazovali do poslednjega trenutka, prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali in spodbujali v času njegove bolezni, kolektivu Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska, njegovim zamejskim slovenskim in italijanskim kolegom, prijateljem in soborcem za pravičnejši in lepši jutri, borčevskim, političnim in družbenim organizacijam iz zamejstva, Kopra in Ilirske Bi- i ■ __.11 Li r*rt netili ninnn.. rm nkniiLnnimi nnnlnoil nimi Knconomi Progarje, Ilirska Bistrica, 2. julija 1978 Žalujoči vsi njegovi Dela na dvorišču šole v Trebčah Že več tednov je na dvorišču slovenske osnovne šole v Trebčah, ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne, vse živahno. To pa niso šolski otroci, ki se po navadi igrajo m telovadijo, temveč skupina vaških toož in mladincev, ki so si zavihali rokave in prostovoljno delajo za Postavitev spomenika narodnemu heroju Pinku Tomažiču, po katerem ^ bo trebenska šola v prihodnjem Šolskem letu uradno imenovala. Res Družino Marielle in Giannija Bordona je osrečilo rojstvo male VALENTINE Srečnima staršema čestitamo, mali Valentini pa želimo vso srečo v življenju. Odbor šagre Včeraj sta si obljubila večno zvestobo MARJAN SPETIČ in BRUNA MANIN Mnogo sreče in zdravja v skupnem življenju jima želi sek-°ija KPl Lonjer - Katinara. je, da bo poimenovanje šole šele svetovala z domačim ŠK Kras, ka septembra, ampak požrtvovalni domačini so mišljenja, da je bolje čim-prej začeti z delom, ker če bodo čakali vse od pristojnih oblasti, bo prišel dan poimenovanja šole, ko bo treba še marsikaj urediti. Trebenci nimajo dobrih izkušenj, kajti že dalj časa čakajo, da bi občina naredila na šolskem vrtu greznico, ki je zelo potrebna. In tako so se vaščani pred časom sestali, izvolili pripravljalni odbor za poimenovanje šole in skupno s predstavniki vseh vaških organizacij naredili smernice dela in z delom začeli. Do sedaj so domačini žrtvovali že preko 230 ur prostovoljnega dela. Z delom imajo namen nadaljevati, dokler ne bo šola slovesno poimenovana. Načrte je napravil domačin Atilij Kralj, ki je večkrat na licu mesta in tudi pomaga pri delu. M. M. DEŽELNI PRISPEVEK ZGONIŠKI OBČINI ZA UREDITEV IGRIŠČA Prošnjo zgoniške občinske upra ve za prispevek, po deželnem zakonu št. 60/75, je pristojno odborništvo pozitivno rešilo in je dalo na razpolago 2 milijona lir za ureditev odprtega igrišča v Zgoniku, na skupni strošek 3,8 milijona lir. Občinska uprava se bo v najkrajšem času po- 1898 1978 PD «SLOVAN» - PADRIČE proslavlja 80. OBLETNICO SPORED DANES, 2. JULIJA: Ob 9. uri: finale balinarskega turnirja.__________________ Ob 18. uri: proslava z nagovori In ' kulturnim sporedom.'" Sode-lujejo: moški pevski zbor «Tabor» z Opčin; mešani zbor PD «Primorec» iz Trebč; mešani zbor PD »Lipa* iz Bazovice; mešani zbor PD »Slovan*: osnovnošolci šole «K. D. Kajuh*; recitatorska skupina vaških mladincev; godba na pihala «Breg». Odprta bo fotografska razstava fotoamaterjev na temo «Kras*. Ob 20. uri: ples z ansamblom «Potepuhi». ko bi razpoložljiva finančna sredstva najbolje uporabili. Po vsej verjetnosti bodo obnovili in razširili ploščo, ki služi kot igrišče in ob vaških praznikih tudi kot plesišče. Zgoniška občinska uprava je te dni vložila prošnjo, po novem deželnem zakonu 27/78, za nabavo telovadnega orodja in športnih rekvizitov, s katerimi bi opremili šolsko telovadnico v Saležu, da bi lahko učenci slovenske in italijanske osnovno šole intenzivneje gojili teles- no vzgojo. -bs- Do 31. decembra vlaganje prošenj za dokončne davčne karakteristične številke Vsi davkoplačevalci, ki niso do 1. julija prejeli dokončne davčne karakteristične številke (codice fisca-le), jo morajo zaprositi do 31. decembra. To velja predvsem za tiste davkoplačevalce, ki so doslej prejeli le začasne davčne karakteristične številke in pa za tiste, katerih imena in osebni podatki so bili na tem dokumentu zgrešeni. V ČETRTEK JIM PROSEKU Slovo od Franca Kapuna Darovi in prispevki Izleti Velika množica se je v četrtek popoldne na Proseku poslovila od zavednega in vzornega domačina, kulturnega, športnega, .gospodarskega in političnega delavca Franca Kapuna, ki ni bil priljubljen in poznan le v domači vasi temveč daleč naokrog. Pokojni Franc se je rodil na Proseku 16.7.1906. Že kot otrok je imel veliko veselje do glasbe in tako, ko je imel 12 let, se ie začel učiti glasbe, tziroma violino in klarinet, ter prestopil k proseškemu orkestru, kjer je igral kontrabas. Leta 1923 je prestopil k proseški godbi in začel igrati klarinet. Bil je aktiven in marljiv godbenik, vendar je čutil potrebo, da sc v domači vasi ustanovi tudi športno društvo. Leta 1924 je bil s skupino domačinov ustanovitelj domačega športnega društva Primorje. Nakar je, prišlo mračno fašistično obdobje in zaradi te angažiranosti je Franc marsikaj potrpel. vendar se ni predal in nadaljeval je svoje poslanstvo. Tudi v obdobju druge svetovne vojne je delal na terenu in s tem krepil svetle tradicije in ideale NOB. Medtem se je spozna: z Zofko Blasiria po rodu iz Gabrovca, ki mu je v zakonu povila hčerko Mirando in sina Pldija. Franc je bil zelo navezan na družino, kljub ter mu pa ni zanemaril domače organizacije. Aktivno je sodeloval pri proseški godbi, bil član prosvetnega, športnega in gospodarskega društva in tudi politično angažiran. Skratka. vedno ko je bila potreba, je rade volje priskočil \sakomur na pomoč in imel za vsakega prijazno besedo. Kot skrbni gospodar je pridno in zavzeto obdeloval svo.i vinograd in bil ponosen na opravljeno delo. Pred petimi leti, in sicer 17. novembra 1973, je Franc skupaj z Nini jem Ukmarjem slavil visoki jubilej, in sicer 50-letnico delovanja v proseški godbi. Ob tej priliki je godba organizirala koncert in ga odlikovala z zlato kolajno zaradi njegovega dolgoletnega truda in požrtvovalnosti. Poleg tera. da je igral 50 let pri godbi, je izučil tudi nekaj godbenikov in če danes še obstoja godbeno društvo na Proseku, gi-e za to nedvomno velika zasluga Francu. Priznanja je bil deležen tudi leta 1974, ko je športno društvo Primorje slavilo 50-letnico ustanovitve. Bil je ustanovitelj društva in bil j vedno društvu ob strani, saj smo ti. Zato gre tebi velika’ zasluga, če naša godba še obstoja. Za ves trud in prizadevanja, ki si jih imel za «svojo» godbo, se ti člani Godbenega društva Prosek iz srca zahvaljujemo*. Dragi Franc naj vam bo lahka domača zemlja. Prizadeti ženi Zofki. hčerki Mirandi, sinu Ediju in svojcem pa gloooko sožalje. Sožalju sc pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega je bil Franc dolgoletni naročnik in zvesti čitatelj. B. R. Na tržaški pedagoški fakulteti je v sredo doktorirala ROSANA VATTA - KOVAČ K uspehu ji čestitajo sorodniki in prijatelji. Namesto cvetja na grob Pavle Sulčič daruje Francka Pahor 5.000 lir. V isti namen darujeta. Ančka in Sonja Bogateč (Bružetove) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob in v spo min na tovariša Slavka Sulčiča in Pavle Sulčič daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir. V spomin na Pavlo Sulčič daruje Ferdinand - Gigi Bogateč z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU Ob 10. obletnici smrti moža in o-četa Pepija Starca daruje žena Marija 10.000 lir. Ob 5. obletnici smrti dragega moža Antona Albija daruje žena 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V REPNICU Namesto cvetja na grob Ludvika Guština iz Cola daruje Egidij Milič z družino 10.000 lir. V isti namen daruje Peter Milič 10.000 lir. Stanko Grlanc daruje 10.000 lir ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB V SAMATORCI Namesto cvetja na grob Emila Marušiča darujejo Franckevi (Sa-lež 61) 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Svetlič daruje družina Silvo Budin 5.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin na Slavka Sulčiča daruje Toja Tretjak 5.000 lir. V spomin na moža in sina daruje Viktorija Bizin 10.000 lir. ■ V spomin na Slavka Sulčiča danij a^ToOO hr“za “RMV ’ in “s.OOfl lir je Giulio Žerjal z družino 10.0001 lir' Ob 80. obletnici PD Slovan daru V spomin na tov. Albina Bubniča je dnižina Bak (Padriče) 20.000 lir — na tov. Slavka Sulcica daruje j za pD gjovan Namesto cvetja na grob Emila Marušiča darujejo Bruna in Pepi Milič 5.000 lir in družina Stano Gruden 5.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Franca Godnik 10.000 lir Kapuna darujeta Marija in Zvonko Kalc 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Za TPPZ darujeta podporna čla na Jože Cesar (Trst) 5.000 lir in Marčelo Čuk (Trebče) 5.000 lir. V spomin na rojstni dan pok. žene Zore daruje Andrej Rupel 10 000 lir za RMV. V spomin na rojstni dan pok. Zo re Rupel in v spomin na rojstni dan pok. Ivane Škerl daruje.a Bruna in Mercantile 5.000 lir. dr. Drago Štoka 5.000 lir in družina Semen 25.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU Darujejo: Pepi Gorkič 25.000 lir. Gianni Carli 5,000■ lir, Marko Fer-luga (II.a) 5.000 lir. Slavko Sosič 20.000 lir, Ladi Mauri 20.000 lir. V počastitev spomina Olge Martelanc darujeta družini Olga m Vasja Gulič 20.000 lir. V počastitev spomina pok. Olge Martelanc darujeta Anica in Ivo Hrovatin 10.000 lir. V počastitev spomina staršev Karla Kovača darujeta Edi in Lidija Albin Maganja z družino 10.000 lir. Namesto cvel.ia na grob Pavle Sulčič daruje Ferdinand Bogateč z družino 10.000 lir. V spomin na Slavka Sulčiča da ruje Srečko Košuta 5.000 lir. V spomin na pok. brata Slavka daruje sestra Mira 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Slavka Sulčiča daruje družina Juretič 10.000 lir. V isti namen daruje Viktorija Kodrič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Viktorja Košute darujeta Valerija in Angel Sulčič 10.000 lir. KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE VAS VABI NA XI. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN ki bo danes, 2. julija 1978, v Sv. Križu pri Trstu s sledečim sporedom: ob 10.30 otvoritev razstave vin ob 18.00 nastop občinske godbe «G. Verdi* iz Trsta ob 19.30 nastop kriške baletne skupine ob 20.00 nastop vaškega cerkvenega pevskega zbora ob 20.30 TOMBOLA (skupni dobitki 120.000 lir) od 21.00 dalje PLES z ansamblom «Lojze Furlan* Dobro založeni kioski z ribami, klobasami, pršutom, čevapčiči in domačimi štruklji ZTT in Primorski dnevnik sporočata j *» ^eh /ud^v zadnjem prvenstvu Med številnimi venci sorodnikov in znancev smo opazili tudi vence gospodarskega, športnega in godbenega društva ter sekcije PSI Pro-sek-Kontovcl. Žalni sprevod se je pomikal ob zvokih žalne koračnice, ki jo je izvajala proseška godba. Na pokopališču sta se od pokojnika poslovila Bruno Rupel v imenu vaških orgaaizatrjjji.v ki je meri drugim dejal, da’ »zgodovina, ki jo nesete za seboj, za nas ni neznanka, vsi se dobro zavedamo, kaj ste na redili za našo vas, za naš narod in vsi še zavedamo, koliko sta žrtvovali zn boljšo bodočnost mladih rodov in prav zaradi tega vaša izguba ni prizadela le vaših svojcev temveč nas vseh* in Milan Čuk v imenu proseške godbe, ki je med drugim deja': »Daleč je že t isto leto 1923, ko si prvič pristopil k prose-ški 'godbi in v njej neprekinjeno sodeloval do pred dvema letoma, ko si moral zaradi bolezni odstooi- izletnikom, da bo odhod avtobusov na Vojsko danes, 2. junija, tako razdeljen: avtobusa št. 1 in 2 ob 8.30 izpred sodišča na Foro Ulpiano, za vse izletnike iz mesta in predmestja; avtobus št. 3 (dolinski okraj) ob 8.30 od Dom ja, iz Doline, Boljunca; ob 8.45 iz Boršta, Ricnianj, Bazovice, ob 9. uri iz Padrič,. .Trgijc, in z Opčin (pred hranilnico);^ avtpbps št. 4 (nabrežin-ski okraj) ob 8.30 iz Repniča, Zgonika. Saleža, Bajte, ob 8.45 iz Trnovce, Praprota, šempolaja, ob 9. uri iz Nabrežine (nogometno igrišče), Križa in s Proseka. Prosimo za točnost. Sekcija VZP1 - ANP1 Opčine prire di v nedeljo, 16. julija 1978, izlet v Ljubljano z ogledom muzeja narodne osvoboditve (muzej revolucije), katerega začetki segajo v leto 1944. Nato si bodo izletniki ogledali Sv. Urh, eno izmed prič domobranskega množičnega ubijanja naših ljudi. Izlet se bo zaključil v Dražgošah pri spomeniku, ki nas spominja na žrtve domačega pre-j rivalstva, saj so Nemci po umiku partizanov Cankarjevega bataljona na Je lovico moške vaščane postrelili, žene in otroke izselili, hiše pa požgali. SPDT prireja danes, 2. julija, izlet na Volnik za starejše planince. Zbirališče je na Oberdankovem trgu ob 9. uri, odhod avtobusa štev. 44 pa .ie ob 9 10. V nedeljo, 9. julija, priredi združenje Union dva enodnevna izleta: 1. izlet po notranjem delu Istre z obiskom Hrastovelj (z ogledom znamenitih fresk), Pazina, s kosilom v Rabcu ter s povratkom preko Opatije. 2. izlet na Bled in v Bohinj z ogledom slapa Savice in po želji z žičnico na Vogel. Prijave in vpisovanje na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih in popoldne od 17. do 19.30, razen ob ponedeljkih in sobotah. 8., 9., 10. julija šagra v Ricmanjih Gostilna SILVESTER NABKEŽ1NA vabi na novi urejen vrt, kjer so na razpolago specialitete na žaru: čevapčiči, ražnjiči, piščanci itd. Slavko končal v Kopru srednjo e konomsko šolo ter da je bil nosilec osmih razjifnih odlikovanj. Vse to je nam v poseben' ponos. Naporno delo, ki ga je doprinesel tudi pri graditvi našega spomenika padlim borcem in zgodovinski prispevek v knjigi »Križani v boju za svobodo*, bodo ostali neizbrisna sled njegove predanosti idealom NOB. Sekcija VZPI - ANPI -- Križ in številni vaščani ^'UiiUiiiiiiinu ii Mini,ni lin M! im Mlini iiii iHiiiiuiiiiiiiiuiuiiiliiluiuiuiiinilillilliiiiiiinllllliilMuuiilMliiluiiuilliiilllllillliiiiiiiuuillilillliliiiiiimilimiinimnini] mn, iuuimiiiiimii umu,,mini,iimmnniMiiiin,m Danes, NEDELJA, 2. julija MARIJA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 9.58 — Dolžina dneva 15.38 — Lu-^ vzide ob 3.24 in zatone ob 18.15. Jutri, PONEDELJEK, 3. julija NADA 'Trtne včeraj: Najvišja temperatura ^•6 stopinje, najnižja 18,3, ob 13. uri stopinje, zračni tlak 1018,3 tnb. Ustaljen, vlaga 48-odstotna, nebo 7 de-setink poobiačeno, veter 14 km na Ur° zahodnik, morje skoraj mimo, '■cniperalura morja 21,4 stopinje. Rojstva, smrti in poroke D.ne 1. julija 1978 se je v Trstu todilo 6 otrok, umrlo pa je 18 oseb. .RODILI SO SE: Alberto Guiduc-, • Marco Miani, Marco Vargiu. A-*®ssia Stiglich, Valentina Bordon, “arbara Mangan aro. T UMRLI SO: 39-letna Maria Luisa Luser roj. Zocconi, 57-letna Silvana ■tomasini por. Crasso, 72-letni Um-“rto Bandelli, 54-letna Ida Lugna-Jh,. 56-letni Egidio Joretti, 68-letni Giovanni Brumat, 71-letni Leonardo RnUgliano, 94-letna Maria D’Agosti-£° vd. Benčič, 86 letni Salvatore jdersano, 69-letnj Emiiio Marussi, 64-jetna Maria Burilo por. Burolo, 51 letna Maria Gonan por. Marži, 88-ietna Adua Bienenfeld, 82-letna Ma-Danna Prunner vd. Caidassi, 80-R‘tna Giorgina Pelarin vd. Skerla-',ai. 76-letni Cristoforo Protega, 5 letni Andrea Mont murro. 94-letna otefaniu Fiorentin d. Manzin. OKLICI: moški frizer Lorenze £aolicelli in frizerka Mariangela Paolicelli, strojni častnik Maurizio Uerinj in dopisnica v tujih jezikih. Včeraj - danes Marina Buoro, mehanik Virgilio I co in gospodinja Anna Santoro, a-Tedeschi in delavka Bruna Prato, gent javne varnosti Luigi Di Rien-mehanik Giorgio Fermo in social-1 zo in gospodinja Claudia Cancella-na asistentka Ida Pederzolli, ladijski fotograf Luca Piga in pomoršča-kinja Malvina Caris, učitelj Franco De Marchi in poklicna bolničarka A-dalgisa Manzutto, poslovodja Lucia-no Brazzach in trg. pomočnica Lidija Dajcman, avtoličar Gino Pao letti in figurinistka Mirella Barbariči!, trg. pomočnik Fabrizio Gia-nasello in trg. pomočnica Elisabetta Marion, mehanik Diege Grammati- (od 8.30 do 13. in od hi. do 20.30) Largo Piave 2, Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dulje) Largp Piave 2. Trg Borsa 12. ra, študent Franco Millotti in uradnica Francesca Angeli, geometer Dario Tagliapietra in trg. pomočnica Argia Cernecca, kuhar Roberto Sicurj in trg. pomočnica Emanuela Piccolo, železničar Adriano Serra in uradnica Patrizia Vascotto, u-službenec ACEGA Claudio Ferluga in poklicna bolničarka Maria Oddi, uradnik Giorgio Bertolo in vrtnarica Lucia Lugnani, uradnik Claudio Zandonella in zdravnica Paola Sbi-sš, delavec Roberto Pregl in trg. pomočnica Cristina Radivo, uradnik Roberto Valerio in uradnica Maria Papaleo, finančni podčastnik Giam-paolo Tabanelli in uradnica Anna Mgria Coronica, uradnik Silvio Zan-cola in delavka Rosanna Murgolo, delavec Giovanni Pelosi in uradnica Laura Rubella, mesar Armando Campedelli in uradnica Mara Mi-chelis, uradnik Willy Ratzenbeck in uradnica Tullia Minca, finančni stražnik Vito Nacci in študentka Fi-lomena Girardi, arhitekt Gianfran-co Crem in uradnica Patrizia Fal-zari, študent Carlo Alberto Widma-yer in zdravnica Maria Grazia Pe troni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20 30) Trg Ospedale 8, Istrska ul. 35. Drevored Miraimjre 117, Ul. Cornbi 19. ZDRAVSTVENA DEŽURNA služba Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. [NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočri pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 126 165: Opčine: tel. 211001: Prosek: Vel 225141: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tet. 200-12); Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 67 34 60 18 57 CAGLIARI 66 83 25 4 8 FIRENCE 47 55 83 59 75 GENOVA 3 ‘48 6 23 90 MILAN 67 12 38 57 55 NEAPELJ 79 22 54 56 46 PALERMO 35 59 23 88 11 RIM 13 17 15 6 1 TURIN 68 82 77 63 16 BENETKE 7 38 58 64 68 ENALOTTO 2 2 X 1 2 2 XI 2 1 1 1 Zadnja pot Slavka Sulčiča V torek, 27. t.m., smo se s potrtimi srci na pokopališču v Kopru za vedno poslovili od našega dragega sovaščana Slavka Sulčiča. Težko je najti besede in zbrati misli ob tako krutem in nepričakovanem slovesu, ko pomislimo, da je še pred nekaj dnevi deloval kot predsednik Invalidske komisije -Koper. Ob nepričakovanem trenutku smo izgubili poštenega in globoko spoštovanega prijatelja in tovariša, moža. trdnega in poštenega značaja, ki smo ga imeli vsi radi. Tovariško prijateljstvo, ki je vzklilo v najtežjih skupnih trenutkih predvojnih časov in časov NOB, je rastlo ob spoznanju požrtvovalnosti vztrajnosti napram vsemu, kar je bilo poštenega in naprednega. Še i vedno smo polni spominov na mla da leta v naši rojstni antifašistični vasi. Bil je sin vzorne kmečko -delavske družine in se je rodil 25. 10. 1919 v Križu. Po končani osemletki je bil zaposlen v nabrežinskih kamnolomih in kasneje zbolel. V osemnajstem letu je moral v Ankaransko bolnišnico in nato v Fo-rli, kjer se je zdravil nekaj mesecev. Kljub temu. da mu je bolezen pustila posledice, je rad svojemu očetu pomagal pri ribo’ovu in vinogradništvu. Kot sleherna slovenska družina je tudi njegova občutila krivico, revščino in gospodarsko izžemanje slovenskega človeka. Prav zato se je Slavko že v začetku vojne aktivno udeležil prvih i-legalnih OF sestankov in kasneje postal odbornik. Ne glede na slabo zdravje je bil ob kapitulaciji Italije med prvimi, ki so se odzvali kiicu neizprosne borbe proti naci-fašizmu in odšel v partizane. Doma je ostal oče, ki je postal voiaški referent odbora OF, sestra Rina, ki so jo Nemci septembra 1944 aretirali in po zaooru v Coroneu odpeljali v zloglasna nemška taborišča. Mama in sestra Mira pa sta se aktivno vključili v napredno giba-nje. Težave in trpljenje nista odvzeli njegovega poguma — vztrajal je do osvoboditve. Kljub upokojitvi je požrtvovalno deloval do zadnjih dni življenia. 0 njegovem Uku sta spregovorila tov. Valenčič, sekretar obalne ZB Koper in tov. Bolčič v imenu »Mestne organizacije vojnih invalidov*. Tov. Valentič je med drugim dejal: «Omahnil si poražen od bolezni ki si jo dolgo prenašal z neverjetno življenjsko silo, prepričan. 1 jo boš premagal in se ponovno vrnil v življenje in ustvarjalno delo. Pošteno in pravično si se zavzemal za reševanje družbenih problemov povsod, kjer si bil prisoten, obsojal krivico in se veselil pri velikih uspehih naše socialistične družbe.i Tov. Bolčič pa je dejal: »Za časa NOB si iz borca dosegel čin pomočnika VOS-a. ki je delovala na Krasu in drugod. Opravljal si vestno vse tvegane naloge, ki so ti bile zaupane. Dosežene izkušnje in sposobnosti, ki si jih dokazal, so te pripeljale, po osvoboditvi, na odgovorne službene dolžnosti. Dolgo let si deloval v organih za notranje zadeve v Kopru in drugje. Neizbrisne sledove si zapustil tudi v občinski sindikalni organizaciji, občinskem ljudskem odboru v Kopru, v odboru ZB Koper ter med vojaški mi vojnimi invalidi NOV, kjer so te izvolili za svojega predsednika. Svojo funkcijo si plodno in uspešno opravljal skoraj do zadnjega dne življenja.* Spoštovanje do našega Slavka dokazuje velika množica tovarišev in prijateljev, ki ga je spremljala ob ganljivem slovesu. Naj omenimo še, da je naš križan KVOTE: 12 točk • 42.628.000; 11 točk • 705.000; 10 točk • 46.000 lir. Še o poimenovanju šole v Rojanu Šolsko leto je že zdavnaj končalo, a pripravljalni odbor za poimenovanje šole v Rojanu po bazoviških junakih, še vneto dela. Vsi člani tega cdbora pripravljajo vse potrebno za bližnje poimenovanje: nekateri z zbiranjem prispevkov, drugi z zbiranjem gradiva za zgodovinsko in šolsko razstavo. Najzahtevnejše je seveda zbiranje gradiva za obe razstavi: zelo težko je priti do dokumentov, slik, spričeval, časopisov in drugega dokumentarnega gradiva. Mnogo gradiva tudi ni več. Zato bi prosili vse bralke in bralce, ki bi nam na katerikoli način pomagali pri tem zbiranju gradiva, naj se v poletnem času obrnejo ra naslednje člane odbora: Kermec: 41-37-66; Angel Turk: 41-17-80; Novak: 41-75-15. Čeprav je poletje čas dopustov, bo odbor za poimenovanje šole letos vneto delal, da bo septembra, ko se bo ponovno sestal, opravil že precejšnjo delo. Vsem, ki nam bodo na katerikoli način pomagali pri tem pomembnem poimenovanju šole po bazoviških junakih, se že vnaprej zahvaljujemo. Odbor za poimenovanje šole po bazoviških junakih V spomin na Franca Kapuna darujeta Pepi in Edka Pegan 10.000 lir za ŠD Primorje ter Bruna, Nadja in Draga 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina pok. Emila Marušiča daruje prijatelj Stojan Stubelj iz Saleža 5.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Pavle Sulčič darujeta družini Josipa Sni Čiča in Ninija Košute 5.000 lir za PD Vesna-. Namesto cvetja na grob in v spo min na tovariša Slavka Sulčiča in Pavle Sulčič daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za PD Vesna, 10.009 lir za ŠD Mladino, 10.0(8) lir za kriški mesečnik Skdarc in 20.000 lir za pevska zbora PD Vesna. V spomin na Pavlo Sulčič in Al bi.ua Bubniča daru.je Ladko Lozar z družino 10.000 lir za ŠD Mladina. V počastitev spomina Albina Bubniča daruje družina Segulin 20 000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na crob Slavka Sulčiča daruje Nima Tence 30.000 dinarjev za združenje partizanov iz Križa V spomin na strica Franca Kapuna darujeta Majda in Slavko Kalc 20.000 lir za godbeno društvo s Proseka. Namesto cvetja na grob Slavka Sulčiča darujeta Ančko in Lučana 5.000 lir za kriško glasilo Skdanc. Za sklad Skdanca da ni je jo: Kar la Sedmak 5.000 lir, Poldo Vidmar 5.000 lir, Justina Guštinčič 5.000 lir ter družina Viljema Sirka 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Kapuna darujeta Mariji! in Justo Segina 10.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na dragega moža in očeta Franca Kapuna darujejo žena Zofka, hči Miranda in sin Edi z družinama 50.000 lir za ŠD Primorje, 50.000 lir za god!k:no društvo Prosek. 30.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 30.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek. Namesto cvetja na grob Josipa Starca daruje družina Daneu (Cinka) 3.000 lir za ŠD Kontovel. Albina Miklavec por. Kuret daruje 10.000 lir za PD Slavec. Namesto cvetja na grob Ludvika Guština darujejo Bruna. Pepi, Sonja in Lučano Milič 10.000 lir za ŠK Kras. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU Vas Prečnik: družina Mokole 20.000 lir, družina Jožef Kuk 20.000 lir, družina Adamič 10.000, družina Pavlina 15.000 lir, družina Stanko Legiša 10.000 lir, družina Viktor Terčon 10.000 lir, družina Milanič 10.(KK) lir. družina Franc Terčon 10.000 lir Rudoll’ Peric 5.000 lir, Kristina Svetlič 5.000 lir, družina Ivan Legiša 10.000 lir, Amalija Knez 3.000 lir. Vas Šempolaj: Franc in Žita Legiša 10.000 lir, Marija Kocman 5.000 lir, Anita in Sergio Šaule 30.000 lir. ZA POJMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ROJANU PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH Darujejo: Štefka Leghissa 10.000 lir, Stanislav Požar 10.000 li^ Nino 5.000 lir, Francesco Valli 10.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Darujejo: družina Daiuu (Kontovel 156) 50.000 lir, Marjo (Cinka) Daneu 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Rozalije Kalc daruje družina Ivana Majevskega 15.009 lir. Namesto cvetja na grob Franca Kapuna darujejo Milivoj Zužič 5.000 lir, Miro in Ivan čuk 10.090 lir, Karlo in Slavko Pirjevec 30.000 lir. V spomin na strica Franca Kapuna darujeta Majda in Slavko Kalc 30.009 lir. , Namesto cvetja na preb Franca Kapuna daruje Berta Zužič 5.(810 lir. Ernesta in Lado Ukmar 10.030 lir in Berta Štukelj 10.000 lir. V počastitev spomina Albina Bubniča, Rozalije Kalc in Franca Kapuna daruje Pepka Guštin 10.000 lir. V spomin na dragega moža in o-četo Franca Kapuna darujejo zena Zofka, hči Miranda in sin Edi i družinama 100.000 lir. Namesto cveria na crob Franca Kapuna darujejo Marija in Alojz Cibic 10.009 lir, Edka bi Drago Ukmar 29.000 lir, Ladka Antoni 20.000 lir ter Murija in Zvonko Kalc 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Rozalije Kalc daruje Ladka Antoni 10.000 lir. V počastitev spomina Franca Kapuna daruje Terezka Škerlavai 5.000 lir. V isti namen daiuje Silvana Malalan 5.000 lir. V spomin na Franca Kapuna darujeta Milka in Ladi Bukavec 10.090 lir. V isti namen darujejo Mara in Ladi Bogateč 5.000 lir, Gizela Rupel 10.000 lir, Vanka, Slavko in Elvira Bucavelli 15.000 lir. ZA NOVE OBLEKE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA IZ RICMANJ Daruje Sonja Hrvatič por. Gobbo 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Franca Kapuna daruje Lidija Sosič 5.000 lir. V spomin na pok. Franca Kapuna daruio Milko Cibic z družino 10.000 lir. Namesio cvetja na glob Frančiške škerlavaj vd. Brišcek daruje N.N. 5.000 lir. OBVEZNO CEPLJENJE PSOV V ZGONIŠKI OBČINI V skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi in odlokom pokrajinskega zivinozdravnika je r.a območju tržaške pokrajine obvezno cepljenje proti steklini psov, '-i so že dopolnili tri mesece. V zgoniški občini se bo cepljenje vršilo brezplačno v občinskem skladišču v Zgoniku od 3. do 29. julija, in sicer ob ponedeljkih od 17. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. -bs- O S M I C A Vincenc Pregare, Dolina domače belo in črno vino. 116, toči Jutri praznuje B AZILI JO GOMBAČ svoj 51. rojstni dan. Še na mnoga dolga in srečna leta mu želijo svojci. PRIREDI v soboto, 8. in v nedeljo, 9. julija na igrišču Sokola v Nabrežini NAS PRAZNIK OB 30-LETNICI 1. POVOJNEGA SLOVENSKEGA TABORA V MAVHINJAH SPORED: SOBOTA, 8. julija: ob 19. uri: otvoritev z odprtjem kioskov ob 20. uri: koncert godbe na pihala iz Slovenskih Konjic od 21. ure do 1. ure po polnoči ples ob zvokih narodnozabavnega ansambla iz Slovenskih Konjic NEDELJA, 9. julija: ob 19. uri:odprtje kioskov, nastop godbe na pihala iz Slovenskih Konjic ob 20. uri: koncert moškega pevskega zbora iz Divače ob 21. uri: slavnostni govor dr. Draga Štoke, deželnega tajnika SSk, sledi ples — igra ansambel Taims ob 1. uri po polnoči zaključek našega praznika Vabljeni vsi SLOVENCI! domači prigrizek Z domačim vinom bomo namakali Gledališča V Rcssettiju bo danes, 2. julija 1978, ob 18. uri opereta »Izgubljena ženska* Giuseppa Pietrija. Režija Gino Landi. scena Pasquale Grov si, orkester bo vodil dirigent Dario Indrigo. Med drugimi nastopajo tudi Evelina Sironi, Giorgio Valletta, Daniela Mazzucato, Aurora Banfi, Sandro Massimim in Pietro Nuti. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 68311). Kino Mirumarski park — «Luči in zvuki*. ob 21.30 «Der Kaisertraum von Mi-ramar* (v nemščini); ob 22.45 «11 so-gno imperiale di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05. Jutri tedenski počitek. Arislon 21.30 *Una giomata particola-re». Marcello Mastroianni, Sofia Loren. Prepovedan pod 14. letom. Mignon 15.00 »Dracula: padre e figlio*. Christopher Lee. Nazionale Poletna zapora. Grattacielo 16.00 «L’incredibile viaggio nel continente perduto*. Barvni film. Excclsior Poletna zapora. Penice 17.00 «Bermude: la fossa ml-ledetta*. Arthur Kennedy, Janet A-gren. Andres Garcia. Ritz 16.00 «Butch Cassidy». Paul New. man, Robert Redford. Eden 16.00 «Prostitution». Barvni film. Crislallu 16.00 «L’uovo del serpente*. Liv Ullman. Barvni film. Režija Ingmar Bergman. Filodramniatico 15.30 «Rivelazioni e-rotiche di una governante*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Cyclone». A. Kennedy, C. Baker. Barvni film. Capitol 16.00 «11 tocco della medusa*. Richard Burton. Moderno 16.00 «Tenente Kojak, il caso Nelson*. T. Savalas. Ideale 15.00 «Mark colpisce ancora*. Franco Gaspari. Vittorio Veneto 16.00 «11 cadavere del mi0 nemico*. Prepovedan pod 14. letom. Astra 16.00 »Vagon lits con omicidi*. G. VVilder. Radio 15.00 «L’amore in grande «11«-gria*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta 16.00 «11 vangelo secondo Simone e Matteo*. Barvni film. GORIŠKI DNEVNIK ZAHTEVA KRAJEVNE SKUPŠČINE V Štandrežu odpreti drugi oddelek slovenskega otroškega vrtca! Zaradi nerazumevanja odgovornih dejavnikov lani 15 otrok ni bilo deležnih slovenskega pouka - Letos ni prostora za 11 otrok letos ne bo pristala na ponoven grob napad na naš obstoj. Slovenska javnost pričakuje, da bo odbornik za javna dela Zucalli z malenkostnimi popravili v zgradbi novega vrtca pridobil prostor za drugi oddelek in da bo šolsko skrbništvo zagotovilo učno moč. Potrebno je ukrepati hitro in dobro voljo pokazati ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Odgovorni dejavniki so pred izpitom, da pokažejo, kolikšna je njihova stopnja odgovornosti za demokratični, civilni in kulturni napredek našega območja. Od jutri dalje zaprta za promet Ulica Brass Zaradi gradnje podzemske tra-sformatorske postaje bo Ul. Sen.i-nario, na odseku med Verdijevem Zahteva krajevne skupščine štan-drež za odprtje drugega oddelka slovenskega otroškega vrtca v Štandrežu je bila tudi letos ponovno sporočena javnim oblastem. Poleg že obstoječega oddelka, ki šteje 30 otrok, največ kar jih zakon dopušča, se je v slovenski otroški vrtec letos vpisalo še 11 otrok. Za te o-troke je potrebno zagotoviti prostor in osebje. Lansko leto so zahtevo po drugem oddelku utemeljili z vpisom 15 otrok. Občina in šolsko skrbništvo zahtevi krajevpe skupščine lani nista ustregla in so starši morali za te otroke poiskati rešitve, ki v nacionalnem pogledu niso bile zadovoljite. Letos gre za 11 novih otrok. Ali bosta občina in šolska oblast spet pokazali pomanjkanje občutljivosti za bistveno vprašanje obstoja naše skupnosti, to je vpisa otroka v slovenski vrtec in bosta z najrazličnejšimi odgovori preprečili vpis otrok v slovenski vrtec ter tako tudi na tem področju izvajali pritisk na štandrež, kot ga izvajajo z izgradnjo infrastruktur in industrijskih obratov? Krajevna skupščina je o tem vprašanju pred meseci razpravljala s predstavniki občine ter jih opozorila na nujno potrebo, da se poišče prostor za drugi oddelek. V zgradbi novega vrtca so zanj našli prostor ter sta se predstavnika občine in uprave otroških vrtcev tudi strinjala. Obstajajo zagotovila, da bo občina uredila prostor, šolsko skrbništvo pa bo prispevalo sredstva za učno moč. Predsednik krajevne skupščine Walter Reščič, predstavnik staršev Milovan Lutman ter občinski svetovalec Damijan Paulin so bili prejšnji dan na šolskem skrbništvu, kjer so vprašanje osvetlili ter želeli pojasnilo, do katere stopnje so ga rešili. Izvedeli so, da je šolsko skrbništvo lani poslalo goriš-ki občini pismeno obvestilo, vendar oddelka niso odprli. Letos se razmere ponavljajo, Krajevna skupščina želi od občine hitrega odgovora. Občinski svetovalec Paulin je na seji v petek zvečer o tem vprašanju zastavil županu ustno vprašanje. Za taisto stvar je župana zainteresiral tudi predsednik skupščine Reščič. Odločno je zahteval, da se oddelek odpre in dodal, da vaška skupnost PRETEKLO NEDELJO ZVEČER Hudo neurje s točo prekrižalo načrte briškim vinogradnikom Ponekod je toča uničila tudi do 80 odstotkov letošnjega pridelka grozdja - Najbolj učinkovita je hitra pomoč korzom in Ul. Brass zaprta za ves promet približno 15 dni. Zapora začne veljati že jutri. Občinska u-prava prosi za razumevanje. V občinskem svetu v Ronkah bosta sedela dva slovenska občinska svetovalca. Drugi je profesor telovadbe Robert Pahor. Pri seštevanju preferenčnih glasov so bile namreč storjene nekatere napake, ki so jih pri ponovnem preverjanju oddanih preferenc ugotovili in popravili. Tako sta se z enakim številom preferenčni glasov znašla kar dva svetovalca Robert Pahor in Erminio Signorelli. Slednji se je odpovedal izvolitvi ter je tako prišel v občinski svet Robert Pahor. Z njegovo izvolitvijo je KPI, ki je v občini dobila večino, poslala v upravo občine Ronke dva Slovenca, tako kot je zagotavljala. Izvoljena sta bila namreč Lilijana Vižintin in Pahor. Federacija KPI bo v tem tednu razpravljala o ostavkah izvoljenih svetovalcev, kar bo imelo za posledico spremembe v občini Gorica. Medtem ko je Battellova ostavka skoraj gotova, so vsaka predvide- niiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB Dogradili ploščo gledališke dvorane Pred tržiškim okrajnim sodnikom je bila te dni sodna obravnava proti poljskemu državljanu, 32-letnemu Wojtihu Wladzimerzu iz Ščečina, poveljniku motorne ladje Bjalostoka, ki je v tržiško pristanišče pripeljala večjo količino premoga. Wladzi-merez, ki se ni predstavil ha obravnavo, je bil obtožen, da je dal nalog, da se odvrže v morje v Trži-škem zalivu nekaj ton premogovega prahu in s tem hote povzročil precejšnjo ekološko škodo. Dogodek se je pripetil že lani. Pretor Pema je poljskega pomorščaka obsodil na plačilo denarne kazni v višini pol milijona lir, pogojno ter brez vpisa v kazenski list. STRANKE PREUČUJEJO VOLILNE IZIDE V občini Ronke izvoljen tudi Robert Pahor Na listi KPI sta bila tako izvoljena dva Slovenca - Ugibanja o zavezništvih SSk v Gorici in na pokrajini • Ceju zagotoviti mesto v pokrajinskem svetu vanja o ostavki Pirelle nemogoča, ker je svetovalka na občinski ravni odgovorna za celo vrsto konzorcijev. Medtem se strankarska tajništva ukvarjajo s preučevanjem sestavljanja večin v novoizvoljenih upravah. Najbolj pogostno vprašanje je prav zadržanje Slovenske skupnosti. Pojavljajo se namigi, naj SSk stopi v občinski odbor v Gorici, kar bi predstavljalo prvi korak k približevanju SSk k sredinskemu odboru na pokrajini. Takšna je želja KD in drugih sredinskih strank, tistih strank, ki so doslej malokdaj u-stregle našim zahtevam in je zato naša narodnostna skupnost izkazala zaupanje levičarskim strankam z izvolitvijo kar štirih Slovencev na listi KPI ter s povratkom SSk v pokrajinski svet, da bi tam nadaljevala s prizadevanji za naše pravice. Pri vodenju nadaljnje politike teh dejstev ni mogoče spregledati, prav tako pa v PSI ne morejo spregledati upravičenih pričakovanj slovenskih volivcev, da se s primerno korekturo popravi izkrivljeni volilni rezultat ter omogoči Vstop slovenskega socialističnega svetovalca v pokrajinski svet, kamor ga je PSI, v skladu s svojimi načeli, vedno izvolil. SEJA ODBORA ŠOLSKEGA SINDIKATA POBUDA ZA SEMINAR PROSVETNIH DELAVCEV Učitelji in otroške vzgojiteljice se zanimajo za jezikovni in recilacijski pouk na šoli Letošnje muhasto in nestalno vreme je povzročilo nemalo ugibanj o vzrokih tolikšnega dežja. Marsikomu je šel kak izlet dobesedno «po vodi*, kdor pa si je ta čas izbral za dopust zelo verjetno ne bo navdušen nad Zbiro. Če pa je deževno vreme za nekatere le grda sitnost, je za druge bistvenega pomena. Mislimo predvsem na kmete in vinogradnike, ki so povsem odvisni od vremenskih muh. Da bi poizvedeli, kaj mislijo kmetje o letošnjih vremenskih neprili-kah in o pridelku, smo obiskali Jazbine, kjer smo srečali Jožefa Prinčiča. Prav Jazbine in področje Brd ob državni meji do Števerjana, je v nedeljo zvečer zajelo silno neurje ■ točo. »Mislim, da je toča pobila do 7< ali celo 80 odstotkov letošnjega pridelka grozdja, predvsem v višjih legah in tistih, ki so izpostavljene proti jugu,» nam je dejal Prinčič. »Meni je neurje uničilo kakih 60 odstotkov, povedati ja moram, da so drugi kmetje imeli še več škode. Jaz namreč ne gojim samo trte, ampak pridelujem tudi koruzo, žito in drugo, skratka vsega malo, tako da me toča ni tako hudo prizadela.* »Kaj pa s pridelkom, ki ga toča ni uničila?* »Letina doslej ni kazala slabo, čeprav je bila nekoliko pozna. Upali smo, da bomo s kakim tednom sončnega vremena nadoknadili zamujeno, toda neurje je prekrižalo račune: toča je namreč zaustavila rast grozdja, zaradi česar bi sedaj nujno potrebovli daljšo suho in toplo dobo. Vendar pa ne vem, če bo vreme končno ugodilo našim željam.* »Kako boste skušali nadoknaditi škodo, id ste jo utrpeli?* »Večina kmetov je zavarovana proti toči, tako da bomo lahko precej ublažili izgube. Podpore v obliki posojil z ugodno obrestno mero nudi ob takšnih neprilikah tudi deželna kmetijska ustanova. Vendar bi rad pri tem poudaril, da dobimo kmetje ta posojila in podpore vedno prepozno, z dveletno ali celo daljšo zamudo. Zaradi tega je kmet, ki nujno potrebuje denar, prisiljen prodajati pridelek po zelo nizkih cenah. To se bo najbrž zgodilo tudi letos, saj bodo kmetje, ki prodajajo grozdje, imeli zaradi njegove razmeroma slabe kvalitete večje izgube kot pa tisti, ki iz grozdja sami pridelujejo vino in so zato manj odvisni od trenutnega stanje na tržišču. Naš obisk na Jazbinah smo zaključili z ogledom enega izmed močno okleščenih vinogradov. Toča ni uničila le letošnji zarod, marveč je tako poškodovala trte, da se bodo njene posledice čutile tudi v prihodnji letini. Kljub vsemu pa se vsakodnevni trud Jožefa Prinčiča na daljuje, v upanju seveda, da bi bilo vreme odslej bolj naklonino in vsaj malo v skladu z letnim časom. Merjasec strašil po vrtojbenskih njivah V ranem jutru sta odjeknila dva strela in kaka tri leta star ščetinar, težak dobrih 60 kg, je padel. Pri »obdukciji* so v želodcu našli predvsem žitno klasje. Novica ne bi bila tako zanimiva, če se ne bi dogodek pripetil takorekoč na hišnem pragu. Na gradbišču kulturno - športnega središča so v preteklem tednu zabeležili pomembno delovno zmago. Na objektu kulturnega doma so namreč betonirali ploščo gledališke dvorane, v prihodnjem tednu pa bodo betonirali še oder:1 S tem bo o-pravljena približno polovica gradbenih del na objektu kulturnega doma. če upoštevamo, da je bila letošnja ena najslabših gradbenih sezon, kar jih gradbinci pomnijo (mraz, sneg in dež) in če k temu dodamo, da ne gre za standardno etažno gradnjo, ampak za povsem različne gradbene elemente, potem je treba priznati, da je bilo opravljenega veliko dela in da se je zaključek gradnje spet občutno približal. Medtem prehajajo v zaključno fazo dela na športnem objektu. V tem tednu bodo pričeli polagati parket v telovadnici ter ploščice v sanitarijah. Gre za zaključna dela, ki niso zamudna in morebitno slabo vreme na njihov potek ne more vplivati. Dodati je potrebno, da so postavljene vse inštalacije in montirane naprave za kurjenje in prezračevanje. Ta del objekta bo novo sezono že uporabljiv. (Na sliki delavci podjetja Sgubin med betoniranjem poševne plošče gledališke dvorane.) Ansambel «Hortus musicus» v soboto v goričkem avditoriju V okviru kulturnih izmenjav med Gorico in Celovcem, bo v soboto, 8. julija, ob 21. uri v goriškem avditoriju nastopil glasbeno - vokalni ansambel *Hortus Musicus». Goriškemu občinstvu bo posredoval komedijo - madrigale *Amfiparnas» Orazia Vecchia. Ansambel uHortus Musicus» je bil ustanovljen pred šestimi leti in ga vodi Guenther Mattitsch. V njem nastopajo mešani zbor, solist in instrumentalna skupina. V repertoarju imajo glasbena dela vseh časov', vendar so največ pozornosti namenili renesančni posvetni in cerkveni glasbi, ki jo izvajajo ob spremljavi instrumentov, izdelanih po starih originalih. NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL-CISL-UIL Konferenca o reformi socialnega in pokojninskega varstva Velike zamude pri izplačevanju pokojnin • Birokratski pristop, pomanjkanje osebja in še kaj Na zadnji seji pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL, ki so se je udeležili tudi predstavniki sindikalnih patronatov INČA -INAS - ITAL in sindikalni predstavniki uslužbencev zavoda za socialno skrbstvo INPS, so razpravljali o številnih vprašanjih socialnega varstva ter še posebej o pomanjkljivostih v poslovanju omenjenega zavoda na Goriškem. Med diskusijo so skušali analizirati vzroke, ki vplivajo na slabo poslovanje zavoda. Teh je kar precej, kakor navaja tiskovno poročilo sindikalne federacije. Na prvem mestu Pa je prav gotovo pomanjkanje ustrezne zakonodaje in birokratski pristop pri reševanju prošenj in izplačilu pokojnin, oziroma drugih denarnih nakazil. E-den od glavnih vzrokov za slabo po- liiiitMiiiiiiiiimiiiiiiiiitlimiiitiiiiiMiiiiiimiiimiiiiiiMiiiiiiHiiHniiimiHHitiiiiminiiiiiiiiiiinuiiiiiiHiiHii RCFORMA GORIŠKI KURIJE Duhovniška skupščina za zaščito manjšine Poziv civilni oblasti, naj ustvari pogoje za celovit napredek narodnostni skupnosti Jožef Prinčič ugotavlja škodo na trtah po nedeljskem neurju Na skupščini duhovnikov goriške nadškofije, ki so jo imeli ob navzočnosti okoli 100 udeležencev v sredo v Gorici, je nadškof Coco-lin v svojem poročilu, v katerem je zajel najpomembnejše trenutke v življenju cerkve in vernikov, opozoril tudi na vprašanje narodnostnih pravic slovenske narodnostne skupnosti ter na potrebo po njenem enakopravnem in celovitem razvoju. V skladu s koncilskimi navodili bodo institucionalizirali funkcijo škofijskega vikarja, ki bo odgovarjal za slovenska vprašanja. Vse kaže, c t bo ta položaj zasedel Oskar Simčič. Na duhovniški skupščini so izglasovali resolucijo o potrebi formalnega priznanja manjšinskih pravic. Dokument predstavlja priznanje deležu slovenske duhovščine, da se tudi v tej pomembni sferi družbenega življenja sliši glas v naš prid in da se tako pomaga tistim političnim silam, ki vodijo težaven boj za našo globalno zaščito. Temu problemu odmerja resolucija važno mesto. Trdi namreč, da morajo v skupnosti vsi uživati enake pravice in dolžnosti in da se z reformo kurije formalno priznava navzočnost, jezik in vloga slovenske narodnostne skupnosti v škofiji ter njenih storitvenih strukturah. V resoluciji je izrecno rečeno, naj na enak način tudi civilna oblast prizna manjšini jamstva in zagotovi neobhod-no potrebne strukture za vrednote- nje in globalni napredek slovenske skupnosti v deželi Furlaniji - Julij ski krajini. Bela stavka carinskih uslužbencev povzročila oster protest šoferjev Posledice bele stavke italijanskih carinskih uslužbencev, ki traja že od ponedeljka, so se poznale tudi včeraj, saj je bil mednarodni mejni prehod pri Rdeči hiši skoraj popolnoma zatrpan s tovornjaki, ki se jih je nabralo že kakih 120 do 150. Carinski uslužbenci namreč od ponedeljka dalje ne opravljajo več nadurnega dela in nameravajo vztrajati pri tej odločitvi, dokler ne bo podpisan poseben dekret, ki naj bi dokončno uredil zadeve glede nadur. Posebno napeto je bilo v petek zjutraj, ko so nekateri šoferji, ki že več dni čakajo na carinjenje, s težkimi vozili za nekaj časa popolnoma zaprli mejni prehod. Vendar pa izgleda, da tudi s to akcijo niso u-speli prepričati uslužbencev carine, da bi pregled blaga opravljali hitreje. Obsežni parkirni prostor pri Rdeči hiši je bil tudi včeraj popoldne popolnoma zaseden, težka vozila pa so bila ustavljena tudi v bližnjih u-licah. Stanje se ne bo normaliziralo najbrž še nekaj dni. slovanje pa je tudi pomanjkanje oseb ja, kar bi bilo mogoče odpraviti z uresničevanjem reforme javne uprave, oziroma z razpustitvijo nepotrebnih u-stanov in vključitvijo njihovega osebja v zavod INPS, Prav zaradi takega stanja pokrajinski zaved v Gorici s težavo ugodi vsem prošnjam za zdravljenje v zdraviliščih, prošnjam po posebnih zdravniških pregledih itd. Mno. žijo se tako nerešene prošnje, veča se število rekurzov, na katere pa zavarovanci skoraj nikoli v predvidenem roku ne prejmejo odgovora. Sindikati posebej opozarjajo, da zavod zanemarja redno nadzorstvo nad plačevanjem prispevkov, kar omogoča, da številni zavezanci sploh ne plačujejo predvidenih kvot za zaposlene delavce. Kot zadnje navaja tiskovno po ročilo sindikata dejstvo, da prejemajo upravičenci pokojnino s precejšnjo zamudo. Zaradi tega namerava pokrajinska sindikalna zveza sklicati posebno konferenco o reformi socialnega in pokojninskega varstva v goriški pokrajini, s sodelovanjem predstavnikov vseh kategorij prebivalstva. Na seji odbora Sindikata slovenske šole, sekcija Gorica, so razpravljali o ridnevnem seminarju, ki ga namerava prirediti slovenska nižja srednja šola »Ivan Trinko* v Gorici. Predsednik sindikata dr. Albin Sirk je ob tem tečaju, ki ga nameravajo prirediti prve dni septembra, dejal, da Sindikat slovenske šole ne namerava v stari obliki prirejati šolskih seminarjev za prosvetne delavce. Sindikat je na dveh svojih sejah v Sovodnjah in v Gorici razpravljal o možnosti prirejanja seminarja zgolj za učitelje in otroške vzgojiteljica. Tiste, ki jih seminar zanima, je sindikat povabil, naj predložijo teme, ki naj bi jih obravnavali. Obenem je zagotovil svoje posredo vanje, da bodo te želje tudi uslišane. Splošno prepričanje je, da bi na seminarju, namenjenem samo učiteljem in vzgojiteljicam, morali posvetiti skrb znanju jezika in re-citacijskemu pouku na šolah. Ker bo seminar na šoli »Ivan Trinko* sovpadal s seminarjem v Mariboru, je odbor šolskega sindikata mnenja, da bi udeleženci seminarja v Mariboru bili oproščeni seminarja v Gorici. srečanje obmejnih OK ZSMS in MO SKGZ neposredno po desetem kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije v Novi Gorici, oktobra letos. David Sošol • Včeraj so nam sporočili, da bo predsednik maturitetne komisije na trgovskem zavodu »Ivan Cankar* v Gorici profesor Franco Pisani, ki poučuje na tržaški univerzi. Kino Delovni sestanek mladih z obeh strani meje Na sedežu SKGZ v Gorici je bilo v-petek, 30. junija, tretje delovno srečanje med obmejnimi občinskimi konferencami Zveze socialistične mladine Slovenije z mladinskim odborom pri SKGZ. Namen srečanja je bil preveriti stanje medsebojnega sodelovanja slovenske mladine iz zamejstva in mladine iz matične domovine, ki je v zadnjih letih doseglo zadovoljivo stopnjo. Samo v zadnjih sedmih mesecih so izvedli približno petindvajset skupnih akcij. Med najvažnejše naj o-menimo skupne proslave 29. novembra in osmega februarja, dneva slovenske kulture, med OK ZS MS Nova Gorica in Mladinskega centra iz Gorice, predavanja članov MO na srednjih šolah v Novi Gorici, Kopru in Tolminu o življenju in delu slovenske manjšine v Italiji, prisotnost zamejske mladine na štafeti mladosti v Kopru in Novi Gorici, sodelovanje med MO in mladino italijanske manjšine v Kopru in skupni seminarji. Na srečanju so se delegacije domenile za nadaljnje sodelovanje, ki mora po mnenju vseh, doseči še boljše uspehe in tč v obojestransko korist. Predvsem sb poudarili potrebo po globljem sodelovanju med mladino iz Slovenske Benečije in OK ZSMS iz Tolmina, ki mora postati trajno in dosledno. Na sestanku so tudi izdelali program dela za naslednje mesece. Dogovorili so se za vrsto predavanj o zamejskih Slovencih po delovnih brigadah v Primorju, za sodelovanje naših mladincev na delovnih brigadah v Suhi Krajini, v Brkinih in Kožbani ter za skupen seminar v Bohinju, jeseni. Iz sestanka je izšla skupna ocena medsebojnega sodelovanja iz katere lahko razberemo, da je sodelovanje zadovoljivo, da obstajajo možnosti in volja da se še poglobi in utrdi. Predvsem je izšla ugotovitev, da je sodelovanje zamejske mladine z mladino iz matične domovine življenjskega pomena za našo narodno skupnost v Italiji. Domenili so se, da bo prihodnje 28 novih ležišč v kobariškem hotelu Potres pred dvema letoma je dodobra zrahljal tudi kobariški hotel, tako da so prostore v nadstropju morali zapreti. S tem je bil kajpak zadan hud udarec prehodnemu turizmu, ki je bil v tem kotu že precej razvit. Pri načrtovanju odpravljanja posledic potresa in obnove, pa so gostinski delavci, krajevna skupnost in tolminska občinska skupščina mislili dlje, kakor na samo sanacijo starega poslopja. Za začetek bodo uredili ?3 novih ležišč in velik prostor za restavracijo, ki ga bodo pridobili z razširitvijo, kjer je zdaj trgovina. Poleg tega bodo povečali in posodobili kuhinjo, ki bo sposobna pripraviti tudi do 1000 o-brokov hrane. To so dosegli po dogovoru s kobariškimi delovnimi organizacijami, ki so prispevale svoj delež za obnovo objekta. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Adino Franco, Daniele Iuretta, Carlo Furlan, Antonella Marizza, Michela Ristits. UMRLI SO: 74-letni upokojenec Sal-vatore Lozar, 74-letni upokojenec Ed-modno Bressan, 71-letni upokojenec Antonio Castellan. POROKE: univerzitetni študent Gio-vanni Cej in Renata Mersecchi, uradnik Domenic0 Zuliani in trgovska pomočnica Gabrijela Klanjšček, oficir Matleo Saggese in gospodinja Iole Iachini, mehanik Giovanni Giareghi in gospodinja Olimpia Bazzaro. OKLICI: Bolničar Michele deli'Ara in bolničarka Lucia Macor, šofer Bruno Pasquini in gospodinja Giovanna Gasparini, zidar Renato Mardegan in šivilja Manuela Pastorin. Gorica CORSO Zaprto. MODERN1SSIMO Zaprto. VITTORIA 15.00-22.00 «Emanuelle e gli ultimi cannibali*. L. Genscher in G. Tinti. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 15,30—22.00 «La ragazza del pigiama giallo*. D. Di Lazzaro in R. Milland. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič PRINCIPE 15.00-22.00 »Noti porno nel mondo*. EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'animale» Nova Gorica in okolica SOČA «V zmajevem gnezdu*, hongkon-ški film ob 18, in 20. uri. SVOBODA «Umor v gradu Hubertus*, ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Močnejši od mafije*, italijanski film ob 17.00 in 19.30. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v juliju sledeče izlete: 9. julija Monte Cavallo, 23. julija Storžič ter 29. in 30. julija Triglav. Informacije in prijave na sedežu društva. Prosvetno dru!>v0 «Briški grič* v števerjanu priredi 29. in 30. t.m. dvodnevni avtobusni izlet na štajersko z ogledom tovarne Gorenje v Velenju, vinske kleti v Gornji Radgoni, Ptuja in nekaterih drugih zanimivosti. Prijave sprejemajo poverjeniki društva, ki dajejo tudi vse ostale informacije. Slovensko planinsko društvo vabi 16. julija na enodnevni avtobusni izlet v Kostanjevico ob Krki, z ogledom Forme vive. Prijave že sprejemajo na sedežu društva, vsak dan med 9. in 12. uro, do oddaje vseh razpoložljivih mest. SPD Gorica prireja v nedeljo, 9. julija, enodnevni vzpon na Monte Cavallo nad Pontabljem. Odhod z lastnimi sredstvi s Travnika ob 5. uri. Vsa pojasnila dajejo na sedežu društva. Razna obvestila Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič* sporoča, da bodo goriški dijaki letos opravljali maturo v Gorici. Začela se bo jutri, 3. julija, ob 8.30 g pismeno nalogo iz slovenščine. Mali oglasi IŠČEMO DVOSOBNO STANOVANJE V GORICI, za nekaj let. Ponudbe pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici. POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELLI G O R1 C A Ul. S. Giovanni 9 — Tel. 2929 (blizu Kulturnega doma v gradnji) ♦ slikanje • razvijanje • prodaja ♦ za vsak razviti film brezplačno ena povečava v barvah SAM SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI Cesta GORICA - TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica — IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE, TRGOVINE, GOSTIŠČA — RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA — SESTAVLJIVE POLICE Ln GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 nJ EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ DEŽIRNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli 23, tel. 72340. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Na področju goriške, števerjanske in sovodenjske občine je danes dežuren zdravnik dr. Carlo Venuti, Ul. Manzo-ni 10, tel. 21-74. V Ronkah in Doberdobu je dežuren dr. G. Pella, Ul Serenissima, Ronke. tel. 770-95. JUTRI, 3. JULIJA, ZAČNE DELOVATI SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE v prostorih Dijaškega doma, Ulica Montesanto 82 Središče, ki bo delovalo do 21. julija, bo odprto ob delavnikih, razen ob sobotah, od 7. do 18. ure. Gostom želimo, da bi te tri tedne preživeli v veselem vzdušju z vrstniki in animatorji. ODBOR ZA VODENJE POLETNEGA SREDIŠČA JEANS KONFEKCIJE PLETENINE SRA.lOF bUftlCA Corso Verdi 99 tel. 83288 SlEI BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN VSEH ARTIKLOV ZA MLADE AGROMARKET IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Favettl 5 - tel. 27-41 Izključni zastopnik traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS ežki in kvalitet.! v najsodobnejši ahnični izvedbi po zelo lonkurenčnib cenah. Prodajamo tudi vse ostale kmetijske stroje. TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT. SIEMENS itd. r Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKA1, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS, NAD. THORENS, WINTEC. REVAL. Vse v najsodobnejših tehničnih Izvedbah ln po najkonkurenč-nejših cenah. KULTURA 2. |ullla 1978 PO USPEŠNEM OBRAČUNU ZAKLJUČENE SEZONE S KRLEŽEVO OTVORITEV GLEDALIŠKE SEZONE SSG1978-79 V sezoni 1977-78 si jc 192 predstav Stalnega slovenskega gledališča ogledalo skupno 54.718 gledalcev - Župančičeva «Veronika Deseniška» na 1. mestu Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča je ob koncu sezone 1977-78 ugotovil, da je gledališče izpolnilo zastavljene naloge in da je izvedba umetniškega programa izpolnila pričakovanja. Z ozirom na stevuo predstav in obiskovalcev so rezultati zelo zadovoljivi, saj je bilo v celoti uprizorjenih 192 predstav, ki si jih je ogledalo skupno 54.718 obiskovalcev. Gledališče je bilo s svojimi predstavami prisotno v vseh treh Pokrajinah, kjer živi naša narodno stna skupnost, pri čemer je treba še zlasti poudariti pomembnost nastopa v Čedadu z «Bunkerjem» Alviera Negra v beneškem narečju in predstavi «Veronike Deseni-ške» v Krminu. Gledališče je tudi v celoti izvedlo svoj program tudi v novem Prešernovem gledališču v Boljuncu, ki s svojim delovanjem Predstavlja pomembno postojanko kulturnega življenja v dolinski občini. Predstave na Goriškem, zlasti še abonmajski program v gledališču Verdi, so pritegnile preko 9 tisoč obiskovalcev, kar postavlja naše gledališče med odločilne dejavnike bogatega kulturnega življenja Gorice in okolice. Kar zadeva predstave v Kulturnem domu v Trstu si jih je povprečno ogledalo nad 300 obisko- navezanost našega občinstva na svoje gledališče. Poleg predstav na italijanskem ozemlju je gledališče uprizorilo tudi več svojih del v matični domovini, pri čemer je treba omeniti izpolnitev programa v vseh večjih krajih Primorske, ki predstavlja naravni prostor za neposredno povezavo z matičnim narodom. valcev na predstavo. To je že visoko povprečje, ki dokazuje izredno Gledališče je bilo v pretekli sezoni deležno nekaterih pomembnih priznanj, tako v Sloveniji kakor tudi v širšem jugoslovanskem proštom. Tako je gostovanje z Nuši-čevo »Oblastjo* v Srbiji vzbudilo izjemno zanimanje pri publiki in pri kritiki, ki je še zlasti poudarila visoko umetniško raven našega ansambla. Predstava Frančka Rudolfa pa je bila na Borštnikovem srečanju v Mariboru proglašena za najboljšo. Največji uspeh pa je zabeležila »Veronika Deseniška*, s katero je gledališče gostovalo tudi pri koroških Slovencih v Celovcu, ki je dosegla 40 uprizoritev s 16.497 obiskovalci. Na osnovi teh rezultatov je U-pravni svet izdelal načrt za prihodnjo sezono, katere otvoritev je predvidena za 6. oktobra s svečano premiero drame Miroslava Krleže «Leda» v počastitev 85-letnice rojstva velikega jugoslovanskega dramatika. ŠTEVILO PREDSTAV V LASTNI PRODUKCIJI IN OBISKOVALCEV V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI Število predstav Število obiskovalcev 1- Franček Rudolf: KOŽA MEGLE (obnovitev) 2. Oton Župančič: VERONIKA DESENIŠKA 3- Neznani Benečan: BENEČANKA (obnovitev) K Alviero Negro: BUNKER 5- Branislav Nušič: OBLAST «- Aleksej Arbuzov: IRKUTSKA ZGODBA 7. Aldo Nicolaj: STARA GARDA (obnovitev) 8- Kole Čašule: VRTINEC 9. Dario Fo: SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ 10. EN SREČEN, VESELI DAN 11. RECITAL NA BESEDILA OTONA ŽUPANČIČA 12. Miroslav Košuta: VITEZ NA OBISKU (mlad. predstava) 13. Produkcija baletne šole SSG 3 659 21 8.871 2 585 9 1.159 16 4.753 14 4.064 2 412 16 832 9 3.739 29 2.090 11 1.135 13 3.526 1 309 146 3^.134 V gornjem pregledu niso vštete predstave gostujočih gledališč iz Jugoslavije, kakor tudi ne gostovanja SSG v Jugoslaviji in v Avstriji. Repertoar za sezono 1978-1979 predvideva šest novih odrskih postavitev, od katerih štiri v abonmajskem programu, eno v okviru programa za ljudski oder in e-no mladinsko delo. Abonmajski program bo seveda izpopolnjen z gostovanji iz Jugoslavije. Poleg Lede bo v abonmaju še velika predstava Bertolta Brechta »Mati Korajža in njeni sinovi*, satirična komedija Mihaila Bulgakova «Ivan Vasiljevič* in ljudska komedija Carla Goldonija »Nergač* (Sior Todero Bortolon). Posebno draž v repertoarju predstavlja gotovo uprizoritev drame v domačem narečju «Neurje» kontovelskega rojaka Lojzeta Cijaka. Za otroke bo v novi odrski postavitvi uprizorjeno delo Ulrika Vosa »Plešoči osliček*. Z GOSTOVANJEM PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE CANKAR V ŠVICI ^Martin Kačur* v verziji Janeza Povšeta in izvedbi treh igralcev na ^Mednarodnem festivalu malih odrov* v Bernu - Laskave ocene i ■ .;:VV/ : p P-... 1" < ‘J w j \ Vi h v 1 ,1 . ■ Ivan Cankar - Janez Povše: «Martin Kačur*. Glavni igralci: Iztok Jereb, Tone Šolar in Matjaž Turk DOLGO PRIČAKOVANO IN POTREBNO DELO Slovensko morje in zaledje Zbornik za humanistične, družboslovne m naravoslovne raziskave I., Založba Lipa-Koper, 225 strani Z večdesetletnim zaostankom, končno pa le je kulturna in znanstvena suša navdihnila dolgo pričakovano in še bolj potrebno delo zgolj ekonomsko hitro razvijajočega se Koprskega oziroma obalne regije z zaledjem. Z izpolnitvijo ambicij — strokovno in znanstveno dognana letna oublikacija — obeta obali lastno tovrstno periodiko. Motto «morju več pozornosti* je zahteval svojstveno vsebino, medtem ko se koncept naslanja na podobna glasila, kakršna izdaja že več zaokroženih regij ali »kulturnih centrov* na Slovenskem. Zasnova zbornika je široka: razodeva jo tako prva številka kot poziv soustanoviteljev, kulturnih institucij Kopra, Pirana in Portoroža, ki vabijo k sodelovanju zgodovinarje, lingviste, biologe, gospodarstvenike na Slovenskem, v I-stri in v zamejstvu. Prvo mesto med razpravami so uredniki zaupali kratkemu prispevku F. Gestrina, ki navaja nekaj primerov kratkotrajnih trgovskih družb v Piranu okoli sredine 15. stoletja, ilustrira oskrbo mesta z mesom in s tem osvetljuje pove- IiiiiiiiiiiiiiiiimII„,„i, „11, ium„i m, 11, mmmim imuni ..........................................iimmitiitiiiifiiminiiiimtniniiiiiiHimiiiia V. POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKIH ZALOŽNIKOV IN KNJIGARNARJEV KNJIGA JE INTEGRALNI DEL DRUŽBENEGA RAZVOJA Položaj knjige v Jugoslaviji kot kulturne dejavnosti in kot gospodarske panoge Kot smo že poročali je bilo v Ku-Parih pri Dubrovniku od 13. do 15. junija V. posvetovanje jugoslovanskih založnikov in knjigarnarjev. Posvečeno knjigi v samoupravni “tožbi. Uvodno poročilo o tem pro-blemu pod naslovom, «Knjiga kot integralni del družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja* Je imel generalni direktor znane beograjske založbe Nolit, Drago-‘Jub Gavarič. . njegovega, dokaj obsežnega m izčrpnega uvodnega poročila pojemamo, da ima kvalitetna knji-8a svoje raznovrstne in trajne vrednote ter vpliva na razvoj umetniškega in znanstvenega ustvarjala, izobraževanja in kulture, na Razvoj in zboljšanje proizvodnje, družbenih odnosov, človekove za-Ve\ti in družbe v celoti. . Ukrepi, ki so bili storjeni zadnja 'ata za zboljšanje položaja knjige s° bili zelo pomembni in že karajo svoje rezultate. Njihov osnovni namen je bil zboljšanje ekonomskih pogojev za izdajanje in uporabo knjig ter za ustvarjanje materialne baze za samoupravno potovanje temeljnih činiteljev pri Ustvarjanju, izdajanju, plasmanu In uporabi knjige. , Ta novi, izjemno pomembni družbeni odnos do knjige, je našel svoja mesto še posebej v planih raz-y°ja vseh jugoslovanskih republik ’n pokrajin in je bilo s tem da-n°. na različne načine, posebno T*esto knjigi, kar predstavlja izjemno kvaliteto. Poudarjanje dostopnosti knjige Najširšim množicam prebivalstva Ja nujnost, v bistvu izraz zavesti družbe, da tudi knjiga predstavlja enega izmed vitalnih činiteljev v družbenem in gospodarskem raz-vo.iu. . ''avoljo velikih svobod, ki so zna ailne za jugoslovansko družbo, je *e.o razvejana založniška dejavnost tako po številu izdaj, kot tudi po tematiki in namenu in se-v°da, razumljivo, tudi po kvaliteti. Skoraj ni večjega mesta v Jugoslaviji, v katerem se ne bi razdala založniška dejavnost. Veliki ustvarjalni potenciali tako v umetnosti kot v znanosti, kot tudi po-teebe po raznovrstnih knjigah zagotavljajo, da večino napisanih Knjig tudi objavimo, z gotovostjo ba lahko rečemo, da ni bojazni za nobeno kvalitetno delo, da bi ga ne izdali. To spet pozitivno vpliva na razvoj umetniškega, znanstvenega in strokovnega ustvarjanja. Republiške in občinske interesne skupnosti za kulturo, izobraževanje in znanost, odvisno od svojih možnosti, programov, obveznosti in funkcij pogosto pa tudi s svojimi odnosi, pomagajo knjigi. Za današnji trenutek založniške dejavnosti v Jugoslaviji je kljub vsem storjenim družbenim ukrepom značilen njen dvojni položaj: kot kulturne dejavnosti in kot gospodarske panoge. Omenjeni položaj se kaže v protislovju njenega neugodnega ekonomskega ' obravnavanja na eni strani ter ciljev in nalog, ki jih mora uresničevati kot kulturna dejavnost na drugi strani. čeprav je minilo že več let, odkar je bil celoten kompleks knjige prenešen v pristojnost jugoslovanskih republik in pokrajin, je treba sedanje stanje označiti kot še vedno delno prehodno. Zakoni, ki urejajo ekonomske pogoje izdajanja in plasmana knjige, so pogosto neizenačeni v republikah in pokrajinah in to ima seveda različne posledice na položaj knjige. Glede na to, da je jugoslovansko tržišče knjige enotno, vsi ti neizenačeni pogoji negativno zadevajo knjigo v celoti. Dezintegracija temeljnih činiteljev v založniški dejavnosti — u-stvarjalcev, založnikov, kupcev in uporabnikov knjige kot tudi činiteljev, ki vplivajo na ustvarjanje ugodnejših pogojev za ustvarjanje, izdajanje in plasman knjig, predstavljajo resen družbeni problem. Do otežkočenega položaj? knjige prihaja tudi zavoljo pomanjkanja elementarnih izobraževalnih, kulturnih, materialnih, socialnih in drugih predpogojev, ki sr nujni za razvoj dejavnosti izdajanja, plasmana in uporabe knjige. O teni najbolje pričajo nekateri statistični podatki. V Jugosla viji je skupaj 13.234 vseh vrst knjižnic s fondom 58.096.000 knjig, kar predstavlja samo za kakih 5.000.000 izvodov več celotne enoletne naklade jugoslovanske knjižne produkcije. V vsej Jugoslaviji je 77 odst. naseljenih krajev brez knjižnic. Število knjig v omenjenih knjižnicah je 0,80 izvoda na enega prebivalca, medtem ko bi po evropskih standardih morale i-meti te knjižnice najmanj po dve knjigi na prebivalca. Udeležba knjižnic pri nakupu knjig 'je zelo skromna. Od celotne založniške dejavnosti odkupijo komaj 3, največ do 5 odst. Ker v več kot dveh tretjinah mest ni možnosti za nakup knjig, je treba zastaviti vprašanja, zakaj je veliko število ljudi nekako brez pravic, da bi prišli do knjig na kakršenkoli način. Poseben problem so šolske knjižnice, ki predstavljajo nujen pogoj za sodoben pouk, razvoj ljubezni do knjige pri mladih generacijah, za navade in potrebe po branju. V Jugoslaviji je 13.995 osnovnih in drugih šol. V 4.113 šolah nimajo knjižnic, oziroma v 31 odst. vseli šol. Tudi število knjig v obstoječih šolskih knjižnicah ni zadovoljivo. Po sprejetih normativih bi moralo priti na enega učenca od 8 do 10 knjig, zdaj pa se to število suče nekie okrog 5 knjig. Knjižnic v delovnih organizacijah skoraj da ni, razen specializiranih in strokovnih knjižnic. Odsotnost knjige v delovnih organizacijah o-pozarja na absurd, značilen za jugoslovanske razmere. Omenjeni absurd se kaže v moderni in vi soko tehniški in tehnološki proizvodnji, ki terja nenehno izpopolnjevanje in permanentno učenje, istočasno pa je tu knjiga odsotna, knjiga, ki predstavlja temeljno sredstvo za zagotavljanje nenehnega izpopolnjevanja in izobraževanja. če k temu še dodamo, da samoupravni sistem zahteva kompletno izobraževanje in da ima družbeni sistem v prvi vrsti za cilj humanejše delo in življenje, bo pač jasno, za kakšno praznino ii enostranskost gre. Sredstva, ki jih odmerjajo za knjižnice, so tako pomanjkljiva, kljub povečanju, ne vplivajo bistveno na nakup knjig, ker cena knjig narašča znatno hitreje. Vendar lahko brez dvoumljenia trdimo da nikoli ni bilo vprašali ia, ali sredstva so, temveč gre D t (Nadaljevanje na 7. strani) zave s slovenskim zaledjem. Mnogo kompleksnejši je sestavek M. Pahorja «Senožeče — slovenska pomorska postojanka i kopnem*. Etnografsko - zgodovinski zapis je rezultat izčrpne ankete Pomorskega muzeja in avtorjevega dela, predvsem v dunajskem Vojnem arhivu. Pahor posreduje izsledke drugega dela široko zasnovane akcije muzeja, kj se je začela v Povirju na Krasu in o kateri poroča v zadnji številki Goriškega letnika (Primorska srečanja 78/6, 55). Daljšemu zgodovinskemu u-vodu s pretežno politično vsebino sledijo podrobne navedbe vseh Senožeicev v mornariški službi, v pristanišču in ladjedelnicah, o-ris kooperacije z lukami, poudarjeno je furmanstvo z gostilničar-stvom, nekoliko manj obrt, dalje trgovina, prvenstveno s Trstom, pri čemer avtor trdi, da je obstajala zaradi prestiža, ne pa zaslužkarstva. Težišče dela je v osvetlitvi relacije Senožeče — morje v zadnjih sto. letih; pogled je gospodarski, etr^pljjki, kulturni, delno tudi politični; za celostno podobo pogrešamo podrobnejšo analizo socialnih vezi na vasi, dasi avtor opominja, da rti bila »izrečena zadnja beseda*, v prihodnjih nadaljevanjih pa pričakujemo poročila z vključenimi tudi t.i. negativnimi rezultati. Arheologija je zastopana s člankom K. Boltin - Tome »Staroslovanski grobovi v Predloki pri črnem kalu in vprašanje kontinuitete naselja*. Avtorica objavlja inventar sedmih grobov iz grobišča v Predloki. odkritih 1. 1976. Na podlagi komparativnega gradiva pripisuje grobove Slovanom in jih okvirno postavlja v čas od 9. do 11. stoletja. Dotika sc vprašanja kontinuitete, življenja lokalitete v antiki in srednjem veku, temelječ na naselbinskih ostankih, katerih indikatorske najdbe delujejo precej naključno. Objava celotnega grobišča, zlasti grobov iz časa preseljevanja ljudstev, kj so omenjeni, ter obširnejši in tudi bolj dokumentiran prikaz naselbinskih preostankov bodo šele dali pravo osnovo za preučevanje kontinuitete in drugih pomembnih problemov. V. E ki objavlja dela dveh srednjeveških istrskih mojstrov iz 15. stoletja, Benka iz Sočerge in Paškvala Molče iz koprske okolice, kamnosekov, katerih tehnična izvedba prehaja pri izdelavi t.i. kustodij v figuralnem in ornamentalnem pogledu že v jasen, čeprav naiven umetnostni izraz. Ric-manjska afera na začetku stoletja je zaradi enkratnosti vabljiva snov, kj je sprožila že nek; j prikazov v časopisju in koledarjih. Temeljiteje se je v zborniku loteva P. Stres, izhajajoč iz sočasnih novic in komentarjev v dnevniku Edinost. Afero so porodile zahteve po lastni župniji, ki so v zahtevi po glagolici in unijatstvu prerasle v nacionalni problem, v boj za versko in kultur:*, j osamosvojitev. Avstrijske oblasti so nastopile ostro, policijsko. Pro' 'em so razrešile šele, ko so skupaj h rje, vabljiva in aktualna. JB»|j $jpx>-kovno odmaknjen je sestavek T. z visoko cerkveno duhovščino po pustile in zadostile zahtevam Ric-manjcev in s tem zavrle pravoslavje, ki se je začelo širiti med tržaškimi Slovenci, dtresova analiza je strogo kronološko izvedena, uaporedno podajo razvoj afere od 1899 do 1910, ne spušča pa se v poglobljeno obdelajo ravnanja nekaterih osebnosti, ki so pomembno vplivale na potek. S problemom nacionalizma in internacionalizma v istem času v Istri se ubada L. Prijon Trampuž, ki pojasnjuje nastanek organizacije Jugoslovanske socialdemokratska stranke v Istri z nerazščišienim stališčer.i do nacionalnega vprašanja v Italijanski socialdemokratski sira ' i, ki je zaradi tega odbijala sioven-ske ter hrvatške delavce in kmete. »Nekaj misli ob izidu knjige Fran-cesca .ieniiia Capris - Iustinopo-lis - Capodistria* je naslov polemiki S. Žilica. V monografiji — izšla je 1. 1975 v Trstu in obravnava koprsko zgodovino do propada Beneške republike — opozarja Žit ko na vrsto netočnih, pomaniklji-vih, predvsem pa subjektivnih o barvanih trditev, dokazanih tako z italijansko kot našo domačo literaturo, ki je Šemi skorajda ni uporabljal; posebno pa mu zameri, da je slovanski element v mestu in ob njem vseskozi potiskal v ozadje, mu posvečal premalo prostora in ga s tem zanemarjal. O onesnaževanju morja ter osnovnih nalogah varstva njegovega okolja govori članek J. Štirna, prvi od treh naravoslovnih prispevkov. Zaustavlja se pri opredelitvi vseh vrst onesnaževanja in podaja smernice za konkretne ukrepe, nujno za primemo varstvo morskega okolja. Aktualne probleme prikazuje, pojasnjuje in nakazuje njihove razrešitve tudi M. Zei. Zei prezentira stanje in razvoj ribolova v celotnem Jadranu v zadnjih letih, naglasa mnogo hitrejši razvoj lova italijanskih ribičev in išče vzroke oziroma opravičila za počasnejšo rast na naši strani. -Avtor edini v zborniku načenja izvenregionalno problematiko, ki „ ja istočasno tudi dovolj- pornemb- nahajali-v Istri. Wrabra o samoniklem šču lovorja v Sloveniji — M. Pahor med ocenami in poročili načenja problem vračanja materialnih in pisanih zgodovinskih virov v matične muzeje in kulturne ustanove, v skladu z osimskimi sporazumi. Zanimiv je tudi predlog, naj bi zgodovinarji in drugi strokovnjaki, zbrani okrog raznih slovenskih, lirvaških in italijanskih publikacij v se verno jadranskem območju, sklenili tesnejše stike, zlasti organizirali simpozije. Občasne in rahle vezi se sicer sklepajo. tudi preko meje. do tesnejšega zbližanja pa je daleč, četudi je večja organiziranost nujna tako s stališča znanosti in kulture kot ekonomskega in mednacionalnega razvoja. Za dokaz nesodelovanja zadostuje primerjava zbornika z najbližjim slovenskim vrstnikom — Goriškim letnikom: oba posegata tudi v tržaško problematiko (ne morda z različnih gledišč), v sežanski Kra. in v obeli so objavljena poročila z oceno i-stega italijanskega znanstvenega časopisa. Vztrajanje na takšnih pozicijah v prihodnjih številkah hi pomenilo le zapiranje v lokalpa-triotske meje, ne pa zdravih teženj konkurence. Na več mestih zbornika zasledimo očitek italijanskim zgodovinarjem in drugih znanstvenim raziskovalcem, da premalo poznajo in u-porabljajo slovensko literaturo. Pripomba je več kot primerna in tudi ni izrečena prvič, ima pa povratno aplikacijo: zbornik z ve- iiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi Bralne značke Koroškem CELOVE" — Tekmovanje za bralne značke si utira svojo pot tudi med šolsko mladino na Koroškem. Spoznavanje slovenske pi sane besede v obliki takih tekmovanj je v začetku letu v Celovcu predstavil pobudnik akcije v Sloveniji, pisatelj Leopold Suhodolčan, te dni pa se je pokazal že prvi uspeh. Dvema skupinama, otrokom iz Kota v Selah in skupini di jakov dijaškega doma slovenskega šolskega društva, so podelili prve bralne značke. V okviru prosvetnega društva Herman Velik so sel ški otroci tekmovali za Župančiče vo značko, dijaki v dijaškem do mu pa so se odločili kar za tri: Žu pančičevo, Cankarjevo in Prežihovo. Okoli štirideset oirok je z velikim veseljem sprejelo značke iz rok pisatelja Suhodolčana, ki je ob tej podelitvi simboličnih nagrad na željo organizatorja tek movanja, Slovenske prosvetne zve ze, dal s predstavitvijo nekaj od lomkov iz svojih del še posebno prisrčen navržek. likimi znanstvenimi ambicijami, bo tehtnejšim razpravam in prispevkom moral nuditi nekoliko več mesta izvlečkom v tujih jezikih kot ga rezervira v sinopsisu. Začudenje vzbuja tudi program, dan kot sklepna beseda soustanoviteljev, ki vabi k sodelovanju strokovnjake slovenske in hrvaške narodnosti, s čimer se dejansko zgleduje po nekaterih publikacijah onstran meje, katerim zamerimo zaprtost, ozkost in enostranskost. Če glasilo zraste na v veliko ozirih mejnem področju, področju, kjer živi v vzajemnem razmerju več narodnosti, potem mora biti odprto za znanstvena dognanja, prispevke h gradnji kulture in humanosti, zlasti Da še glasilo, ki nedvomno temeiji na proučevanju zgodovine, v kateri pogosto ugotavlja, da je zaprtost bolj ali manj pomembnih struktur bila vedno le zavora razvoja. Uredništvo se je pri sestavi Zbornika srečevalo gotovo z vrsto težav, ki jih prinaša posebno prva številka. V prihodnje bo> v tehnič-i nem oziru moralo vztrajati zlasti na enotnem, doslednem in natančnem citiranju, in to v panogah, kjer je citiranje v celoti in enotno uporabljeno (družboslovje zlasti), kot tam, kjer se navajanje virov še ni uveljavilo, često pa niti literature ne navaja (naravoslovje zlasti). K javnosti bi prispeval tudi seznam kratic in okrajšav, k pestrosti nove rubrike, k zanimivosti pa tudi večji krajšalni lektorski posegi ZORKO HAREJ Med 21. in 24. junijem je bilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice gost *7. mednarodnega festivala malih odrov» v Bernu. Nastopilo je s predstavo »MART/N KAČUR» Ivana Cankarja -Janeza Povšeta v izvedbi treh i-gralcev (Iztoka Jereba, Toneta šolarja in Matjaža Turka) Uvodoma velja omeniti, da se je predstava na gostovanju v Bernu znašla sredi skupin iz Francije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Španije, Velike Britanije, Italije, Švice, Švedske, Nizozemske in Madžarske, ki so se vrstile vsaka s tremi ponovitvami že od 5. junija dalje v številnih majhnih dvoranicah t.im. kletnega gledališča na slikoviti bernski Kram-gasse v starem delu mesta. Festival je zajemal tudi predstave na ulici in trgu, kakor tudi retrospektiva novejšega francoskega filma, kar vse skupaj se je z bogatim glasbenim življenjem švicarske metropole skorajda ves mesec stopnjevalo v dovolj bogato kulturno življenje ob zaključku sezone. Velja tudi omeniti, da je predstava «MARTINA KAČURJA* ravno s svojo tretjo ponovitvijo pred bernskim občinstvom dosegla število 50, kar je za razmere Primorskega dramskega gledališča lep jubilej. Z izkušnjami, ki si jih je predstava pridobila na gostovanju v Varšavi in Ščečinu, je na festivalu v Bernu prav gotovo še prodor-neje in izraziteje prebila bariero drugega jezikovnega in kulturnega področja ter ponesla informacijo o slovenski in posredno jugosloi’an-ski kulturi v samo osrčje zapad-noevropskega kulturnega utripa. Tudi to pot je mogoče navesti razveseljujoče dejstvo, da je Cankar ponovno pomenil, kot eden utemeljiteljev slovenske nacionalne zavesti, jasno, razvidno in prodorno komunikacijo celo v prostoru, ki velja sicer zaradi svoje posebne lege m svetovnega prestiža za precej nedostopnega, če ne že povsem hladnega. Nasprotno: predstava je bila deležna posebno s strani občinstva izjemne pozornosti in zares prisrčnih odzivov ter komentarjev. Sicer pa poglejmo prve uradne odzive: tBerner Tagblatt» je že 23. junija pod naslovom iMartin Kačur, slovenski borec» objavil med drugim naslednje: cUprizo-ritev je izstopala s svojo močno neposrednostjo. Trije igralci so si delili vlogo političnega idealista Martina Kačurja, ki se bori proti svoji okolici in končno postane njena, žrtev. Ng da bi razumeli jezika so gledalci lahko doživljali različne faze omenjene preobrazbe in to po zaslugi intenzivne izpovedi izjavalcev kakor tudi po zaslugi njihove naravne pristnosti. K vsemu temu je odločilno pripomogla enovitost koncepta oziroma uprizoritve. Janez Povše je besedilo, namenjeno trem različnim podobam izvajalcev, zgostil in dejanje vizualno ter akustično podkrepil. Konstrukcijo iz železnih cevi (scena Demetrij Cej) je uporabil za gibanje teles in rekvizitov; izrazita glasba Aarona Coplanda je prehajala od tišin do ostrih udar cev, posamezni stavki pa so se podobno kot v orkestru, pomenlji vo ponavljali. Na ta način je bile pesniška zgodba povzdignjena »» staro delo se je povzpelo na brez časovno, splošno aktualnost. — U prizoritev Jugoslovanov sodi mer najboljše na «Mednarodnem festi valu malih odrov*. «Tagwacht» prav tako 23. junija: »Vsafc od treh igralcev jugoslovanskega Primorskega dramskega gledališča (Iztok Jereb, Tone Šolar, Matjaž Turk) igra eno fazo iz burnega življenja mladega revolucionarja. Druga dva .predstavljata njegove soljudi, ki ga najprej odvračajo od njegovih idej, končno pa si te ideje prikrojijo po svoje. Molčeča množica je mojstrsko realizirana v gledalcih. — Velik aplavz ni veljal samo izvajalcem ampak tudi skupini jugoslovanskih delavcev, za katere je bilo navdušenje bernske publilce tudi priznanje njihove kulture in njihovega jezika. Lahko so začutili razumevanje, ki ga v vsakdanjosti žal ne doživljajo*. In še «Der Bund* 23. junija: poceniti dramatizirano literarno delo brez razumevanja jezika je praktično nemogoče. Če pa je predstava olna tistega življenja in intenzitete, ki soreminja odrsko delo v neposredno srečanje, če je sestavljena -iz resnično dojemljive in nazorne akcije — kot se je to zgodilo z jugoslovansko skupino iz Nove Gorice — potem se vtis in doživetje postavljata pred t.zv. recenziranje ... Izhajajoč iz literarne predlcige je režiser Janez Povše ustvaril delo za tri osebe, ki ni potvarjalo strukture romana, pač pa je v u-činkovitih odrskih obratih osnovno strukturo zapuščalo. Vsi trije igralci, to je mogoče trditi, so Martin Kačur, istočasno pa tudi njegova protiigra . . . Prihaja do sodobnega pomena, v katerega so vključeni gledalci in njihov čas. politični i,- socialni prostor. Maloštevilni rekviziti postanejo pomenljivi, čiste geste nepogrešljiva karakterizacija. Tako so Jugoslovani pokazali istočasno občudujočo predstavo, kakor tudi prepričljivo obvladovanje in koncept malega odra.* Najbrž ni treba posebej poudarjati, kako dragocene so izkušnje takšnega gostovanja oziroma soočanja z drugimi kulturnimi prostori, ki dajejo gledališču stopnjevano vsebinsko in odrsko resonanco. Gostovanje v Švici pa je imelo -a posledico še druge pridobitve; takorekoč celoten kolektiv Primorskega dramskega gledališča se je študijsko udeležil festivala v Bernu in če temu dodamo še dejstvo, da so se po zaslugi te a gostovanja odprle oprijemljive možnosti sodelovanja med festivaloma malih odrov v Novi Gorici in Bernu, potem lahko zaključimo, da je moralna in finančna naložba tako Kulturne skupnosti Nova Gorica kot tudi Kulturne skupnosti Slovenije doživela svoje polno zadoščenje: spet enkrat se je naša kultura v t.uHni uspešno predstavila. JANEZ POVSE iiHiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiriiriiimiiiiiiiiiiiHimiiiiiMmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiinii KNJIGE TITOVIH IZBRANIH DEL Edinstven prispevek v boju za novi svet Nacionalnemu vprašanju v revoluciji je posvečena tretja knjiga - Ta izbor je tokrat prvič objavljen Josip Broz Tito je revolucionar, vojskovodja in državnik. Razen tega je Tito teoretik in mislec. Od veličine njegove osebnosti revolucionarja, vojskovodje in državnika ri moč ločiti pomena, ki ga ima njegov teoretični prispevek k ciljem, ki jim je posvetil vse svoje življenje. Zgodovinska zasluga Tita je, nemara najvažnejša, da je revolucionarno teorijo globoko in resnično povezal z revolucionarno prakso in jo nenehoma preverjal v procesu revolucionarnega ustvarjanja ter jo razvijal v skladu s posebnimi pogoji v svoji domovini. Tako pomeni celotno Titovo delo edinstven prispevek v boju za novi svet, za svet enakopravnih in svobodnih narodov, za dostojanstvo človek" in bolj humane odnose med ljudmi, za pravico slehernega naroda, da sam odloča o svoji usodi. In to ne samo njegovo revolucionarno in sedanje državniško de lo, temveč tudi njegovo teoretično delo v razvijanju marksistične misli. To je nekaj besed iz uvoda h knjigam Titovih izbranih del, ki so jih združene jugoslovanske založbe — Svjetlost Sarajevo. Državna založba Slovenije, Mladost Zagreb, Prosveta Beograd, Pobjeda Titograd, Matica Srpska Novi Sad in Misla Skopje, — pripravile za dvojni jubilej predsednika Tita, za njegovo petirosemdesetletnico in štiridesetletnico odkar je stopil na čelo Zveze komunistov. To izbrano delo v petih zajetnih knjigah je te matsko urejeno in prinaša v prvi knjigi kongresne referate, v katerih so povzeti rezultati celotnega razvoja SFRJ. Ostale štiri knjige zajemajo glavno, kar je Tito povedal o razmerju med razredom in partijo, o nacionalnem vprašanju, o socialističnem samoupravljanju in o jugoslovanski zunanji politiki, zasnovani na načelu neuvrščenosti. Izdajo je pripravil širši uredniški odbor, glavni urednik pa. je bil prof. Muhamed Filipovič. Slovenska izdaja je zasnovana v redakciji Frančka Šafarja, ki je tekste deloma tudi prevedel, kolikor niso bili povzeti iz že objavljenih izdaj. Prva knjiga prinaša Titove referate s kongresov KPJ oz. ZKJ. Zajetna knjiga s preko 500 stranmi prinaša referate, ki pomenijo sintetično analizo in oceno celotnega procesa družbenozgodovinskega, političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja družbe v celoti, razvoja idej o socializmu, politike KPJ in metod njene realiza cije v praksi. Knjiga ima krajši uvod, v katerem je poudarjen pomen izdaje in pa seveda tudi pojasnilo koncepta knjige. Druga knjiga nosi naslov Delavski razred iz Zveza komunistov Jugoslavije 1926-1977. Gre za dela, ki so nastala v širokem časovnem obdobju in ki omogočajo vpogled v Titovo avtentično in izvirno dojemanje zgodovinskega poslanstva jugoslovanskega delavskega raz reda in vodilne vloge Komunistične partije oz. Zveze komunistov Jugoslavije. Urednika sta uvrstila v knjigo dela o načelnih teoretičnih vprašanjili kot todi govore, član- ke, v katerih se posebej analizi- rajo specifično družbenopolitični in drugi pogoji ovojnega razvoja de lavskega razreda in organiziranja znotraj partije in odnosi z drugimi partijami. Nacionalnemu vprašanju in revoluciji je posvečena tretja knjiga Titovih izbranih del. Ta izbor o nacionalnih problemih je prvikrat pripravljen in objavljen in zajema štiri desetletja Titovega ustvarjalnega delovanja. Gre za konkretizacijo Leninovih načel v praksi jugoslovanskih narodov za reševanje nacionalnega vprašanja v o-kviru revolucije. Četrta knjiga že s svojim naslovom Samoupravljanje govori o svoji vsebini. Peta knjiga Titovega izbranega dela pa tematsko zaključuje izbor s tem, da govori o zunanjepolitični orientaciji Jugoslavije in o njenem boju za neodvisnost ter neuvrščenost. Tu so govori, članki in razni drugi teksti, ki jih je Tito posvetil boju za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov in ki gledano z zgodovinskega stališča, jasno kažejo kako je Tito, kot le malokateri državnik, vplival na potek svetovnih dogajanj. Ta kratki pregled vsebine petih knjig izbranih del predsednika Tita kaže na vsebino in pomen te izdaje, ki je izšla v vseh jezikih narodov Jugoslavije in ki predstavlja vsebinsko nadvse dragoceno izdajo. Knjige so tako sodobne, da praktično ne potrebujejo komentarja. Imajo le kratke uvode in osnovne podatke. Pa tudi po svoji zunanji podobi pomenijo te knjige izredno skrbno izdajo. Zunanjo o-premo je zasnovala Nadja Furlan, ki je na naslovno stran ščitnega ovitka uvrstila Jakčevo podobo maršala Tita in uporabila imenitne rdeče barvne kompozicije. Gre torej za edicijo, ki pomeni olajšanje pristopa h gradivu Titovih misli in besed, oljenem pa počastitev dvojnega Titovega jubileja z lepo knjižno izdajo. Sl. Ru. Prosvetno društvo Slovan s Padrič praznuje 80. obletnico svojega obstoja Delo, ki potrjuje globoko zavest O Padričah bi bilo moderno pisati v ekološkem duhu in tu bi morali našteti vrsto neokusnih ograj in barak, hrupne nedeljske izletnike, ki z žogo uničujejo nedolžno travo, mastne ostanke nedeljskih piknikov in zakaj ne, begunsko taborišče in bodočo poboljševalnico za mladoletnike. Objekta, verjetno ne spadata v kak nacionalni park in tudi vasi ne koristita. Kar sem naštel, so tudi darilca tržaških ljubiteljev Krasa, darilca za domačine, ki naj se učijo Kras spoštovati. Večkrat (to je skoraj vsak dan) se pogovarjam z vaščani in skupaj lahko ugotavljamo, da so se italijanski prebivalci Trsta in okolice malo naučili o nas in o Krasu. Kras pomeni Slovencem življenje, Kraševcu obraz, skratka kulturo. Poznati Kras pomeni poznati človeka, ki na njem živi in dela. Danes lahko ugotavljamo, kako se italijanski prebivalci, ki živijo v novih hišah okoli Padrič ne vključijo v vaško življenje. Redek je, ki pride v bar ali v gostilno in poklepeta z domačini. Nihče ne zapira svojih vrat, Pa-dričarji so gostoljubni, vendar nosi njihovo življenje odtise trde zgodovine. Moderni čas vsega ne izbriše, kar je dobrega, ostane, pri starejših ljudeh je ostal ponos na pretekle bitke za narodno zavest in socialno pravičnost, med mladimi je živa želja po kulturnem in političnem delu. O tem se prepričaš, če greš v vaško gostilno ali če poslušaš pogovore pred barom. To moraš vedeti, če želiš Padriče poznati in ceniti. Padričarji nikoli niso bili zadovoljni s tem, da so jim zgradili begunsko naselje, težko je vaščanom razumeti ljudi, ki pridejo sem, ki bodo šli bogve kam z iluzijo po boljšem življenju. Domačini ne pozabijo na trpljenje in vedo, da ne živimo v raju.' Danes je boljše, žene in možje ne hodijo po Drašci s težkim bremenom na hrbtu, vendar je treba trdo delati, tudi pravega obraza vasi ni lahko ohraniti. Pravi obraz je živjenje, prisotnost pri reševanju vprašanj. Domačini se danes trudijo, da bi v sodelovanju z Gropajci resnično oživili svoje društvo "Slovan*. V društvu želijo poudariti svojo zavest in svoje probleme, veselje in fantazijo. Če ne ustvarjaš pogojev za skupno delo, se pretrga tisto osnovno tkivo, ki veže ljudi. Padriče in seveda tudi Gropada živita vsa nasprotja, vse težave današnjega časa, vendar je še vedno živa zavest, da si je treba zavarovati in ohraniti tak prostor, ki bo ukrojen po človekovi Meri. Ko je nastalo vprašanje poboljševalnice za mladoletne, so se vaščani predlogu uprli, saj ni nihče želel gledati popolnoma napačnih poti pri vzgoji mladih. Starejši vaščan mi /e pravil: «Pod fašizmom so mladini ponujali žogo in vlačenje vrvi, mislili so, da bodo s tem rešili vse probleme. Madina pa je divjala.» Zelo enostavna ugotovitev, vendar resnična. Če mladi nimajo nekaj več kot avtomobila in bara, težko najdejo notranje ravnovesje. Splošna ugotovitev za konkretno vprašanje. Padriče je vas, ki je odprta mestu, nekoč je bilo tu živo skupno življenje, danes je marsikaj spremenjenega. Zavednejši kulturno - prosvetni in športni delavci poznajo nevarnost, ki preži iz današnjega večkrat razcefranega in brezosebnega načU' na življenja. Padriče ležijo v za Trst zelo pomembnem prostoru in samo s trdim delom in zavestjo ne bo vas postala anonimna. Zelenje, kamniti zidovi, karakteristične hiše postanejo votle sence, če ni ljudi, ki dajo vasi in naravi živjenje. Zato je vsak napor, da tu ohranimo z novimi pobudami kulturno bogastvo vasi, dragocen. Nekdanji mir, nekdanje veselice in * ' ^ - j s«. m. . . ,i5 PREPOROD KULTURNE DEJAVNOSTI V PADRIČAH Življenjskost društva odvisna od stalne angažiranosti mladih povezane v AFŽ, razvile svojo zastavo. Tako so se v Padrieah pripravljali na osvoboditev tudi kulturno pod vodstvom Osvobodilne fronte in brž po osvoboditvi, ko so se vrnili možje in fantje od partizanov, je tudi društvo «Slovan» ponovno zaživelo in v kratkem času mlade svobode silno razvilo svoje delovanje. (h brošure za 80 obletnico «Slovana».) Sedanji, obnovljeni pevski zbor PD «Slovan», ki ga sestavljajo pevci s Padrič in iz Gropade ......<■■■■•.Hlinil.mu.... DRUŠTVO irSLOVAN> VJLEGALI Tudi med narodnoosvobodilno borbo v Padrieah ni zamrlo kulturno življenje ■V veliki jami na robu vasi, ki je sluzila za zaklonišče pred letalskimi napadi, uprizorili dve igri s partizansko vsebino ■ v Štirideset let so se vaščani borili z oblastmi, da so odobrile prošnjo za gradnjo šole v domačem kraju V procesu zbliževanja vaščanov Gropade in Padrič je imela in ima šola eno glavnih vlog. Starejši ljudje se radi vračajo v spominih v svoja mlada leta, ko so še sami gulili šolske klopi. Preden so zgradili gro-pajsko šolo. so padriški in gro-pajski šolarji obiskovali šolo v Bazovici. Polnih štirideset let so se vaščani borili z oblastmi, da so odobrile prošnjo za gradnjo šole v domačem kraju. Konec leta 1912 je podjetje Picinieh končno dogradilo novo šolsko poslopje, ki je v takratnem denarju stalo Avstrijo 53 tisoč kron. S tem se začenja nova doba za gropajske in padriške šolarje. Dan otvoritve je bil 2. januarja leta 1913. Prva učitelju sta bila Milena Kraševec in Franc Bratuš. Za njima so se zvrstili mnogi učitelji, med katerimi Karel Pahor, Milan Pertot, Antonija Čok; vendar točnejših podatkov iz tistih časov ni. Z Gentilejevo reformo je bil pouk v slovenščini ukinjen in šolarji niso smeli spre govoriti slovenske besede niti med sabo. Na šolo so prihajali italijanski učitelji, ki so poleg poučevanja v italijanščini uvajali tudi nove učne programe, ki naj bi povečali slavo »mogočne- ga imperija*. Po razpadu fašistične Italije leta 1943 se je ponovno pričel pouk v slovenščini v šolskem poslopju. Glavni pobudniki za ustanovitev te šole so bili pesnik Ciril Zlobec in domačini Stojan Preši, Evgen Kalc in Danilo Gruntar. Na šoli sta poučevala poklicna učitelja brat in sestra Slekovec iz Tolmina, vzdrževali pa so ju domačini s prostovoljnimi prispevki v denarju in naturalijah. Sredi polne šolske dejavnosti so se v šolo vgnezdili Nemci in jo spremenili v orožarno. Pouk se je pa kljub temu odvijal v zasebnih prostorih; za gropajske otroke v Čeperotovi kleti, za padriške pa pri Škabcevih na št. 32 Iz tistih časov je ostalo v zavesti mladih, da se človekova volja ne da u-kloniti z nasiljem. Precej se je menjalo od prvega leta po osvoboditvi, ko je poučevala še domačinka iz Gro pade Marija Milkovič. Nekaj pa se vendar nadaljuje v tradiciji te šole — to je spoštovanje in ponos do bogate kulturne preteklosti našega malega naroda, ki mu je prav šola dala toliko svežih moči, da se ie obdržal na tej zemlji. Poimenovanje šole po narodnem junaku in pesniku Kajuhu je najvidnejši dokaz te zavesti. 25. junija leta 1972 je bila šola slavnostno poimenovana po Karlu Destovniku Kajuhu. S skupnimi močmi so vaščani Gropade in Padrič pripomogli k u-spehu svečanosti, ob kateri so se šolska in vaški skupnosti pobratile s f ;štanjeni — , rojstnim krajem pesnika Kajuha. Od takrat imata obe vasi stalne stike s šoštanjci. Že naslednje leto so se domačini in šolarji odzvali vabilu iz Šoštanja in nastopili v tem kraju s kulturnim programom. Tudi oni so bili večkrat naši gostjo. Naša šolska knjižnica pa se je obogatila s knjigami, ki nam jih je podarila osnovna šola Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja. Pošiljajo nam tudi Kajuhove bralne značke, ki jih podelimo vsako leto najboljšim bralcem na šoli. Vaščani živo sodelujejo s šolo tudi z denarnimi prispevki, šola si je tako lahko nabavila marsikateri tehnični pripomoček za sodobnejši način poučevanja. Ta ko nam jo ciklostil omogočil izdajo šolskega časopisa Mala Ga ja, ki izhaja trikrat na leto in seznanja vaščane s šolskim življenjem. (Povzeto iz brošure, posvečene 80. obletnici društva.) nega dela. Življenjskost društva je odvisna predvsem od angažiranosti mladih, zato moramo mladim ponuditi to, kar jih zanima in kar je blizu njihovim problemom. Nove oblike dela, sveži predlogi pa lahko vzklijejo samo iz vrst mla dih, čeprav jim izkušnja starejših prosvetnih delavcev lahko samo koristi. Že vrsto let nam onemogočajo društveno delovanje tudi objektivne težave, predvsem ne razpolagamo s primernimi prostori. Društvo ima svoj sedež v majhnem prostoru gozdne zadruge. Zgradba je v slabem stanju in brez vsake o-preme. Knjige in slike so nam zaradi vlage skorajda zgnile, bogato društveno dokumentacijo hranijo posamezniki in zato ni dosegljiva skupnosti. Priprava prosla- ve je vse te probleme ponovno o-svetlila, iskati bomo morali poti, da jih rešimo. Poleg tega moramo omeniti naše sodelovanje z Gropajci. Njihov pristop k pevskemu zboru in k pripravi praznika je važen in potreben. Že več let govorimo, da bi skupno sodelovali tako na prosvetnem kot tudi na športnem področju. Upajmo da bo sedanji začetek privedel k trajnejšim oblikam skupnega dela. 80. obletnica društva «Slovan» je visok jubilej, nanj smo vsi vaščani ponosni, vendar vemo, da mp-ra jubilej pomeniti nadaljevanje in krepitev kulturnega dela v vasi. Požrtvovalnost vseh je seveda predpostavka za dosego ciljev, ki si jih danes ponovno zastavljamo. NATAŠA KALC •IIIMIIIIIIinillllfllimilllHIIIIIIHIIIHIIIIMIimilHliiliMfMiUiiinltllltllllllllMIIMIIIIIIIIIIIlIllllilllllililimHMI SPOMINI IN POGLEDI V PRIHODNOST ganizacijo nekakšne večerne šole. v katero so s pravim navdušenjem zahajala predvsem dekleta, saj fantov tako ni bilo doma. To večerno šolo, ki je imela sedež pri Mjetovih na št. 65, je vodila domačinka mladinka Zdenka Kalc Racman. Za pouk so služile stare šolske knjige še iz časov Avstrije. Dekleta so se vadila tudi v petju, obenem pa o-snovala načrte, kako bi priredila kakšno kulturno prireditev. Njih navdušenje in vztrajnost sta kmalu rodila sadove in nekega nedeljskega popoldneva v novembru 1944 je v veliki jami na robu' • vasi, ki je služila za za*-klonišče pred letalskimi napadi; bila prefniera njihovega truda. Bil je to glede na nenavaden čas in prostor in spričo polnoštevilne udeležbe navdušenih vaščanov in okoličanov, nepozaben dogodek. V dneh, ko so ljudje, prepolni vsakovrstnih občutkov, vneto spremljali dogodke z bojišč, trepetali za svoje drage na bojiščih in v nacističnih taboriščih, ko so živeli v stalnem stra hu pred bombnimi napadi, je moral vsakogar presuniti odmev partizanske pesmi, ki se je sproščal med skalnatimi stenami temačnega podzemlja. Vse je bilo tako preprosto v jami; kulise naravne - jamske, zastor iz skromne vrečevinaste rjuhe, kakršne uporabljajo kmetje za seno, pevci (ali bolje pevke, saj so bile samo ženske, otroci in starci v vg-si), brez pravega pevovodje, i-gralke (tudi za moške vloge) brez vsakršnih igralskih izkušenj, celo zastava, ki so jo mladinke razvile ob tej svečani priložnosti, je bila sešita iz navadnih rjuh. In vendar je bila za ljudi, ki so jo doživljali, najrazkošnejša prireditev na svetu. Obe igri, ki sta bili na programu, sta i-meli partizansko vsebino (Dražba in Odlikovanje), napisala pa ju je sama Zdenka Kalc Racman, ki je bila obenem režiser, scenograf, glavni igralec in vodja prireditve. Celotno prireditev so ponovili februarja 1945, ko so tudi žene, KRATEK ZAPIS IZ ZGODOVINE ŠOLE Se vedno smo na prepihu... Razgovor z dolgoletnim padriškim kulturnopolitičnim delavcem Rafael o m Grgičem iliiiiiiiiiMiliHiitiiitiiHiiiltiiiHiiiHiiniiiminiiiiuiiit skupno življenje bo treba o-hraniti, seveda vse moramo prevesti v orodje s katerim lahko oblikujemo današnji čas. Takšno orodje je najboljše jamstvo, da se vas ne spremeni v mrtev spomenik nekdanjih dni. Tu moramo ponovno poudariti važnost prosvetnega društva «Slovan», ki slavi danes svojo SO. obletnico delovanja. Vaščani vedo, kat jim društvo pomeni, vedo da pomaga pri ohranjevanju boljšega življenjskega prostora. Zapišimo še voščila ob današnjem prazniku in poleg voščila vabilo obiskovalcem in sebi, naj se naučimo drugačne, kulturne ljubezni do Krasa. Če želimo društvu Padričam, Gropadi in Krasu kaj pomagati, tega ne bomo storili z miloščino. Najboljša naša pomoč Padričam in Krasu je ta, da se od njih kaj koristnega naučimo. ACE MERMOLJA Februarja letos je odbor prosvetnega društva «Slovan» sklical občni zbor predvsem zaradi priprave na proslavo 80. obletnice društva, člani pa smo poleg tega želeli skupno presoditi, zakaj je v zadnjih letih prosvetno delovanje zamrlo. Iz občnega zbora je izšel pomlajen odbor, ki si je zadal sledeče delovne naloge: obnoviti pev ska zbor, gojiti stalne stike z osnovno šolo Karel Destovnik Kajuh, pritegniti v društvo čimveč mladine, povezati se z Gropajci in tesneje sodelovati s športnim društvom Gaja. Delo ni steklo, kot bi moralo, zato da smotri niso bili popolnoma doseženi je gotovo več vzrokov. Odborniki se zavedamo, da smo bili premalo delavni in a-gilni, da bi .sprožili v vasi nepretrgano delovanje in vzbudili zanimanje vaščanov za kulturno-pro-svetno aktivnost. Res je tudi to, da smo bili precej osamljeni in da je prav vsaka, čeprav skromna pobuda, prišla le iz ozkega kroga in ko smo pobudo želeli speljati, smo večkrat naleteli na nepričakovane ovire, ko je bilo potrebno je potem zmanjkalo pomoči. Tako se nam je zdela proslava 80. obletnice priložnost, da zamujeno nadokna dimo in da najprej obnovimo delo, ki naj bi zainteresiralo čimveč vaščanov. To nam je tudi uspelo, ob delu pa se nam je zdelo potrebno poudariti, da ni bistvo prosvetnega delovanja delo ob priložnostni proslavi aii ob jubileju, temveč je prava vsebina vsakdanje, zavestno poseganje v vse komponente in v vsa vprašanja vaškega življenja. Društvo naj bo aktiven dejavnik, ki naj skrbi za kulturno rast vaščanov, kajti samo osveščena skupnost lahko ohranja in brani svojo narodno pripadnost, ki naj bo tudi izraz napredne miselnosti. Društvo naj s primernimi oblikami svojega dela ovrednoti čut pripadnosti k vaški skupnosti in naj ponovno ovrednoti važnost skup- Šli smo na dom Rafaela Grgiča, dolgoletnega kulturno - političnega delavca, da bi se z njim pogovorili o obletnici »Slovana*, obudili kak spomin in zvedeli za Grgičevo dolgoletno delo v društvu. Deževalo je in tako smo našli Grgiča in njegovo družino doma. Po nekaj opombah glede vremena in kratkem komentarju o izidih nedeljskih volitev, je stekel pogovor o «Slovar.u». Vpr.: Kdaj ste stopili v društvo? Odg.: Leta J919, star sem bil deset let; pristopil sem k pevskemu zboru, mislim, da ga je vodila Tončka Čokova. Najprej smo imeli mešani zbor, ustanovljen je bil tudi tamburaški zjbor in mladinski lamburaškd zbor. Vpr.: Kako je bilo pod fašizmom? Odg.: 27. leta so pri nas prepovedali petje in vso dejavnost. Potem se je začela ilegalna dejavnost. Vpr.: Kako ste takrat vi delovati? Odg.: Uči) sem se petja in postal pevovodja. Nekaj šole sem napravil v podružnici Glasbene matice pri Sv. Ivanu. Potem sem se učil sam. Postal sem pevovodja samouk. To je bilo 34. leta. Takrat smo imeli na Padričah mašo enkrat na leto, za tri ali štiri maše sem jaz pripravil pevce. Vpr.: Kako ste delovali v ilegali? Odg,: Prirejali smo zabavne večere, tudi tu, v gostilni pri Županu. Izkoristili smo priložnosti kot so bili pustni večer, Silvestrov večer in drugi prazniki. Vpr.: Do kdaj je trajala lake vrste dejavnost? Odg.: Do začetka vojne. Vojna je pobrala veliko mladeničev. I-meli smo pa mladinski zbor. Mlajši so lahko ostali doma, starejših je šlo največ v «battaglione s pedale*. Po kapitulaciji Italije je prišla mladina domov. Ustanovili smo mešani zbor. Medtem so se vedno bolj utrdile organizacije za vstop v OF. Oktobra 43 smo pričeli z vajami, decembra so me aretirali in pe- Rafael Grgič Ijali v Nemčijo. Vrnil sem se junija 45. Vpr.: Kako je bilo po vojni? Odg.: Takoj smo se organizirali. Prvi javni nastop smo imeli avgusta 45 v Škpdr.ju. Potem smo pripravili na Padričah veselico, nato smo imeli vsako leto veselico. Vpr.: Bili ste tudi veliko let predsednik Slovana. Odg.: Res je, bil sem tudi predsednik društva, nekdo mora biti. Kot pevovodja sem delal, dokler mi ni začelo nagajati grlo. Vpr.: Kako so vaščani sodelovali pri društvu? Odg.: Zelo. Tako so sodelovali, da so nam rekli «republika Pa-driče»! Vaščani so bili veliki narodnjaki in tudi napredni. Upam, da delovanje ne bo zamrlo, danes smo še vedno na prepihu... Vpr.: Vaši stiki z Gropado? Odg.: Z Gropado smo imeli stike. Oni so imeli društvo «Vaška straža*. 49. leta so imeli še 56 pevk in pevcev. Danes si moramo med sabo pomagati, sodelovati moramo in se bo marsikaj uredilo. Vpr.: Želje za v bodoče. Odg.: Da bi bilo povsod malo boljše in da bi «5jlovan» ostal čvrsto društvo... Pogovor zapisal A. M. DANAŠNJA PODOBA PADRIČ Vas Padriče se nahaja na vzhodnem ozemlju in meji na Bazovico, Gropado in Trebče ter sega do Nove ceste. Na jugu zavzema hrib Globojner in Gabrov hrib. Od tu teče meja proti jugovzhodnemu delu, ki mu pravimo Salcer ter se razprostira mirno Hudega leta. ki je delno lonjerski pse do bazoviških polj. Prečka pokrajinsko cesto, kjer poteka vzporedno z gozdičem Gajo. V smeri sever - zahod se meja spušča mimo gropajske šole do zahodnega predela, kjer je nogometno igrišče m električna centrala, pod Globojnerjem prečka državno cesto 202. Padriče štejejo 448 ljudi, od teh je 283 Slovencev in 165 Italijanov; slovenskih družin je 72, italijanskih 43. mešanih pa 16. Hiš domačinov je 75. Kol ob nastanku tako tudi danes v vasi prevla duje priimek Grgič, čeprav je še več drugih, ki so prišit u vas že v prejšnjem stoletju; ti so; Kalc, Žagar, Križmančič, Kralj in Guštin. Po drugi svetovni vojni so prišli še priimki: Rismondo, Grižon, Hrovatin in Bak. V novejšem času pa; Palcich, Paoli, Mondo, Ferluga, Jurkič, Kozina, Kuret in Bonifacio. Padriče spadajo pod tržaško občinsko upravo in razpolagajo z naslednjimi javnimi strukturami: Osnovno šolo, ki je ena izmed redkih na Tržaškem Samo za slovenske otroke. Obiskujejo jo šolarji iz Gropade in Padrič. V istem poslopju je tudi otroški vrtec. Svoj sedež ima padriška gospodarska ustanova Gozdna zadruga. V vasi so: dve gostilni, dve trgovini jestvin, drogerija, mesnica, trgovina gradbenega materiala, gradbeno podjetje, mehanična delavnica s karoserijo in kavarna s tobakarno, V vasi obstajajo naslednji športni objekti: nogometno igrišče, odbojkarsko in košarkarsko igrišče. teniški igrišči in balinarski stezi. Poleg tega ima na padriškem ozemlju svoje objekte naslednji italijanski športni klubi: Tennis Club Triestino in Čampo Golf. V vasi je še orožniška postaja, javna telefonska govorilnica, avtobusna postaja (avtobus štev. 39, proga Trst Bazovica - Opčine) ter električna centrala ENEL. Omeniti je treba mednarodno begunsko taborišče in bivše taborišče istrskih beguncev, katerega hočejo preurediti v mladinsko poboljševalnico ter zavetišče za gluhoneme. Spomenik padlim v NOB s Padrič Druga svetovna vojna, zlasti pa razpad fašistične Italije v septembru 1943 je našel naše ljudstvo pripravljeno za veliko odločitev — narodnoosvobodilni boj. Tudi velika večina Padričarjev se je v tistih časih vključila v Osvobodilno fronto. Mnogi so se pridružili partizanskim borcem, drugi zlasti žene in najmlajši, pa so delovali doma za svojo vojsko. Davek, ki so ga Padriče plačale v narodnoosvobodilni borbi, ni bil majhen. Na partizanskih bojiščih so pad’i Benedikt Grgič, borec Gregorčičeve brigade in Silvester Grgič, borec IX. udarne divizije IV. armade, v nacističnih taboriščih pa so končali svoje življenje Franc Grgič, obveščevalec IX. korpusa, Miroslav Grgič, borec II. bat. VDV IX. korpusa, Karel Kalc, aktivist in vojni referent IX. korpusa ter Aleksander Kralj, borec brigade »Srečka Kosovela*. Vaški odbor Osvobodilne fronte pa se je zavedel svoje naloge ne samo kot organ oboroženega o-svobodilnega boja, temveč tudi kot organ narodnega in zlasti kulturno - prosvetnega življenja v vasi, ki ni moglo in smelo za-mreti tudi v teh težkih časih, kot ni"m3gfcT*in ,-Bmofc 'zainreti v času fašističnega terorja. Vašld od-■ bor OE, .ki sa je—osiioval takoj po razpadu fašistične Italije, je posredoval pri višjih narodnoosvobodilnih oblasteh, da bi se v kraju ustanovila slovenska šola. In res se je kmalu začel pouk v šolskem poslopju, ki stoji ob cesti med Padričami in Gropado. Glavni pobudniki za ustanovitev te šole so bili pesnik Ciril Zlobec in domačini Stojan Prest, Evgen Kalc in Danilo Gruntar. Na šoli sta poučevala poklicna učitelja brat in sestra Slekovec iz Tolmina, vzdrževali pa so jo domačini s prostovoljnimi prispevki v denarju jn naturalijah. To je bilo še v zimskih mesecih leta 1944, ko je vse okrog divjala vojna vihra in ko so Nemci tudi vsak čas šarili po Padričah. Šola je dobro napredovala in že v kratkem času so otroci naštudirali igrico »V kraljestvu palčkov*. Toda sredi polnega dela so se v šolsko poslopje vgnezdili Nemci in ga spremenili v orožarno. Toda partizanski duh, ki je preveval naše ljudi, je znal premagati tudi to oviro in pouk se je do konca vojne kljub veliki nevarnosti nadaljeval v zasebnem stanovanju pri Škabčevih na štev. 32. Pouka pa niso bili potrebni samo otroci, marveč tudi starejša mladina, katero je fašizem prikrajšal za pouk v materinem jeziku. Vaški mladinski odbor je takoj izpolnil tudi to vrzel z or- I M BENEŠKI DNEVNIK Rožice iz «Vartca Letošnji natečaj Moja vas, ki ga za beneške otroke prireja studijski center Nediža iz špetra, je letos doživel izreden uspeh. Odzvalo se je okrog 230 otrok z več kot 300 prispevki v narečjih vseh krajev, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini, od doline reke Idrijce preko Nadiških in Terskih dolin do Rezije in Kanalske doline. Uspeh natečaja se kaže tudi v dejstvu, da so se tokrat odzvali mnogi otroci iz krajev, kjer se doslej natečaja niso udeleževali, predvsem pa v resnem in organiziranem odzivu mnogih osnovnih in srednjih šol. Nagrajevanje otrok bo danes popoldne v Špetru, kjer že nekaj uni poteka tudi tradicionalni vaški praznik. Sklepna prireditev bo seveda zapolnjena z bogatim kulturnim programom, otroci pa bodo poleg tega dobili tudi brošuro Vartac, v kateri so zbrani nekateri zanimivejši spisi. Za naše bralce pa smo iz obširnega gradiva izbrali nekaj še neobjavljenih prispevkov. Paolo - Bardo MA KISA NOVA Lane se poviedou, ke na spadla na tJ'av 1) od me kise ta pred mandn. Ma kisa velika na je spadla dou. Injele 2) Slovanski to me dielaju n° druo kisu boe 3) liepo. 1) tram 2) sedaj 3) bolj Edo - Gorenji TarbilJ TONČIČ AN KRALJICA Puno liet od tega, gor na Mataju-re< na mest tiste cierkuce, ki je do-nas, je biu adan grad an notar je stala adna kraljica an nje sudatje. Tala kraljica je bla puno liepa, ma an strupena. Tal kraljica nie bla u-tenjena, ma se je tiela uženit. Okna °d nje grada so ji storla videt po vsi Benečiji an dan dan je pošjala po Vsieh vaseh sudate pravit puobam: ♦Kraljica se cje uženit, an uzame tistega, ki se skrije narbuj lepuo, de 0a na bo rivala ušafat. 1) Bodita prid.n[, sak tistega, ki ga ušafa, mu odrieže glavo.* An tiedan buj pozno vlizu nje grada so ble nastanjene že °samandevedeset glavi. Tuole pride Ted, de že osamandevedeset puobu ®° jo tlel uženit, ma jo nieso rival. v Gorenjem Tarbije so živiel tor je bratje: te velik se je klicu Pcrinac, te sriedenj se je klicu Repo 0,1 te mal Tončič. Tel tarje bratje njeso imiel adnega jranka an njih starši so bli puno buoz. Te stariš je Jau te družim dviem: «Provajmo 2) °n me druz se skrit. Ka bomo tar-Ptel tle na sviete. Če nam puode dobro bomo vsi tarje živiel veselo on če ne .. . Amen.* Te parvi je šu se skrivat, ma kraljica ga je uša-Jola subit 3) an mu je odsiekla glavo, Potle je šu te sriedenj, Bepo, no u n tistemu mu je odriezala glavo. "akuo de ta pred gradam so ble nastanjene stuo glavi. Od telih tar-teh bratu je ustu te mal, Tončič. Kar kraljica je videla Tončiča, mu 3e jala: «Ti si zaries liep. Bi bla voda te uženit. Te dam tri prove a šuperat.4) če rivaš 5) samuo dno šuperat, te vzamem, ma če jih J*e tri žbaljaš 6) te odsiečem glavo.» ončič je šu damu žalostan, an kar £ Pasu 7) blizu dnega potoka, je ‘du adno ribo, ki je umirala uon . vode, an kar jo je teu popast, mu jo jala: tVarzi me tu uodo. Te bom dcu.» g) Buj naprej je zagledu dno rano an mu je jala: «Tončič, če tes, te bom an ist pomagala se skrit :utre.* se naprej je ušafu adno esico, ki je bla ujeta tu skopac an udi tal lesica mu je jala: «Reši me, e bom pomagala narest tiste, ki os teu ti.■» An Tončič jo je riešu. ru0 dan Tončič nie viedu kam se *nt, an kar je paršu cja h tiste-u potoku, ki tist dan pried je var-£u. ribo tu uodo, jo je zagledu an •Ue jan: «o riba, pomagaj mej/ An riba mu je jala: «S/coč tu muoj tre- ]l,v’ at notar kraljica te na bo mo-B[a videt j Tončič je skočnu notar. jttalo buj potle kraljica je začela S edat, a je videla, de tu niekim Patafce uoda je bla motna. Riba od onciča je bla taknila z repam dno n omotnil- uodo. Alora kraljica je ‘duekala: 9) *Tončič, puj uon. Sam ® videla, de si tu trebuhu od ribe. as še dvie prove j Tončič je skoč-u uoz ribe an subit je začeu gledat n-uP Prestar za se skrit. Gor na afctm drieve je bla tista vrana, ki st dan pried Tončič je videu, an ’ le poprašu: *Pomagaj me, te pro-An vrana mu je odgovorila: l Kočni tu moje gniezdo. Kraljica sk *-a ko mogla videt.* Tončič je jg!}u tu gniezdo od vrane an se j, skru ta med te male od vrane. , ticas kraljica je gledala po vsieh a)ih an je videla, de dna noga je zn, Uoz uiekega gniezda an je ^ala: »Tončič, puj uon. San te ~ela, da si se slcru tu gniezdo od . dne. Maš še adno provo.* Tončič .-pslan skočne uon z gniezda an čit' adna Resica mu die: *Ton-ka maš?* »Man še adno provo "če žbaljam še tolo, kraljica me osieče glavo.* An lesica mu die: ui< te bom is pomagala. Sada le dviem, kuo nardmo. Ist se preru-m 10) tu dnega, ki predaja kože, ti tu lisico. Potle se deniš gor hlcrnol.e rdmane, anta puodmo gor . kraljic an kar ist jo bom prašu, c. cie kupit. kako kožo, ti poletiš pod nje kikjo, takuo te na bo Tj, videt.* An takuo so nardil. dan potle kraljica an Tončič ___ se ženil veselo. mogla najti Poskusimo J takoj i Prestati tri preizkušnje o zmoreš " zgrešiš J d mimo koristil ^ ^kričala ' spremenim, preoblečem ■flor - Viškorša pravica z viškorše >. ^“dar sveti Pjeren anu Buoh so dtli po svetu so šli dan bot od iskuorše tou Bardo. So srietli 1) h!!?®0 starčica, ki e jih liepo sa-dou. 2) Buoh ni rašpondou. 3) So Pdrsli na Priesaku anu so vidali dnega mladega, ke e dielou anu čjantou. 4) Buoh se je ustavou anu se luožou čekerat 5) z njim. Svetemu Pjerenu, ki o ni morau poždrieti taga, Buoh e špiegou: 6) «Te starčič. o ni se naordou 7) name, kadar e bi mlad, einje 8) o mi poje. Te mladi o mene onora 9) z njega dielan anu z ligrijo. 10) Zatuo san se u-stavou z njim.* 1) srečali 2) pozdravil 3) odgovoril 4) pel 5) se začel pogovarjati 6) razložil 7) spomnil 8) sedaj 9) časti 10) veseljem Giovanna - Trušnje MOJA VAS Ist sim iz majhine vasi, se kliče Trušnje. Moja vas se ušafa 1) v liepin prestoru an verh breščicja, 2) se vid puno na deleč. Ist živim z mojo mamo an s latam, on diela kimeta. An mamo žvino, štier krave an dvie teleta. An ist hodim v šuolo tje h Sv. štuoblanku, an dielam ter- III ■ r 1 • : J,er.... co elementar. Sim stara devet l\et, an mam rada žvino. Na vidim. ure za prit damu od šuole, de jih grem gledat du hliev, an zjutra priet ko grem v šuolo, grem dol h njim, jih pozdravim an pobuožam an vsa žvi-na me je všeč, pisic, mačka, kakuo-ša, s vsim se veselim. Tu šuol se lepuo učim, me intereša, 3) bi mo za nuc 4) mojim prihodnim življenju. An maestre 5) me majo rade, lop so nas peljal v škrutove, h Sv. Lie-nartu (giochi dellc gioventu), 6) za premiof) sim ušafala sleherno ma-dajco, an se troštam 8) de tud ti, moja vas, se zmisliš na me. Te po-zdraviam, moja draga uas. 1) se dobi, se znajde, leži 2) griča, hriba 3) zanima 4) v korist 5) učiteljice 6) mladinske igre 7) nagrado 8) upam Roberto - Gorenji Tarbilj H L APAČ, KI JE PENSU PREVIC An kavalier, ki je paršu tu dno veliko miesto, je zviedu, ki v teli vas je bluo puno tati. Zatuo, zak se je že mračilo, je jau hlapcu: «Ti nič ku spi, bom ist ahtu za te, di te na ukradejo konja.* «Ma še za vas sviet ne, muoj gaspuod,* mu je udguariu hlapac, iiniuiiiiiuiiiiiimiiiMiiHiimniliiHiiiiiiMilllMmilmimiiHiiiiiiimiiiMiiimiNmiiininMimmiiiim„niiiin« STAVA IN LOTERIJA Renato Rascel ali petdeset let JAPONSKA BOLEZEN plodnega umetniškega življenja NEDELJA, 2. JULIJA 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Belo peč; 11.05 Mladinski o-der; 11.35 Nabožna glasba: 12.15 Glasba po željah; 13.00 Oprostite... samo nekaj besed: 13.20 Iz bor iz tedenskega sporeda; 15.00 Nedeljsko popoldne: KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 glasba za dobro jutro: 8.45 Nedeljsko jutro; 9.30 Emme-elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi: V današnji rubriki, ki je posvečena problemom beneških Slovencev, bo urednik oddaje Ennio Opassi intervjuval Dina Del Medica, enega izmed vodilnih ljudi emigrantskega združenja beneških Slovencev, ki bo govoril o dejavnosti gradbenega podjetja Benedil, ki zaposluje številne beneške1 Slovence, od katerih so se nekateri vrnili iz tujine. To gradbeno podjetje je veliko storilo pri obnovi po potresu uničenih naselij v Benečiji; 11.15 Kim, s,vet mladih; 11.45 Fe-stivalbar; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05 Glasba po željah; 13.40 Pika na i; 14.00 Avto sto- ry; 14.33 Najlepše popevkd; 15.00 Stisk roke: Urednica Pinuccia Politi bo imela intervju z Marinom in Graciello Vertovec. ki poučujeta na videmski državni šoli in ki sta že dolgo let najbolj plodna prevajalca slovenskih poezij v italijanščino; 16.15 Folk in ne; 15.45 Marcarecords; 16.00 Pojejo Beans: 16.15 Z nami je...; 17.00 Koncert na trgu; 17.15 Poslušajmo: 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Od hiše do hiše: Glasba po željah, Kmetijski nasveti, Gospodinjski kotiček, Humor; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Od hiše do hiše; Reportaža, RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 19.00, 21.25, 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Glasba za praznični dan; 9.40 Pojejo Bee Gees in Wings: 9.30 Maša; 10.15, 11.30, 12.30 V prvi vrsti; 10.30 Special Domenica Modugna; 11.45 Radio sballa; 13.30, 16.30, 18.00 II Cal-derone; 16.00 Radio punk; 17.30 Glasba je narejena iz.... SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00. 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.42 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariš1'!; 11.30 Humoreska tega tedna; 11.50 Glasbena medigra; 12.15 Glasba po željah; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.45 Obisk pri orkestru Manuel Riga; 15.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; 17.00 Zabavna radijska igra; JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 4. DO 8. JULIJA 1978 TOREK, 4. julija 11.00 Proslava ob 35. obletnici bitke na Sutjeski; 16.50 Kličemo k miru, sreči, veselju; 17.25 Proslava ob Dnevu borca; 19.00 Dnevnik; 19.05 Nastop vojaških orkestrov; 20.30 Dnevnik; 2i.00 V obroču, n. del; 21.55 Maja z viharnega otoka - TV nadalj.; 23.20 Dnevnik. KOPER 20.30 Odprta meja; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Aktualna tema; 22.05 Šah mat: Polnočni proces, TV film; 23.55 Narodna glasba. SREDA, 5. julija 18.25 Obzornik; 18.40 Dogodiv- P0NEDELJEK, 3. JULIJA 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 18.15 Gioco-citta 19.20 ZORRO - TV film 19.15 Almanah in Vremenska 20.00 DNEVNIK 20.40 LA TRATTA DELLE BIAN-CHE - film Film je režiral Comencini. V glavnih vlogah nastopajo Eleonora Rossi Drago, Silvana Pampanini, Vittorio Gassman in Sophia Loren. 22.20 LETALSTVO V SVETU Ob zaključku DNEVNIK, Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.45 Benetke: Motonavtika 18.15 Program za mladino MISLI 18.40 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORT 19.00 Programi pristopanja Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 MOČNEJŠI SPOL NAGRADNO TEKMOVANJE 21.15 Benny Hill show 21.40 Eritreja 22.40 Rubrika o judovski kulturi ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.05 Kmetijska oddaja 19.05 OBZORNIK 19.45 Mladi za mlade 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 ZAMENJAVA - TV nadalj. DOGOVOR. I. del 21.55 Kulturne diagonale 22.35 DNEVNIK Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Skrivnosti jadranja: PO SLEDEH ANTIČNE KULTURE 22.05 Italijanska Drama Narodnega gledališča «Ivan Zajc» z Reke Italijanska Drama, ki je del reškega narodnega gledališča «Ivan Zajc», je edino italijansko gledališče v Jugoslaviji. V tridesetih letih svoje dejavnosti je to gledališče veliko prispevalo v kulturnem in umetniškem življenju italijanske manjšine v Jugoslaviji in je hkrati odličen posrednik v medsebojnem spoznavanju med italijanskim in jugoslovanskim gledališčem. V od: da ji, kj pride na progran v ponedeljek, 3. julija, ob 21.05 in sicer v koprodukciji TV Koper - RTV Zagreb, bo v vrsti reportaž in odrskih scen prikazana podoba te odrske skupnosti in tudi njena zgodovina. 23.05 Baletni večer: VRTOVI in IZGUBLJENI PRINC nik; 21.35 Zaplet, film; 22.55 Lcr candina; 23.10 Jadranska srečanja SOBOTA, 8. julija 15.00 Teniško tekmovanje moških; 17.30 Državno atletsko prvenstvo; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Bajtarja, TV nadalj.; 21.50 Muppet šhow; 22.15 Ubijte me. če me lahko, film; 23.50 Dnevnik; 24.05 Pregled programa. KOPER 15.00 Tenis; 17.30 Atletika; 20.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 21.35 Govori obramba, TV film; 22.25 Zvita vdova, film. Nakup psa predstavlja veselje, a tudi nešteto skrbi in obveznosti. Na tem mestu se ne bom spuščal v problematiko prehrane psa, ampak bom obravnaval potrebne u-krepe, da se zagotovi psu nemoten razvoj in se lastnik zaščiti pred možnimi zdravstvenimi nevšečno- sti. Večkrat se lastniki psov sprašujejo, kaj je potrebno storiti, da se pes zaščiti pred kužnimi in pa-razitamimi boleznimi in se prepreči, da bi postal prenašali.: teh bolezni na ljudi. Kot vsa mlada živa bitja, so tudi mladi psi najbolj izpostavljeni kužnim boleznim. Zato je potrebno, da se ukrepa proti omenjenim nevarnostim že od vsega začetka. Danes, ko steklina predstavlja realno nevarnost tudi za našo deželo, moramo upoštevati zakonska določila in vsakega psa vsako leto -otaww*> -c« piti*. *, ,'r v< ’i'4i 4ii »A» Jfcm . .. Nadvse zgrešeno je mišljenje, da zadostuje samo enkratno cepljenje proti steklini, da se zavaruje žival proti tej kužni bolezni, kajti pes po letu dni ni več imun in predstavlja nevarnost tako za lastnika, kot za vso družbo. Pa ne le proti steklini, psa moramo cepiti tudi proti pasji kugi, kužnemu vnetju jeter in leptospiro-zi.' Tudi proti omenjenim trem kužnim boleznim moramo cepljenje obnoviti vsako leto. Cepimo s trivalentno vakcino, kar pomeni, da je dovolj samo ena injekcija, da zaščitimo žival pred vsemi temi kužnimi boleznimi. Za mladiče, mlajše od treh mesecev, je najbolj gotovo, da jih cepimo prvič po sedmih do devetih tednih in cepljenje ponovimo po dvanajstih do štirinajstih tednih. Vzrok tega je, da mladiči dobijo imunost1 preko pla- I cente in kolostruma, vendar do tretjega meseca niso še sposobni sami proizvajati protiteles in se lahko zgodi, da pridobljena imunost ni zadostna, da zaščiti organizem pred kužnimi bolezni. V primeru, da cepimo starejšega psa proti pasji kugi, kužnemu vnetju jeter in leptospirozi, je priporočljivo, da se ponovi cepljenje proti leptospirozi, kajti samo na tak način dosežemo gotovo i-munost. Nevarnost te, zadnje bolezni predstavlja možen prenos povzročiteljev preko psov na ljudi s hudimi posledicami. Pasja kuga in kužno vnetje jeter nista nalezljivi za ljudi, vendar sta večkrat usodni za psa. Ker živali, ki prebolijo omenjeni bolezni, lahko nosijo trajne posledice. Ni odveč, če še enkrat ponovim, da je cepljenje treba ponoviti vsako leto, kajti v nasprotnem primeru izpostavljamo pred možnostjo okužbe sebe in bližnje, kot tudi živali. Druga nevarnost so paraziti in tudi proti tem zajedavcem moramo preventivno ukrepati. Psi lahko prenašajo na ljudi toxocaro ca-nis (pasja glista). Najpogostej- še se ta pojavlja pri otrocih do dveh let. Povzroča pljučnico, okvaro mrežnice in še druge nevšečnosti. V skrajnih primerih lahko' povzroči celo smrt otroka. Psi lahko prenašajo tudi trakulje, ki predstavljajo resno nevarnost tudi za ljudi. Prenos trakulje od živali na ljudi predstavlja eno najpogostejših primerov in tudi posledice okužbe so v določenih prime-rih izredno nevarne, saj niso redki primeri, ko odrasli ljudje podležejo omenjeni okužbi. Proti tra-kuljavosti se moramo sistematično boriti tako, da so psi redno pod veterinarskim nadzorstvom V današnji družbi, ko je psov, posebno v mestnem okolju, zelo veliko, je neizbežno potrebna veterinarska kontrola psov. Tega se moramo zavedati tudi lastniki živali, kajti v obratnem primeru izpostavljamo sebe in družbo resni nevarnosti, vsakdo, ki nabavi psa, se mora zavedati, da bo poleg veselja imel tudi določene obveznosti, kot tudi finančne izdatke. In vendar ne sn>emo smatrati psa kot krivca za vse to, ampak moramo realistično gledati, da so psi integralni del moderne družbe. Izhajajoč iz take predpostavke, se morajo lastniki teh živali zavedati, da ima vsaka neodgovornost lahko hude posledice. Samo z zavestnim ravnanjem se lahko zagotovi, da psi ne bodo več nevarnost v razviti družbi, ampak prijatelj človeka. TOKIO - V Evropi je Anglija tista dežela, ki slovi po stavah. Na Angleškem je stava nekaj tako normalnega, da spada že v način življenja. Je nekaj takega, kar | sta loterija in stava v Neaplju. Neapeljčana si skoraj ne moremo zamisliti, da bi ne stavil na loterijo. In vendar kaže da ne Angleži ne Neapeljčani ne nosijo glede tega svetovnega prvenstva, pač pa so v stavah svetovni prvaki Japonci. Nekoč je bila stava na Japonskem že nekakšno družbeno zlo. Danes pa je način življenja in hkrati vir velikih dohodkov, seveda a državno blagajno, včasih pa tudi za zasebnike. Bolj malo pa za one ki stavijo, razen redkih primerov, saj je znano, da s stavo nikoli ne postanemo bogati, ker se sredstva razpršijo. Sicer pa stopimo spet na Japonsko, kjer so lani potrošili za stave na konjskih dirkališčih, na dirkah motornih čolnov, na kolesarskih dirkah in raznih drugih stavah nič manj kot 20 milijard 250 milijonov dolarjev, torej približno 18 tisoč milijard lir. To pa pomeni nič manj kot 10 odstotkov nacionalnega proračuna za leto 1977. Približno 75 odstotkov te vsote se seveda «vrne» tistim, ki stavne listke kupujejo, seveda preko stavnih dobitkov. Preostalih 25 odstotkov pa se steka v državno blagajno ter za upravne stroške raznih organizacij, ki te stave in loterije organizirajo. Kolikšni so državni dohodki od te «manije», nam pove dejstvo, da porabi Japonska za o- boroževanje 8 milijard dolarjev na leto, to se pravi, da porabijo Japonci za stave 2,5-krat toliko, kot za narodno obrambo. Nekoč, kot smo rekli, so smatrali to japonsko manijo kot socialno zlo. Toda prav to socialno zlo je japonskim oblastem po vojni služilo kot odličen vir dohodkov za obnovo v vojni porušene dežele. Milijarde in milijarde jenov so se stekale v drždvne, deželne in občinske blagajne in s temi sredstvi so japonske oblasti gradile stanovanjske bloke, oziroma celile rane, ki jih je zapustila za seboj strašna vojna. Če so' loterijo in razne stave, ki so bile nekoč prepovedane, pozneje legalizirali in jih celo prevzeli v lastno režijo, je zasebna loterija in stava prepovedana. Ker pa boleha poprečni japonski državljan za to boleznijo, ni nič čudnega in prav tako nič nenormalnega, če se na Japonskem marsikdo ukvarja z organiziranjem tovrstne igre, stave, loterije itd. — brez dovoljenja, to se pravi ilegalno. Sicer pa kako bi moglo biti drugače. Pred davnimi desetletji so bile stave v navadi le pri japonski gospodi in pri višjih državnih funkcionarjih. Tem so se nato pri družili poslovni ljudje in končno še višji častniki, Ker pa zgledi vlečejo, je bilo povsem naravno pričakovati, da =e bo «epidemija» razširila tudi na nižje plasti in tako imamo danes opravka s splošno japonsko boleznijo, ki se ji pravi manija stave. PONEDELJEK, 3. JULIJA 1978 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 V svetu jugoslovanske lahke glasbe; 9.30 Tone Penko: Živalstvo Jadranskega morja; 9.45 Ritmčina glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani poslušajo; 11.00 Naš gorski svet; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13,15 Slovenske narodne pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Spoznavajmo gobe; 14.20 Koncerti Live; 15.35 Uspešnice naše dežele; 16.30 Jazz; 17.05 Deželni orkester; 17.25 Glasbena panorama; KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05 8.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Jutranji servis; 9.00 Par korakov; 9.32 Emme-elle; 10.00 Z nami je...; 10.10 Na počitnice z...; 10.32 Glasben; odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Z nami je...; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah: 12.50 Z nami je...; 14.00 Stadioni in telovadnice; 14.10 Plošče; 14.33 Mala diskoteka; 14.45 Orkester Casadei; 15.00 Glasbene skladbe; 15.32 Polke, valčki in mazurke; 16.00 Orkester Robert Denver; 16.40 Flash; 16.45 La vera Romagna; 17.00 Pismo iz...; 17.05 Poslušajmo; 17.40 Glasbeni notes: 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 21.00 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 23.00 Poročila; 0.00 Glasbeno prebujenje; 6.15, 7.20 Ponočj in davi; 8.30 Glasbeni odmor; 9.00, 10.05 Radio anch’io; 11.30 Pozdravi in poljubi; 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 Glasbena srečanja; 14.30 Edith Gas-sion ali Edith Piaff; 15.00 E... State con noi; 16.40 Trentatregi-ri;‘ 17.05 Radijski oder; 17.15 Zadnji možje; 18.00 Popevke; 18.35 Med šolo in delom; 19.10 Večerni program; 19.15 Iznajdba, ki ji pravimo plošča; 19.50 Evropa; 20.25 Scala je vedno Scala SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. lr.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Vedre melodije; 10.40 Turistični napotki za naše goste )%rtujine; 12.03 Za vsakogar nekaj; -13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihale godbe; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Pojo a-materski zbori; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Pet minut za EP; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 Naš ra-diso; 17.00 «Vrtiljak»; 18.05 Izročila tisočletij. ščine malega Mihca - film; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dekliški most - III. del; 21.55 Moskovsko veliko gledališče - o-pera; 22.55 Dnevnik; 23.10 Melodije Istre in Kvarnera. KOPER 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Njegov dan zmage - film; 22.55 Znameniti porazi. ČETRTEK, 6. julija 19.00 Obzornik; 19.10 Folk. ansambel Piatnicki; 1945 Na sedmi stezi; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: Poletje 42; 22.45 Dnevnik; 23.00 Jazz na e-kranu; 23.40 Dnevnik. RIM — Z njegovim pravim, rekli bi anagrafskim imenom ie bolj malo znan, bolj malo pa bo v Italiji ljudi, ki ga ne bi poznali pod njegovim umetniškim imenom. V mislih imamo Renata Ranuc-cija ali Renata Rascela. Kdo bi ga ne poznal, saj je nastopal v vseh odrskih zvrsteh, saj smo ga videli v filmih, na televiziji. Znan je kot avtor in znan kot poustvarjalec. Renato Rascel, ki bo v kratkem star 66 let, bo deležen izredne pozornosti italijanske televizije. Ker bo prihodnje leto slavil 50-letnico odrskega izživljanja, mu bo italijanska televizija posvetila 25 nadaljevanj, ki se bodo zvrstila v mesecu dni. Renato Ranucci - Renato Rascel se je rodil leta 1912 v Turinu, toda nihče že ne ve, da je «mali umetnik* po rodu iz Turina, ker ga vsi imajo za Rimljana. Njegova umetniška zgodovina se začenja tam nekje leta 1929. ko je mladi Renato igral v nekem nočnem lokalu v mestnem predelu Prati. V orkestru so mu bili dodelili bobne, toda neke noči, ko je neki plesalec nanaglo zbolel, ga je moral Renato na odru nadomestiti. In tega večera se je rodil novi umetnik Ronny Boy, zares umetnik, ki je zdržal vse kritike in napade skozi petdeset let, ustvaril pa toliko, da bo njegov biograf imel veliko dela, da bi vsaj na kratko naznačil njegova izvirna dela, tekste in glasbo, scenarije in režijo, da ne NEDELJA, 2. JULIJA 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 13.00 Pismo - dokumentarec 13.30 DNEVNIK 18.15 Ritmi in pesmi 19.00 Azzurro, cicale e. ventagli Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 21.35 Predniki - risanke 22.00 športna nedelja 22.40 Napoved programa za prihodnje dni Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Če pomislim na svojo vas... 14.00 DNEVNIK 2 - šport v neposrednem prenosu V evroviziji iz Francije AVTOMOBILIZEM - FORMULA 1 18.15 Napoved programa za prihodnje dni 18.30 Risanke 18.55 Nove prigode ARSENIA LUPINA Vremenska slika 19.50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.00 Športna nedelja 20.40 ALL’ARCA! ALL’ARCA! 21.45 Dnevnik 2 - DOSSIER 22.35 Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI 22.50 Jazz koncert LEE KONITZ JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.55 Dimitrije Tucovič 12.00 Hunterjevo zlato, TV nadalj. 12.30 Kmetijska oddaja; LJUDJE IN ZEMLJA 15.55 Okrogli svet 16.15 Avtomobilske dirke formule 1 17.45 RISANKA 17.50 Nastop ansambla Rolling Stones 18.45 ŠPORTNE VESTI 18.50 Glinasti golob - film 20.30 DNEVNIK 21.00 S POLNO PARO 22.05 OD SUTJESKE DO GATAČ-KEGA POLJA 22.25 DNEVNIK 22.40 Portret Mira Steržaja 23.00 Športni pregled Koper 19.15 Košarka: , REAL MADRID - EVROPA 20.45 Otroški kotiček 21.00 27. kanal 21.15 STIČIŠČE 21.35 Otrok v nevarnosti 22.50 MELODIJE IoTRE IN KVARNERA Zagreb 11.00 čudežno sedlu 11.30 Poletje s Katico 18.45 Orli zgodaj letijo - film 21.00 S POLNO PARO 22.05 Dokumentarna oddaja ŠVICA 12.00 II balcun tort 14.00 Le Castelet Avtomobilske dirke • Formula 1 17.50 Kolesarske dirke 18.55 Beli pes - TV film 20.40 Svet, v katerem živimo 21.45 Jean-Christiphe 22.45 Športna nedelja KOPER • 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Zakleti ovinek; 22.55 Cinenotes; 23.20 Iva Zanic-chi, zabavno glasbena oddaja. PETEK, 7. julija 15.00 Teniško tekmovanje žensk; 19.00 Obzornik; 19.10 Viking Viki; 19.45 Domači ansambli; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Jadranska srečanja; 22.35 Razgledi; 23.05 Dnevnik; 23.20 Jaz, Klavdij; 24.10 Kontrapunkt Jehudija Menu-hina, I. del; 24.30 Dnevnik. KOPER 15.00 Teniško tekmovanje žensk; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnev- govorimo o njegovih nastopih, o njegovi odrski poustvarjalni u-metnosti. Ko se je začel uveljavljati, si je nadel umetniško ime Renato Rachel ali Rascel. Toda bili smo še v dobi fašizma in vsako tuje ime, posebno ime popularnega človeka j- določene kroge motilo in Rascel je moral postati Ra-scele. Od onih dni pa vse do danes se je umetniška pot «malega u-metnika» vzpenjala vedno bolj visoko, vedno višje in to na vseh področjih odrske ustvarjalnosti. Sedaj, ko mu italijanska televizija pripravlja 25 nastopov v mesecu dni, imajo v rimskih TV studiih veliko dela, v glavnem s sestavljanjem trakov in filmov, ki so jih posneli, ko je Renato Rascel nastopal. V 25 zaporednih večerih bo verjetno v oktobru pred italijansko publiko 50 let umetniškega udejstvovanja Renata Rascela en sam dolg a pisan film, v katerem bo publika videla tega malega a odličnega umetnika v vseh njegovih najboljših nastopih, začenši z «Rascel la nuit», v znanem delu «Alvaro piuttosto corsaro*. da ne govorimo o prav tako posrečenem varietejskem «Attanasio cavallo vanesio* ter mnogih drugih, več ali manj znanih varietejskih ali filmskih delih, ki se jih je nakopičilo za celo goro. Glede bogastva !n raznolikosti Rascelove umetnosti je značilno naslednje. Roberto Pregadio, ki I bo poskrbel za glasbeno spremljavo vseh teh oddaj, je v zvezi s pripravami rekel naslednje: «V mojem dolgem tovrstnem delovanju se mi ni še nikoli zgodilo, da bi mi ne bilo treba napisati niti ene vrstice teksta, niti ene note. Vse je napisal sam Renato Rascel, jaz pa le sestavljam in krpam njegove stvaritve*. In kar velja za glasbeni del. velja pri Rascelu tudi za druge zvrsti odrske umetnosti, ki bodo sestavljale celoten program. Po 6 mesecih spet oživela MUSKEGON (ZDA) — Mlada 22-letna ženska, ki je 11. decembra lani pri nekem prometnem incidentu izgubila zavest, je v torek ponovno spregovorila. To presenetljivo vest je dal zdravnik dr. IIenry Cevallos iz bolnišnice v Muskegonu v državi Michigan. Gospa Mary Linn Otern je 11. decembra lani pri neki prometni nesreči zadobila le lažjo poškodbo na glavi. Kljub temu, da je bila poškodba neznatna, je padla v nezavest in zdravniki so nad njeno ozdravitvijo že obupali, kajti razen kakega trzaja v desni roki in desni nogi ni ženska kazala najmanjšega znaka življenja. V torek pa sta jo obiskala stari oče in mati in ženska je nenadoma spregovorila. V naslednjih dneh so sc z.» H to C/2 H Kobarid 1978 Smo tik pred odhodom na red-n° letno taborjenje taborniške organizacije Rodu modrega vala. hetos se zopet vračamo na tabor-ni prostor, kjer smo že taborili v, tetih 1959 in 1971. Sicer bo za skoraj vse taboreče kraj popolno-na nov, saj se v sedmih letih S eneracija tabornikov temeljito spremeni, razen ožjega vodstva, prihajamo v vas Robič med Iju-. ■ ki so nas vedno dobro sprejeli. . Kraj letošnjega taborjenja nismo ubrali po naključju, saj smo se zavestno odločili predvsem iz dveh razlogov, taboriti v bližini Benečije ter istočasno slediti obnovi na Potresnem področju v Posočju. Na vsak način bomo prišli v stik z našo beneško realnostjo ter naše tabornike podrobno obvestili o življenju naših rojakov. Na drugi strani nameravamo prikazati tabornicam in tabornikom, kaj vse Je SR Slovenija naredila na potresnem področju; istočasno pa Prikazati realnost mladinskih delovnih brigad, saj se MDA Posoč-3,e...78 nahaja prav v neposredni »zini Kobarida. Poleg tega je lo-s'cn°. da nameravamo” vzpostaviti onkretne stike s taborniškimi o-f ?edi, ki bodo taborili v bližini ‘osega tabora. Za enega od teh oborov že vemo: prav v bližini pobiča bodo taborili v mesecu ju-’JU taborniki odreda Srečka Koso-Vel(t iz Sežane. . Taborili bomo na ugodnem kra-JK. kar se tiče izletov v hribe: Pripravili smo že podroben načrt Vsefl izletov, izmed katerih sta *Qjbolj zanimiva — Krn in Bov-'lki Stol. Ko že govorimo o načrtnosti in programiranju, lahko Povemo, da že doma pred taborom pripravimo program gozdnih s°l, izletov, iger, športa, tabornih' °onjev Ud. Pred glavnino taborečih odide na taborni prostor tudi predhodni- BOKS CAGLIARI — Drevi bo v tem mestu srečanje veljavno za italijanski boksarski naslov v mušji kategoriji med prvakom Camputarom in izzivalcem Laconijem. HAAG: Nizozemski profesionalni nogometaši bodo v prihodnjem letu plačani po skupni delovni pogodbi. Poslanska zbornica je namreč izdala ta dekret, ker dobiva stalno 37 klubov javne finančne podpore. Razen tega ne bodo smela profesionalna nogometna društva prodajati igralcev. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 2. julija 1978 KOLESARSTVO , JUNIORJI 14.00 v Cisterni Nastopa tudi Adria * * * VETERANI 15.00 v Dolini Nastopa tudi Adria TENIS mednarodni turnir 9-00 na Padričah Organizira Gaja BALINANJE , POKAL SLOVANA 9-00 na Padričah Organizira Gaja KOTALKANJE DEŽELNO prvenstvo arci-uisp 9.00 na Opčinah Organizira Polet dinskim centrom in Zvezo socialistične mladine iz Nove Gorice. Pozitiven aspekt prisotnosti predstavnikov z onstran meje na turnirju se odraža tudi v tem, da je bila poslana s strani ZSMS (ne glede na športni izid, ki je pri podobnih pobudah podrejenega značaja) na turnir ekipa delovnega kolektiva (v tem primeru Ljubljanske banke — podružnica Nova Gorica), kar je za razmere v zamejstvu prava novost. Po zgledu turnirja MC bi bilo morda umestno pomisliti, da bi podobne pobude razširili še na ostale športne panoge (košarka, nogomet, namizni tenis itd.). Posebno priporočljivo bi to bilo za naše najmlajše, ki bi se lahko med seboj pomerili v igri med dvema ognjema ter v drugih njim primernih športnih panogah. Vse to pa bi moralo potekati, po možnosti, v decentralizirani obliki, tako, da bi bilo pri tem soudeleženo večje število športnih, prosvetnih in mladinskih društev. Zamisel ni nova, saj se je o tem pred leti v raznih mladinsko-športnih krogih že razpravljalo, morda bi pa bilo potrebno za prihodnjo sezono zadevo še temeljiteje preučiti in konkretno pričeti uresničevati. Pobudo in koordiniranje pa naj bi prevzelo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), kot jo ima pri odbojkarskem revivalu. IGOR KOMEL NOGOMET V URUGVAJU LETA 1980 il§: Letošnje poletje je res muhasto, vendar pa je priložnosti za izlete kljub temu dovolj, pa čeprav z dežnikom, kot je bilo na zadnjem planinskem slavju na Tržaškem na izletu siko/i Glinščico Na «mundialitu» vsi bivši prvaki S tem tekmovanjem naj bi počastili petdesetletnico prvega svetovnega nogometnega prvenstva MONTEVIDEO — Nogometna zveza Urugvaja je sklenila, da bo prosila mednarodno nogometno zvezo FIFA za dovoljenje za organizacijo (v Montevideu leta 1980) turnirja svetovnih prvakov. Sklenila je organizirati to prireditev, da proslavi 50-letnico organizacije prvega svetovnega prvenstva. O urugvajskem predlogu za organizacijo tega turnirja, katerega so že poimenovali «mundialito», bo FIFA diskutirala na prihodnjem kongresu, ki bo novembra v Ziiri-chu. Predvideva se, da bodo stroški za organizacijo turnirja milijon in pol dolarjev (približno 1.100 milijonov lir), finansiranje pa bo odvisno predvsem od barvnih televizijskih preno- sov za Ameriko in Evropo. V Urugvaju niso še uvedli barvnih televizijskih programov, zato bodo organizatorji uporabili postajo v Balari-ceju (Argentini), ki je bila zgrajena posebej za letošnji «mundial». Voditelji urgvajske nogometne zveze bodo skušali zbrati na «nun-dialitu* v Montevideu vse dosedanje svetovne prvake in sicer: Argentino (novi svetovni prvak), Nemci,jo (dvakratni svetovni prvak), Brazilijo (trikratni), Italijo (dvakratni), Anglijo (enkratni) in Urugvaj (dvakratni)." Ob priliki svetovnega prvenstva v Argentini je nogometna zveza U-rugvaja stopila v stik s kolegi iz Brazilije, Italije in Argentine, ki so pozitivno ocenili urugvajsko pobudo. KOŠARKA DANES V EVROPSKI SELEKCIJI Trije Jugoslovani in (rije Italijani BARCELONA — Danes se bo madridska peterka Real Madrid spoprijela z . evropsko reprezentanco ob priliki slovesa od košarke Clifforda Luyka in Vincenteja Ra-mosa. Trener evropske selekcije bo Španec Diaz - Miguel, za to ekipo pa bodo igrali tudi trije i-talijanski in trije jugoslovanski košarkarji: Delibašič, Dalipagič in čosič, Bariviera, Carraro in Me-neghin. Barve Reala bodo branili isti košarkarji, ki so v prejšnji sezoni osvojili pokal prvakov (v finalu so premagali italijansko moštvo Mobil Girgi) in pred enim tednom v Buenos Airesu medcelinski pokal. Bolj kot tekma bo današnje srečanje prava «fiesta» in poslastica za vse ljubitelje košarke. Delovanje ZSŠDI IK k ŠAHOVSKA PANORAMA co, ki uredi in opravi zadnje stva-Tl vred prihodom ostalih. Sicer pa mora priti vsak taboreči na tabor s polno vrečo do-°re volje, kot pravimo taborniki "■MV, saj se bo le tako popolnoma vživel v taborno življenje in res nakaj temeljitega odnesel z naše-9° taborjenja. Na koncu bi rad še enkrat sPomnil taboreče, da je zborno ^esto 7. julija v Sežani pred železniško postajo ob 9. uri (po Havanskem času), tako da ne bo nepotrebnih nesporazumov. MILAN PAHOR tenis London — Mednarodnemu teniškemu turnirju v VVimbledonu Prisostvuje vedno več gledalcev, "sako jutro namreč čakajo ljudje v mirni, po angleški tradiciji, u-^jeni vrsti pred prodajalno vstopnic, medtem ko prekupčevalci prodajo listke po neverjetno visokih cenah. Šahovska zveza Jugoslavije je pravkar izdala posebno brošuro, v kateri Gligorič okvirno podaja svoje poglede na bistvena vprašanja, ki se tečejo Mednarodne šahovske zveze,, in nakazuje, smer, ki se je bo 'držal, če bo na prihodnjem-kongresu FIDE ižvoljert1 za- njenega predsednika. Brošura ima samo skromni naslov «Vsem članicam FIDE in centralnemu komiteju FIDE*, tiskana pa je v sedmih jezikih: srbohrvaščini, angleščini, ruščini, francoščini, španščini, nemščini in arabščini. Uvod je napisal predsednik ŠZ Jugoslavije Trs, ki med drugim pravi: «šahovska zveza Jugoslavije se je odločila, da kandidira velemojstra Svetozarja Gligoriča za predsednika FIDE. O svoji o-dločitvi je obvestila predsednika FIDE dr. Euweja 20. 4. 1977. Dr. Euwe je v svojem odgovoru izrazi! zahvalo, ker je Gligorič pripravljen, da svoje velike sposobnosti stavi FIDE na razpolago. Pri odločitvi o kandidaturi Gligori-da je ŠZ Jugoslavije imela pred očmi interese FIDE, prepričana, da je Gligorič izjemna osebnost, ki uživa ugled, zaupanje in priljubljenost v vsem šahovskem svetu ter bi bilo njegovo delo zelo koristno za FIDE in svetovni šah*. Gligorič pravi uvodoma v svojih kratkih, jedrnatih izvajanjih: «Ni bistveno, katera oseba bo izbrana za predsednika FIDE, temveč je bistvena določitev nalog, ki v tem trenutku šahovske zgodovine stoje pred FIDE. Zaradi tega imam za potrebno, da iznesem svoje poglede v prosto presojo vsem šahovskim zvezan - članicam FIDE.* Gligorič nato navaja v sedmih toč-, kah najvažnejše naloge FIDE. Dovajam jih v skrajšani obliki. a) «Dosledna obramba interesov svetovnega šaha mora biti za FI DE sveti zakon, in jasna orientacija v tem smislu je istočasno tudi jamstvo enotnosti in ugleda FIDE.* b) Dvoboj Fischer - Spasski je zbudil ogromno zanimanje za šah na vseh petih kontinentih, isto pa bodo dosegli tudi prihodnji največji šahovski dogodki. Program FI DE mora ta razvoj dopolniti z mnogo večjo materialno in organizacijsko pomočjo deželam v razvoju in mora najti sredstva ter učinkovite metode za ta visoki cilj. To se v prvi vrsti nanaša na šah v Aziji in Latinski Ameriki. c) FIDE naj podpira svetovno šahovsko izdajateljsko dejavnost, naj izdela učne programe za u-vedbo šaha v šole. d) Posebno pozornost je treba posvetiti olimpiadam kot največjim šahovskim manifestacijam. Ker gre tu za moštveno svetovno prvenstvo, je treba organizatorjem omogočiti znižanje velikih stroškov za olimpiade. e) V zadnjem desetletju šele se je šah začel razvijati v veliko svetovno športno panogo. FIDE še ni izkoristila vseh možnosti, da bi ta razvoj pospešila. f) Vrhunskim igralcem je treba nuditi vse športne pogoje za polno aktivnost. Zaščititi je treba šah kot poklic. S stvarjanjem novih organizacijskih oblik naj se omogoči izmenjala mnenj z velemojstri in njihov vpliv na delovanje FIDE. g) Izkušnje iz dvoboja Spasski -Fischer 1972 in materialne naložbe za bližnji dvoboj Karpov - Korč-noj kažejo, da so dvoboji za svetovno prvenstvo postali najmočnejše orožje za propagando šaha. V drugem delu svojega prispevka opozarja Gligorič na nekatere praktične zaključke na podlagi o-risanih halog FIDE. Predvsem govori o dvobojih za moško svetovno prvenstvo. Pravi, da je bil dvoboj Spasski - Fischer 1972 zgodovinska prelomnica, saj je izredno razširil priljubljenost šaha v svetu. Leta 1972. so po mednarodnih statističnih podatkih šahovske publikacije po svojem številu in nakladah prodrle na prvo mesto med vsemi izdajateljskimi dejavnostmi, vključno književnost in znanost! Življenjskega pomena za svetovni šah in za FIDE pa bi bilo, da bi bil leta 1975 odigran dvoboj Fischer - Karpov. Gligorič, ki je eden izmed redkih vodilnih šahistov, ki je tudi po umiku Fischerja iz javnosti o-hranil z njim zveze in osebne prijateljske stike, iznaša v nadaljnjem Fischerjevo stališče glede organizacije dvobojev za svetovno prvenstvo in ga pojasnjuje z zgodovino dvobojev za svetovno prvenstvo. Mnenja je, da je FIDE leta 1975 napravila nekaj proceduralnih napak, ko je sklepala o Fischerjevih predlogih oziroma pogojih za igranje dvobojev za svetovno prvenstvo. Pravi, da je zgodovinska obveznost FIDE, da stori vse, kar je v njeni moči, da vrne Fischerja «v areno za najvišji naslov*. «Polnomočje, ki so ga dali 1977 v Caracasu nosilcu naslova FIDE Karpovu, da ima proste roke v pogajanjih s Fischerjem, je pozitiven korak v tej smeri in me je opogumil, da tu posvetim toliko prostora temu posebnemu vprašanju*, pravi dalje Gligorič. Svoja izvajanja zaključuje: «Med mnogimi nalogami FIDE bi bilo dobro, da bi bila ena od prvih točk dnevnega reda problem umetne i-zolacije Fischerja.* Obstaja torej možnost, da pride do senzacionalnega preobrata v odnošajih med Fischerjem in Mednarodno šahovsko federacijo. Odkar so se v letih 1974 75 ponesrečila pogajanja za dvoboj Fischer -Karpov, je namreč Fischer dosledno odklanjal vsak stik s FIDE. Fischerjeva vrnitev v šahovsko življenje bi bila nedvomno ogromnega pomena za razvoj šaha. Kongres, ki bo izvolili novega predsednika FIDE, bo v Buenos Airesu v novembru, neposredno po zaključku šahovske olimniade. VASJA PIRC in aktivno sodelujejo na vseh prireditvah in izletih STS. Treba je povedati, da je v Nabrežini delovala pred leti večja skupina skavtinj, toda počasi je to delovanje propadlo. Šele pred nekaj leti je Pavel Rosati zbral nekaj fantov, ki so se navdušili za to gibanje in imajo sedaj redne sestanke V nabrežinskem župnišču. Tako so letos, seveda pod vodstvom Pavla Rosatija in z nasveti g. župnika Breclja, priredili v sobotp, 24. junija, 1. skavtski večer. Ob 20.30 se je v mali dvorani na župnijskem vrtu zbralo lepo število ljudi, ki so pokazali zanimanje za to organizacijo. Prireditev so odprli skavti sami, ki so se predstavili publiki s »Skavtsko pesmijo*. Nato je vse prisotne pozdravil Alex Gruden, ki je izrazil željo, da bi se taki večeri še ponovili in je želel vsem veliko zabave. Zatem so bili na sporedu trije smešni prizori, nato pa je g. Zdravko Skupek predvajal barvne diapozitive o svojem potovanju v Lourd s kolesom. V odmoru je bilo preskrbljeno tudi za prigrizek in pijačo. Nato so skavti predvajali film o svojem lanskem taborjenju. Sledila je igrica «Posrečena operacija*, za njo pa je bil na sporedu srečolov, za katerega so bila pripravljena lepa darila. Phogram je zaključil skavtski ansambel, ki je zaigral tri slovenske narodne pesmi. Prireditev je lepo uspela v zadovoljstvo vseh prisotnih, najbolj pa seveda mladih skavtov. T. R. Posvet o nogometu V petek je ZSŠDI na svojem tržaškem sedežu organiziralo posvet o zamejskem nogometu, katerega so se udeležila tržaška in goriška v Združenje včlanjena društva, ki gojijo nogomet, z izjemo štandreške Juventine. Po uvodnem poročilu, v katerem je bila nakazana pereča problematika te priljubljene .športug panoge, se je razvila živahna in poglobljena diskusija, ki sicer ni privedla do bistvenih premikov, je pa vsekakor nakazala smernice bodočega razvoja. Predlog, da bi z združenimi močni ustanovili mladinska središča in sestavili skupne ekipe je sicer večina načelno pozitivno ocenila, vendar pa zaradi objektivnih razlogov in težav je vsaj trenutno neizvedljiv. Društva so se izrazila, da bodo zato še naprej delovala samostojno, vsak s svojimi močmi v lastnem krogu. Prava rak rana zamejskega nogometa je skoraj popolno pomanjkanje trenerskega kadra, tako da se morajo društva odločiti za trenerje italijanske narodnosti, kar povzroča velike težave. Društva trdijo, da med aktivnimi nogometaši ni zanimanja za trenerski posel in dejansko je malo kandidatov za tečaj za inštruktorje, ki ga organizira ZSŠ Dl od 14. do 19. t.m. Vendar pa ta problem najde zadovoljivo rešitev le z izdelavo dolgoročnega plana, ki naj bi predvideval sensibilizacijo in iskanje mladine, ki bi jo veselilo trenerstvo. Ta mora biti ključna in osnovna naloga društev, Združenje pa bo poskrbelo izvedence za vodenje tečajev. Vprašanje italijanskih igralcev v slovenskih društvih, ki so pončkod celo v večini, je zelo pereče, vendar pa ga je zelo težko odpraviti. Pri tem je bistvena razlika med igralci italijanske narodnosti, ki so domačini, in tistimi igralci, ki jih društva «uvažajo» iz drugih krajev v prizadevanjih po boljšem tekmovalnem uspehu. Tako stanje je odraz različnih družbenih dejavnikov, ponekod zaradi pretirane ambicioznosti, drugod zaradi pomanjkanja solidnih PERUGIA — V petek se je rodil sin bivšega nogometaša Curi-ja, ki je umrl 30. oktobra lanskega leta med tekmo Perugia - Ju-ventus. Lep uspeh prvega skavtskega večera V Nabrežini deluje že nekaj let skupinica kakih 13 skavtov. Redno se vsako leto udeležijo taborjenj STS ZAHVALA BOSANSKIH ŠPORTNIKOV Pred mesecem dni je bila večja skupina športnikov in telesnokulturnih delavcev iz SR Bosne in Hercegovine na uradnem obisku na Tržaškem in Goriškem. Podpredsednik ZOTK BiH Novica Tadič je poslal ZSŠDI zahvalno pismo, v katerem med drugim piše: «Dragi prijatelji/* Še s svežimi vtisi o prisrčnem sprejemu in pozornosti, s katero ste nas obkrožali na vsakem koraku ob našem obisku, se želimo v imenu športnikov in delegacije ZOTK BiH najprisrčneje zahvaliti za vse kar ste storili, da bi bil naš obisk ploden in bi vsem nam ostal v nepozabnem spominu. Prosimo, da našo zahvalo posredujete vsem športnikom vaših društev, funkcionarjem vašega Združenja, županom občin, ki smo jih obiskali, predstavnikom . slovenskih organizacij, hotelirjem, kjer smo bili nastanjeni in vsem drugim slovenskim ljudem, ki so na kakršenkoli način doprinesli. da bi bil naš obisk nepozaben. » igralcev in podobno. Izgleda, da tega pojava trenutno ni mogoče odpraviti in društva krčevito branijo svoje položaje. Kljub tolikšnim akcijam in sensi-bilizaciji, vse ekipe še vedno ne pozdravljajo na igrišču v slovenščini. Dogaja se celo, kar je nerazumljivo, da ista ekipa enkrat pozdravlja v slovenščini, drugič pa v italijanščini. Skupni dogovor je bil, da društva rešijo ta problem za bodočo tekmovalno sezono in naj bi pred pričetkom prvenstva pozdravljala v slovenščini in naj bodo o tem obveščeni vsi sodniki, da ne bi prišlo do morebitnih neljubih dogodkov. Zaključna misel je bila, naj bi nogomet postal še bolj množičen v posameznih klubih, osnovna skrb naj bi bila za iskanje in vzgajanje trenerskega kadra, med slovenskimi društvi pa naj bi se izboljšali od- nosi in naj bi med seboj sodelovala na najširši možni osnovi. Odbojkarska komisija Na četrtkovi seji odbojkarske komisije, ki je bila že 15. po vrsti, so najprej analizirali letošnje rekreacijsko tekmovanje «Revival 78». Splošna ocena je vsekakor pozitivna in s to pobudo bo treba prihodnje leto nadaljevati. Iznešene so bile številne pripombe oziroma predlogi, kako bi izboljšali tekmovanje: ekipe naj bi plačale kavcijo (da se pre-prepreči forfait), vsaka sprememba naj bi bila javljena vsaj tri dni prej, da bi PD obširneje poročal o tem dogodku, da se strogo izvaja pravilnik brez vsakršnih izjem in kompromisov. Tumir v ženski miniodbojki, ki ga je organizirala Sloga, je zelo dobro uspel in je treba nadaljevati po lUiiiiiiiiiiimimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMHinmM PLAVANJE AVGUSTA V ZAH. BERLINU Letos rekordna udeležba na svetovnem prvenstvu M Že doslej seje prijavilo 50 držav z več kot 2.000 udeleženci Med športne panoge, za katere vlada vedno večje zanimanje, sodi vsekakor 'tudi plavanje. Tako lahko vsaj sklepamo iz prijav za 3. svetovno plavalno prvenstvo, ki bo letos na sporedu v zahodnem Berlinu od 18. do 28. avgusta. Na prvem prvenstvu leta 1973 v Beogradu je nastopilo 48 držav, na drugem leta 1975 v Caliju 39, za letošnje pa se je doslej (in sprejemanja prijav še niso zaključili) že prijavilo kar 50 državnih reprezentanc, z več kot 2.000 tekmovalci in člani spremstva. Doslej je najštevilnejšo ekipo pri- javila Kanada (124), njej pa na tem seznamu sledijo ZDA (106), ZRN (10), Sovjetska zveza (98), NDR (74) itd. Celotno tekmovanje bo neposredno prenašala televizija in doslej so sklenile pogodbo za prenos televizijske družbe že iz 50 držav. Tekmovanje bodo prenašali preko Eurovi-zije, Intervizije, v ZDA pa preko ABC. Tudi prodaja vstopnic kar dobro napreduje in organizatorji računajo, da bodo samo z njo zalužili več kot pol milijarde lir. ...........................................................umu...n.......................mi NAMIZNI TENIS V KRIŽU Vedno večje navdušenje za igro z belo žogico v* V kratkem bodo pri SD «Mladina» ustanovili tudi rekreacijski namiznoteniški odsek Pri ŠD Mladina v Križu so prejšnji teden končali treninge namiznoteniške sekcije. Letos je na treninge hodilo mnogo mladih ping-pongašev, ki jih je trener razdelil v dve skupini. V skupino starejših je bilo vključenih pet igralcev, ki so nastopali v prvenstvu D lige in na raznih deželnih turnirjih, mlajših igralcev in igralk je pa bilo precej več, saj jih je v raznih presledkih obiskovalo treninge kar 20. Nedvomno predstavlja lepo število mladih tekmovalcev v namiznem tenisu zelo dober uspeh za kriško športno društvo, poleg tega ugotavljamo, da šteje razmeroma mlada panoga, kot je namizni tenis vedno več privržencev in ljubiteljev. Kot zgleda bo treba u-stanoviti tudi rekreacijski odsek, saj mnogo vaščanov že več časa sprašuje o tem. Moramo povedati, da je ŠD Mladina organiziralo že večkrat vaške turnirje za neigralce in da se je prav iz navdušenja, ki se je rodilo že pred leti, ko so gojili namizni tenis pri PD Vesna, in se je na teh turnirjih precej ojačilo, prišla zahteva, da bi odprli dvorano Ljudskega doma parkrat v tednu, kjer bi lahko vsakdo stopil za zeleno mizo in pokazal, kar zna. Razen ustanovitve rekreacijskega odseka, pa so se programi društva za minulo sezono skoraj popolnoma uresničili. Tekmovalni u-spehi seveda niso bili najboljši, a tega si tudi nihče ni pričakoval. Fantje so v prvenstvu «D» lige na koncu obtičali na zadnjem mestu, a to se je zgodilo predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj, saj po tehničnem znanju so večkrat bili povsem enakovredni nasprotniku. Edi Tence, Darko Pahor, Mauro, Robert in Aleksander Sedmak so nastopili še na deželnih turnirjih in na koncu na prvomajskem turnirju v Križu, kjer so osvojili 2. mesto za ljubljansko Ilirijo. Mlajši igralci, t.j. od 10. do 12. leta niso v minuli sezoni sodelovali na uradnih tekmovanjih, so pa v zameno intenzivno trenirali (trikrat tedensko) in se to sedaj tudi pozna, ker dobro obvladajo osnovne elemente igre. Če bodo tako nadaljevali bodo lahko dosegli lepe uspehe. Naj omenimo, da so v teku leta odigrali par prijateljskih srečanj s Krasovimi vrstniki, ki trenirajo p Od nadzorstvom odličnega Mihe Derganca in so se kljub tesnim porazom pokazali kos krasovcem. Prejšnji teden so o-troci imeli zaključni turnir, na katerem je zmagal Djego Košuta pred Robertom Candottijem. Tretja sta bila Lorenzo Bogateč I. in Niko Sedmak, nato pa še Alen in Niko Tence, Andrej Doušak, Korado Povh, Lorenzo Bogateč H. in Elda Tence. Sedaj bodo vsi igralci mesec dni prosti, konec julija pa je na programu enotedensko gostovanje i-gralcev namiznoteniškega centra iz Ljubljane, s katerim ima ŠD Mladina že precej časa tesne stike. Kot je znano sta društvi odigrali iže več prijateljskih tekem, razen tega pa že poldrugo leto vodi priznani profesionalni trener Jani Koman iz Ljubljane enkrat na teden treninge v Križu. Po predvidevanjih bo v Križ prišlo 6 ali 8 ljubljanskih fantov, ki bodo skupaj z domačimi vrstniki trenirali, hodili na kopanje, se zabavali, seveda pod nadzorstvom trenerjev. Glavni cilj tega gostovanja je namreč nastanek trajnega tovariškega odnosa ne samo med dvema organizacijama temveč predvsem med samimi igralci. Kakšni so pa programi namiznoteniškega odseka za prihodnjo sezono? Po gostovanju Ljubljančanov bodo pingpongaši zopet nekaj časa prosti, nakar se bodo začeli redni treningi. Razen tega bo, kot smo dejali, potrebno ustanoviti rekreacijsko sekcijo, pri tem pa ne bo, seveda, manjkalo problemov, začenši s pomanjkanjem prostorov, saj ima dvorana Ljudskega doma določene urnike, povrh tega pa je v zimskih mesecih neogreta, tako da postaja delo težavno. Treba bo torej v prvi vrsti rešiti problem prostorov, ker med drugim izgleda, da se bodo obiskovalci namiznoteniških treningov v prihodnji sezoni povečali, saj stremi ŠD Mladina v glavnem za tem, da privabi v svojo sredo čimveč oseb, najsi bo otrok, ki se ukvarjajo z raznimi športnimi panogami, ali pa odraslih, ki bi se (razen z rekreacijo) morali vključiti v delovanje društva in pri tem nuditi odbornikom svojo pomoč. (wp) tej poti, da se nudi možnost nastopanja šoloobvezni mladini, ki zaradi starostne omejitve ne more Se nastopati v sklopu FIPAV. Dogovorili so se, naj bi med prihodnjo sezono vsak mesec izmenično eno izmed društev organiziralo tumir v miniodbojki. Da bi skušali rešiti zamejsko moško odbojko pred neizbežnim propadom, je ZSŠDI izdelalo srednjeročni načrt in predlaga, da bi ustanovili dva mladinska centra za moško odbojko (enega v Trstu in enega na zahodnem Krasu tržaške pokrajine), ki bi ju trikrat tedensko vodil priznani jugoslovanski strokovnjak. Poleg vzgajanja novega igralskega kadra bi ta izvedenec imel re-vizorstvo nad člansko ekipo, ki naj bi bila združena, obenem pa naj bi enkrat tedensko vodil tečaj za trenerje. V prihodnjih dneh bi moralo priti s tem v zvezi do dokončnih stališč in odločitev. Odbojkarski tečaj pri Banih bo od 28. avgusta do 6. septembra, društva pa so najavila okoli 120 tečajnikov in tečajnic. Posamezne ekipe bodo vodili domači trenerji, delo trenerjev pa bo koordiniral prof. Franko Dra-sič. Kot je na začetku sezone že sklenila komisija in odbor ZSŠDI, si bo zaključno fazo svetovnega odbojkarskega prvenstva v Rimu (od 29. 9. do 1. 10.) brezplačno ogledala tudi skupina zamejskih odbojkarjev in odbojkaric feden za vsako slovensko ekipo). Društva morajo v najkrajšem času sporočiti imena in obrazložitev. Tečaj za inštruktorje ZSŠDI sporoča, da še jutri sprejema prijave na tečaj za inštruktorje, ki bo v Trstu od 14. do 19. t.m., in sicer za trenerje namiznega tenisa in nogometa (2. stopnja) ter košarke in odbojke (1. stopnja). Vsa pojasnila nudita urada Združenja v Trstu in Gorici. Trenerska zveza V ponedeljek je Trenerska zveza ZSŠDI med drugim pozitivno ocenila prvi ciklus šestih strokovnih predavanj .čeprav je bil odstotek trenerjev, ki so predavanjem sledili, sorazmerno precej nizek (od 20 do 25). Vsekakor bo treba tudi v bodoče nadaljevati po tej poti. Odobrili so tudi pravilnik o nagrajevanju trenerjev, upoštevajoč njegovo strokovno podkovanost. Izražena je bila zahteva, naj bi ZSŠ Dl prevzelo nagrajevanje trenerjev, podobno kot se to že dogaja pri drugih množičnih organizacijah. Končno so izdelali program tečaja za inštruktorje, ki bo čez 14 dni v Trstu. Zamejski šport na skupščini ZTKOS Skupščini Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije je v četrtek uradno prisostvoval predsednik ZS ŠDI. Obravnavali so med drugim tudi vprašanje zamejskega športa in prišli do zaključka, da se mora sodelovanje nadaljevati in da je treba še izboljšati pomoč tej obliki družbene dejavnosti. 30-letnica športa na Koroškem Včeraj je na Koroškem tamkajšnja Slovenska športna zveza organizirala štafetni tek, danes pa je u-radna slovesnost ob 30-letnici organiziranega slovenskega športa na Koroškem. Prisotna je tudi delegacija ZSŠDI. V torek košarkarska komisija V torek bo ob 20. uri na sedežu Poleta na Opčinah košarkarska komisija, ob prisotnosti vseh društev, ki gojijo to panogo, pregledala trenutno stanje in začrtala smernice za prihodnjo sezono. Urnik uradov ZSŠDI ZSŠDI javlja, da bodo v juliju in avgustu uradi v Trstu poslovali popoldne le dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure. -bs- ŠD Primorje sklicuje svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 3. julija ob 21. uri v prvem in ob 21.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Dnevni red 1. Izvolitev novega udbora. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 63 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedel|ah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetla mesečno 55.00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 2. julija 1978 Za SFRJ 2iro račun t}U1U1-bOJ-4QJOl ll» uuo oiuuu l|uui|uuu, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi . Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlcnl|e-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel tzdalaV. A in tiska J* T zn Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG • Vseskozi koristna prisotnost (Na uiljevanjp s 1. strani) no bodočnost si vsi skupaj kujejo. Vpr.: Kaj je bilo na kongresu najbolj zanimivega, ki neposredno zanima zamejske Slovence? Odg.: Človeka seveda zanimajo vsa vprašanja, ki jih na kongresu ZKJ obravnavajo, saj je znano, da je prav ZKJ daleč najbolj u-stvarjalna komunistična stranka, ki je na oblasti in ki je našla prav v samoupravljanju najbolj ustrezajočo obliko odnosov med proizvajalci in med občani, ki želi graditi socializem v demokraciji in demokracijo v socializmu, ki hoče skratka zgraditi socializem s humano vsebino in izrazom. Znano je, da, je glavno delo potekalo v komisijah. Teh je bilo kar šest. Poleg komisij, ki so o-bravnavale družbeno - gospodarske odnose, politični sistem, idejnopolitična in kadrovska vprašanja, vzgojo in izobraževanje, je jugoslovanska popolnoma upravičena posebnost, da so v posebni komisiji obravnavali vprašanja splošno - ljudske obrambe in družbene samozaščite. Nas je najbolj zanimala komisija za mednarodne odnose, ki je obravnavala tudi vprašanja manjšin in vpliv reševanja manjšinskih vprašanj na zunanjo jugoslovansko politiko. In ni nam bila žal, da smo sledili delu te komisije. Tej temi je posvečena tudi v resoluciji po sebna pozornost. Zaradi važnosti ponavljam glavni del, čeprav je Primorski o tem že obširneje pisal: tZveza komunistov Jugoslavije dosledno izvaja politiko popolne enakopravnosti in svobodnega razvoja vseh narodov in narodnosti v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ter se zavzema za spoštovanje narodnostnih pravic delov jugoslovanskih narodov, ki kot narodnostne manjšine žive v drugih državah. Jugoslavija gleda na te manjšine kot na dejavnike povezovanja, vzajemnega razumevanja in dobrega sosednega sodelovanja, na odnos do njih pa kot na merilo odnosov do narodov Jugoslavije. V boju za načelno reševanje položaja in svobodnega ter vsestranskega razvoja narodnostnih manjšin zlasti o-dločno nasprotuje njihovi asimilaciji. Takšna politika Jugoslavije je faktor stabilnosti na tem območju in širše. Pomemben prispevek k odnosom dobrega sosedskega sodelovanja je bila sklenitev osimskih sporazumov z Italijo. Z njimi je bila dokončno potrjena meja med državama in urejena so bila še nekatera druga vprašanja, med katerimi ima poseben pomen ustvarjanje možnosti za urejanje položaja in svobodnega razvoja narodnostnih manjšin. Z Avstrijo obremenjuje odnose politika asimilacije, ki jo v Avstriji vodijo do slovenske in hr-vatske narodne manišine. Zveza komunistov Juaoslaviie in Socialistična federativna remblika Jugoslavija se zavzemata za dosledno uresničevanje pravic slovenske in hrvatske narodne manjšine, zapisanih v državni pogodbi, ter podnirata njih boj za ohranitev nacionalne identitete in za svoboden razvoj.» Vpr.: Delegacije je sprejel tudi predsednik Tito? Odg.: Na sprejemu, ki ga je tujim gostom priredil predsednik Tito na predzadnji večer kongresa, je sprejel tudi nas, zastopnike treh organizacij. Po naši zahvali za načelna stališča kongresa glede manjšin in specifično glede naših dveh skupnosti, kar nam lajša boj za naše pravice, nas je Tito vprašal za vtis, ki ga odnašamo s kongresa. Po našem vseskozi pozitivnem odgovoru je Tito sam izrazil zadovoljstvo nad potekom kongresa, pri čemer je še omenil, da so v takem duhu potekali kongresi v republikah in pokrajinah. Poudaril je še, da predstavlja kongres važno etapo v nadaljnjem razvoju Jugoslavije. Ob slovesu je našel za nas primerne bodrilne besede. Časopisje ni zaradi tehničnih napak objavilo, da smo bili isti dan zjutraj gostje sekretarja predsedstva ZKJ, Staneta Dolanca. Dolanc se j v daljšem razgovoru zanimal za položaj obeh manjšin, posebej - ga zanimale volitve in volilna kampanja v Furlaniji - Julijski krajini. Z naše strani smo nato v duhu resolucije kongresa poudarili potrebo po dosledni ureditvi nekaterih praktičnih vprašanj, ki zadevajo odnose med državo matične dežele in manjšinami. Obisk pri Dolancu ocenjujemo za zelo koristnega, saj je ob tej priložnosti prodrlo spoznanje, da se podobna vprašanja v bližnji bodočnosti poglobijo. Vor.: Kakšna Je torej končna sodba v zvezi s prisotnostjo manj-š