plais&ua * gotov-ml —------------------------ Ml ■ IZHAJA VSAK 1'ORliK, CBTBTEK IN SOBOTO. Uena posamemi Številki Din iM TRGOVSKI I.IST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljam. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 25. februarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 24. Jugoslavija tu Banka za mednarodno plačilno izmenjavo. V zagrebškem >Morgeniblatt«-u piše W. Zucker: V členu 3 pravil omenjene banke je cilj podjetja takole označen: Namen barake je pospeševanje sodelovanja centralnih bank, ustanovitev novih možnosti za mednarodne finančne posle ter delovanje kot zaupnik ali agent pri mednarodnih plačilnih poslih, podeljenih banki na temelju pogodb med udeleženimi strankami. S /temi kratkimi besedami se udejstvi neki prvi tak pojav na polju mednarodnega finančnega življenja. Sicer se lahko prizna, da je morda dvom v uspešno delovanje banke v mairsičeon opravičen, a na drugi strani moramo priznati, da so avtorji bančnega statuta z jasnim namigom na mednarodni značaj zavoda pokazali vsa sredstva, ki morejo iz prvotno nameravane »Reparaoijske banke« napraviti mednaroden finančni zavod. — Zavod bo imel svoj sedež v Baselu in bo pričel delovati 1. aprila t. 1. Temelj obsega nalog banke so seveda nemška separacijska plačila ali, bolje rečeno, njih komercializacija in korist-nostna poraba za upniške države in za Nemčijo eaimo. Z uveljavljenjem Youn-govega načrta odpravljeni Davvesovi na-čat je pokazal, da ne more imeti ne samo dolžna država, temveč tudi mednarodni trg kapitala v obče nobenega naravnega, to se pravi goapodarskopogoj-nega razvoja, dokler odtekajo iz kakšne države stvarne dajatve brez protivrednosti in denarni prenosi. Nemčija je mogla, kot je dokazano, obroke iz Dawe-sovega načrta kriti brez oškodovanja svoje vrednoste samo na ta način, da je uvažala inozemske kapitalije; in prenos je bil takoj dvomljiv, ko je nastal zastoj v dotoku inozemskega kapitala, ■zlasti zastoj v dotoku iz U. S. A. v preteklem letu. Nastopil je pač čudni slučaj, da mora na kapitalu revna dežela izvažati ogromne kapitalije; ta slučaj pač tudi z ustanovitvijo nove banke in z Youngovim načrtom ni odstranjen s sveta. V ta mehanizem hoče spraviti Youn-gov načrt in njegov izvrstni instrument, torej prav ta banka, vsaj metodo. Naj-prvo s tem, da zgubijo reparacijska plačila odij vojnega tributa; z začetkom delovanja banke ugasnejo funkcije repa-racijske komisije in jih prevzame banka. Z dejstvom, da je poleg centralnih bank Belgije, Anglije, Francije, Italije in /flKpuhinih 7ftptmvnil.vw Amor^f» in Japonske v upravi banke enakopravna tudi Nemška državna banka, je za-dobila dolžna država (Nemčija) v okviru po Yonngoveim načrtu ji naloženih obveznosti soodločho in samoodločbo o denarju, ki ga dobiva od nje mednarodni trg kapitala. Vprašanje reparacij izgubi s tem za resnega gospodarskega politika svoj politični značaj. Rešitev te naloge v duhu stvariteljev banke je zadeva, ki more, pametno izvedena, dvigniti banko daleč preko okvira obračunavalnice zneskov, ki se morajo na udeležene dežele razdeliti iz rcparacijskih plačil. Pravila ji dajo pravico mobilizacije anuitet, to se pravi pravico prodaje zadolžnic na temelju nemških plačil, in preko tega možnost, da izvrši potom sodelovanja s centralnimi bankami onih držav, ki iso na njej interesirane, koristne naloge v interesu mednarodnega gospodarstva. Te pravice in možnosti so v prvi vrsti eno, ki so za Jugoslavijo velikega, a ne zadosti uvaževanega pomena. Kakor znano, je obstoj glede jugoslovanske kvote iz nemških rcparacijskih dajatev dogovor z upniškimi državami, da se morajo iz pripadajočih nam doneskov kriti v prvi vrsti obroki naših vojnih dolgov Angliji in Franciji. S tem se zmanjša naš realni delež iz reparacij-skih plačil na malenkosten znesek; in ta znesek je kot glavmična vrednost še bistveno s tem skrčen, da se njegovo izplačilo v skladu z obroki Youngovega načrta razdeli na dolgo vrsto let. Mislili bi, da bi naš delež iz reparacijskih obrokov vzeli že prej in bi ga mobilizirali z nemškimi zadolžnicami pri banki. A pravila banke pravijo, da sme imeti posle samo z deželami zlate ali srebrne vrednote. Vidimo torej finančnopoli-tično stran problema: Broz stabilno zlato valute sc ne moremo pogajati z banko o nikakšnem mobilizacijskem posojilu in ne moremo brez mobilizacijskega ali kakšnega drugega posojila stabilizirati naše valute. Formulacija problema v.sebuje tudi že temeljne točke njegove rešitve: Mobilizacija našega anuitet-nega deleža iz reparacij in uporaba skupička m zakonito stabilizacijo dinarja. Jugoslavija v pristaniškem prometu Brajle. Jugoslovanski konzulat v romunskem pristaniškem mestu Rrajla pri-oibča poročilo o prometu tega prista-msca v letu K29. Napram letu 1928 pomeni preteklo leto velik napredek. 71-877.000 kg, izvoz 1.16:>,722.b00 kg, sikupinj promet 1 mi-lijanlo 243,599(100 kg. Promet leta 1928 je znašal 442,844.000 kg; sestavljen je bil iz 52 628.000 kig uvoaa in 390,216.(MX) kg izvoza. Predlanski izvoz je bil torej lani pomnožen za 200 odstotkov. Preloženih je bilo lani 1.054.611.000 kg žita in 5 321.000 kg drugega blaga. Iz Rum troskih pristanišč je prišlo v Brajlo 475 025.000 kg žita, iz jugoslovanskih 469,139.000 kg, torej skoraj natančno toliko kot iz romunskih; iz ogrskih pristanišč 83 milijonov 806.000 kg žita, iz Bolgarije 45.065.000 kg žita; drugega blaga je prišlo iz Jugoslavije 2800.000 kg, iz Bolgarije 565.000 kg. Ostanek je prižel iz češkoslovaških pristanišč. Le- la 1928 je 'bilo preloženih v Brajli samo 376,177.000 kg žita in 30.000 kg drugega blaga; žita iz romunskih pristanišč je bilo 269,041.000 kg, i7, jugoslovanskih 36,341.000 kg. Sedaj pa primerjajmo jugoslovanske številke leta 1928 itn 1829! Ostanek 1. 1928 je bil iz češkoslovaških, ogrskih in bolgarskih pristanišč. Promet pomorskih parnikov je bil s’edeči; L. 1928 je dospelo v pristanišče Braj'a 264 ladij s 494.940 registertonami, lani pa 448 ladij z 1 035.848 tonami. Zastave so bile takole zastopane: Rumunija 1. 1928 31, 1. 1929 24 ladij, Grška 72 in 120, Turčija 16 im 24, Nemčija 13 in 18, Italija 57 in 97, Nizozemska 11 in 13, Egipet 13 in 18, Jugoslavija 1 in 13, Danska 2 in 3, Anglija 38 in 91, druge deže’e 2 in 0. Osu/pne nas veliko število grških in angleških ladij. Pri Jugoslaviji ,se dobro poznajo ugodni zaključki lanske letine. Novi predpisi glede prijavljanja prebivalstva. Dne 1. maja 1930 stopi v veljavo nova uredba o prijavljanju prebiva!- vjlVu lii > tCiiit vtueiii i j() VSI dosedanji prijavni predpisi. Prijavni uradi. Za službo prijavljanja obstoje prijavni uradi pri krajevnem policijskem oblast v u (državnem, odnosno občinskem, če drugega ni). Ta urad vodi uslužbenec, ki se mu dovoljuje po potrebi pomožno osobje. Dolžnosti prijavljanja. Vsak hišni lastnik ali odgovorni upravitelj mora prijaviti, odnosno odjaviti, v 24 urah s predpisanim formularjem vsakega stanovalca, ki se vseli v hišo ali izseli iz nje, ne glede na to, ali je sam (a stanovaec in ali odda stanovanje za odškodnino ali brezplačno. Prijaviti in odjaviti morajo vsi stanovalci, ki oddado del svojega stanovanja podnajemnikom — podnajemnike. Prijave-odjave podpisuje hišni lastnik, odnosno upravitelj, in stanovalec. Predlagajo se v enem izvodu, v večjih krajih, zlasti kjer obstoje mestni okraji, pa v dveh izvodih. Take kraje določi ban. Prijave hotelirjev in gostilničarjev. Upravniki hotelov, prenočišč, penzij, krčem in podobnih obratovalnic mo- rajo prijaviti in odjavili v 12 urah one, ki se nastanejo pri njih, in sicer državljane kraljevine z enim izvodom, inozemce pa z dvema izvodoma. Take prijave veljajo največ za 60 dni; pa tem roku se obnove, če ni odjave. Ti upravitelji (lastniki) morajo to5no voditi evidenčno knjigo o stanovalcih, v katero vpisujejo zaporedoma vse osebe, ki se nastanijo pri njih. Ta knjiga obsega zaporedno številko, dan prihoda, rodbinsko in rojstno ime, leto starosti, poklic, državljanstvo, do-mcvinsilvo, zakonsko stanje, vero, odkod in kam potuje dotična oseba, potno listino in dan odhoda. Ta knjiga je policijskim organom na razpolago in vpogled. Hraniti se mora pet let od poslednjega vpisa. Če se upravitelj v tem roku izmenja, se izroči novemu upravitelju, če pa obratovanje prestane, se izroči prijavnemu uradu. Prijave in odjave morajo imeti tudi zaporedno številko te evidenčne knjige. Za n e izvršeno prijavo ali odjavo so odgovorni oni, ki morajo prijavo ali odjavo predložiti; za točnost podatkov o stanovalcu pa je odgovoren dediče n stanovalec. Prekršilci se kaznujejo od 10 do 500 dinarjev, če pa ne plačajo denarne kazni v določenem roku, z zaporom od 1 do 10 dni. OPOZORILO VINOGRADNIKOM IN VINSKIM TRGOVCEM. Ker sta oblastna kmetijska referata v Mariboru in v Ljubljani vsled razdelitve kraljevine na banovineukinjena, izdaja prepisane certifikate glede izvora vina, kd se izvažajo iz Dravske banovine v Čehoslovaško republiko, od sedaj naprej Kmetijski oddelek kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15. * * * POZIV DELNIŠKIM DRUŽBAM S SEDEŽEM. V DRAVSKI BANOVINI. Delniške družbe, ki imajo svoj sedež v Dravski banovini, se poživljajo, da predleže kravljevski banski upravi v 14 dneh, ko se je po statumam določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapeni-ka o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico, večjo od 1 milijona D in v i U radnem listu« kraljevske banske mprave in tudi v >Službenih Novinah« v Beogradu; v do-tični objavi je treba navesti ’vižino in kraj izplačila dividende. Hkrati se opozarjajo delniške družbe, da morajo sklicanje rednega kakor tudi vsakega izrednega občnega zbora delničarjev prijaviti z dnevnim redom vsaj 14 dni poprej kraljevski banski upravi v Ljubljani. * * * DOHODKI IZ PRISTANIŠKIH TAKS. V preteklem letu so nabrali v jugoslovanskih glavnih pristanščih pristaniške takse v sledeči višini (v oklepaju so številke za leto 1928): Sušak ‘2,384.000 Din (2,182.000), Šibenik 882.000 (981 ti- soč), Spilit 4,368.000 (4,150.000), Dubrovnik 1,581.000 (1,503.000), Meljine 241 tisoč (182.000). Vsa ta pristanišča skupaj so nabrala v preteklem letu 9,396.000 dinarjev, v letu 19i28 ipa 8,946.000 dinarjev. * * # NEMCI ZAHTEVAJO OMEJITEV H MELJSKE KULTURE. Na zborovanju Nemške zveze hmelja v Mtlmchemu so govorili o prizadevanju zveze za zboljšanje brezupnega položaja 'pridelovalcev hmelja. Nemšikd pride- lek je že s 98% razprodan. Ker pa letos ■ni pričakovati rekordnega pridelka kot je 'Vil lani, ni nobenega vzroka za brezupnost. V sv rli o preprečen ja prodajne krize se pa mora produkcija vseeno brezpogojno omejiti. Nemška zveza je naslovila na Srednjeevropski hmeljarski ■urad štiri predloge, v katerih se zahteva prilagoditw s hmeljem obdelanega sveta na izmero lela 1914. * * * BEOGRAJSKE BANKE V LI5TU 1929. Precejšnje število beograjskih denarnih zavodov je že imelo svoje občne zbore. Na vseh teh zborih so ugotovili, da je prineslo preteklo leto beograjskim bankam slabe zaključke. Številni zavodi so imeli večje odpise, kot leto prej. Dobički so napram letu 1928 padli, in z njimi tudi dividende. Izvoznaa banka je znižala svojo dividendo od 100 na 50. Tudi hranilnih vlog je bilo manj kot v letu 1928. Pri sedemnajstih denarnih zavodih, najmočnejših v Beogradu, izkazujejo hranilne vloge v zadnjih treh letih sledeče zneske: 1. 1927 256'4 milijona dinarjev, 1. 1S28 278 2 milijona Din, 1. 1929 2452 milijona Din. Vzroka tega padanja sta še zmera j trajajoča kupčijska depresija in pa postopanje onih plasti vlagateljev, ki prihajajo tu v poštev. Ti vlagatelji so v prejšnjih letih imeli z raznimi zavodi, ki so medtem že izginili, slabi; skušnje. Zasluženi konec gotovih zavodov je bil za nadal jni razvoj 'kupci i-ske morale vsekakor zelo koristen, a do popolnega premaganja krize zaupanja je pot še dolga. Javni zavodi, n. pr. drž. Hip. banka, Pošt. hranilnica, Mestna hranilnica, izkazujejo napredujoč razvoj v vložnem prometu. Sieer se pa pri zasebnih zavodih zmanjšanje vflog ni pokazalo kot posebno škodljivo; razpoložljiva sredstva so se itak dala le težko placirati na način, ki je nudil varnost. Čujejo se v bančnih krogih tudi že glasovi, ki pravijo, da so vloge. zllasjti večje, za zavode breme. Zavodi imajo v svojih blagajnah lastno gotovino v velikih vsotah ali pa jo morajo nalagbti pri drugih zavodih. Poleg vlog na knjižice so se v veliki meri zmanjšale tudi vloge na tekoči račun. Stran 2. TRGOVSKI LIST, 25. februarja 1930. štev. 24, — — —HO——g:wr . — » ■■■■■■MMMMtHBgaBMMitHaUMOHM-----------T n------------------------——p■■———— i i — i —— —i —— Občni zbor »Trgovske Saroni zbor, katerega je vodil predsednik g. V Weixl, ki je pozdravil vse navzoče. Po otvoritvenih besedah je podal besedo g. tajniku. Iz tajniškega poročila g. Zsdanšoka posnemamo, da je pristopilo od zadnjega občnega zbora 51 inovih elanov in članic, umrlo je pa lani 6, izstopilo in izselilo 5, črtalo se je pa radi neplačevanja prispevkov 10 članov ter Šteje (Samopomoč danes 233 moških in 153 ženskih, skupaj torej 147 elanov. Blagajniško poročilo izkazuje, da se je izplačalo na podporah 6 umrlih članov Din 63.025'— zaostalim svojcem, upravni stroški so znašali Din 8.401-20, blagajniške rezerve pa znašajo koncem leta 1929 56.184-30 dinarjev. Ker se po obstoječih predpisih pravil morejo sprejemati člani samo do 50. leta starosti, je pa mnogo interesentov, ki so to dobo že prekoračili, je občni zbor sklenil ustanoviti za člane od 51. do vštetega 70. leta starosti 11. samostojno kategorijo. D očim znašaio pristopni prispevki za starost do 30. leta 105, do 40. leta 115 in do 50. leta 125 dinarjev, so se določili za novo kategorijo od 51. do 60. leta starosti li prispevki na 140 in do 70. leta. na 155 dinarjev. Nadaljni prispevki sc plačujejo samo o priliki kakega 'Smrtnega primera med članstvom in znašajo vsakikrat 25 dinarjev. Plačevanje teh prispevkov prestane po 25-letnem članstvu, ki se Zakon o nazivih naselbin in ulic. iNj; Vel. kralj je dne 22. t. m. podpisal zakon o imenih mest, trgov, vasi in ulic in o obeležmju hiš s številkami. Po določbah tega zakona smejo naselbine, vasi, trgi in mesta nositi j samo ona imena, ki so uradno odobre- ; na. Pri vhodu v naselbino ali mesto, i mora Uiti ob cesti bodisi uu prvi hiši j ali pa na posebnem stebru. tabla iz j i primernega materija]a v velikosti naj- I manj (55X40 cin; na labli mora bili ] razločno označeno ime dolične nase!- j bine ali vasi, občine ali sreza. Občin- ! ske oblasti lahko po potrebi imenu: j jejo in izpremembe imena ulic ali trgov. Sklep pa je veljaven šele, ko ga potrdi pristojna nadzorna oblast. Prepovedana iso imena ulic in trgov, ki niiso v skladu z našo zgodovino, z zunanjimi odnošaji kraljevine ali z na-cijonainimi cilji. Mesta, ki imajo nad 25 tisoč prebivalcev, morajo na vsakem križišču ulic na primernem mestu pritrditi table z označbo cestnega okraja, kateremu pripada dot ion a ulica ali njen del. Vse hiše v ulici morajo biti. označene z zaporedno številko na enakih tablicah, ki jih nabavi občina in po lastni nabavni ceni prepusti dotične-mu hišnemu posestniku. Do 1. julija mora biti to že izvršeno. —■ am ti n in t-- — * POSOJILNA POGAJANJA AVSTRIJE. Pri Avstrijski Narodni banki in v avstrijskem finančnem ministrstvu je dospelo v zadnjem času mnogo ponudb, tičočih se investicijskega in stanovanj-skogradbenega posojila. Ker se je bila pa avstrijska vlada pričela pogajati prvotno z Morganovo banko, se bo pogajala z drugimi bankami le v slučaju, če bi izjavil Morgan svoje nezanimanje z« avstrijsko posojilo, kar se pa prav gotovo ne bo zgodilo. Posojilo samo maj bi so izvedlo v letošnjem maju ali juniju in naj bi se izvršilo v priključku na nemško reparacijsko posojilo potom Mednarodne Reparacijske barake. O višini posojila, ki ga namerava Avstrija najeti, se ne sliši še nič pozitivnega. S^tauMcimi ! iiy 1111 ii! 11'fl .j m m mu jjipiippidftgnioir Praški velesejm. Velika mednarodna XX. prireditev praškega sejma se vrši od 16. do 23. marca t. 1. Nizozemski vzorčni velescmenj v IJtroclitu se vrši letos od 11. do 2Q, marca 1930. polna posmrtnina se 'izplačuje brez k ar en' ne dobe, le v slučaju samomora šele po dveletnem članstvu umrlega člana. Novi odbor je sledeči: predsednik g. V. Weixl, podpredsednik K. Jančič, odborniki gg. dr. I. Šorli, B. Me-jovšek, 11. Sax, J, Z’danšek, I. Slavinec, F. Kosoll, F. Belle in S. Černelič iz Maribora, F. Jošt n Celja, 7x1. Mesšsek od sv. Lovrenca, Gv. Kaiser ’iz Dravograda in J. Klun iz Prevalj; namestniki V. Murko, K. Mihelič in F. Skasa iz Maribora, I. Trasi n iz Ptujske gore, V. Pilih iz Žalca in J. Kostanjšek iz Moairja. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg: 1. Založnik, dr. Mulej, A. Pag, Zd. ■Andcrlo in J. Hrovat iz Maribora. K temu bi bilo pripomniti, da morejo postati člani Trgovske Samopomoči vsi trgovci, industrijci, oibrtniki. samostojne osebe svobodnih akade-mičniii poklicev, javni in zasebni nameščenci ter zakonski drugi članov ali članic, ki stanujejo ob času pristopa na področju bivše mariborske oblasti. Ker se izplačuje po smrti vsakega člana dedičem tolikokrat pa Din 25'—, kolikor ima blagajna plačujo-čih članov, kar znaša sedaj že nad Din 11.000-—, bo pravi cilj dosežen šele, kadar bo imela ta podporna institucija toliko elanov, da bo znašala .posmrtnina v vsaki obeh kategorij po Din 20.000-— do 25.000-—. Zato se vabijo vsi, zlasti pa družinski očetje in matere, da se prijavijo osebno ali pismeno Trgovski Samopomoči, ki posluje v pisarni Trgovskega gre mi ja v Mariboru. | PRODUKCIJA PREMOGA V DRAVSKI BANOVINI. V preteklem letu je bila produkcija premega v Dravski banovini rekordna in je znašala 2,293.000 ton proti 1,587.000 tonam v zadnjem predvojnem letu na istern ozemlju. Od povojnih let je imelo iiajvečjo {produkcijo do lani leto 1927, in sicer 1,912.000 ton. Produkcija lota 1928 ,je znašala 1,866-500 ton. Dvig leta 1920 so razlaga iz pomnožbnih nabav železnic in industrije. Zlasti industrija je v preteklem letu veliko nabavila, nad 808.0C0 ton. Slovenija producira dve petini jugoslovanskega premoga in sicer, kot /nano, le rjavi premog. Vsa produkcija rjavega premoga v Jugoslaviji v letu 1928 je znašala 3,700.000 fon. Pri lanski in deloma tudi pri predlanski produkciji ne »mamo pozabiti na hudo lansko zimo, ki je silila k pomnoženemu delu in s tem k rekordni množini. VA!NANJA TRGOVINA RIJMUNIJE. Generalna statistična komisija v ru-munskem finančnem ministrstvu je dokončala svoje delo o zunanji trgovini Rumunije v preteklem letu. Uvoz izkazuje vrednost 29.806 milijonov lejev (leta lf.28 32.145 milijcnov), izvoz 28.915 milijonov lejev (26.019 milijonov). Torej se je pasivnost teta 1928 z več kot , petmilijardniini zneskom znižala ma manj kot eno milijardo lejev, vsekakor prav zadovoljiv zaključek. NAD 110!) AMERIŠKIH BANK JE IZGINILO. Razvoj bankarstva v Zedinjenih državah Severne Amerike v preteklem letu je označen po velikem zmanjšanju v številu bančnih zavodov, kar je v prvi vrsti posledica koncentracijskega stremljenja v ameriškem hankarsbvu. Finančni list >American Bankerc je izračunil, da je lani izginilo s površja 1494 bančnih zavodov, od teh 799 vsled fuzij. Na novo ustanovljenih je bilo samo 390, tako sami o c 3,700.000 funtov čistega dobička proti 5,170.000 % letu 1028, kar navajajo kot posledico slabše prodaje v Angliji. Dividenda je bita lani 15-ods'totna, letos je 10-odstotna. Opelove tovarne so znižale cene avto raobilov za 5 do 10 odstotkov; vidi se, j da jo bila opravičena bojazen, da bo i udeležba General Motors v nemški avto-. mobilni industriji cene znižala. Novega gospodarskega »osjretovalca si je h irala Angleška Kaniča v osebi ameriškega profesorja dr. Sprague z univerze Harvard, kjer predava o bankarstvu in o financah. Sprague je naslednik Sitewardsa, ki je bil 'v zadnjih dveh letih gospodarski in finančni sosvetovalec guvernerja Angleške banke. Z uporabo takih strokovnjakov more Angleška banka vzdržati ožji stik z drugimi novčniimi barakami. 23-odstotiso dividendo bo iz čistega dobička v znesku 9,970.000 funtov (lami 0,000.000) izplačala Imperiail Tobacco Cotrp. of Great Britain and Ireland (Državna tobačna družba Velike Brita-; nije in Irske). Delovni trg v U. S. A. je postal v januarju zelo rasem in se je brezposelnost naprsni novembru dvignila za 6%. Tubize - Cbatillon se imenuje nova spojitev ameriških dveh družb uimetne svile istega imena. Visoko carino na ruske vžigalice je vpeljala avstralska zvezna vlada. American Beiaberg in American Glanzstoff sta po ameriških poročilih sklenili, da znižata produkcijo umetne svile za 15 odstotkov. Uvozno carino na ameriške filme namerava vpeljati angleška vlada. Seveda bodo Amerikanci takoj zavpili. Glede izvoza rži so so pogodili Nemci in Poljaki; prvi dobijo GO-cdstotvo eks-portno kvoto, drugi 40-odstotno. Osnovali so skupni prodajni urad. Pogodba velja do 1. julija 1031. Izvoz, ki se ‘vrši izven in preko prodajnega urada, ne bo dobil nobenih premij. Pogajanja o obnovi cinkovega kart olj, vršeča se v Bruslju, iso ostala doslej brez uspeha, pa jih bodo v kratkem nadaljevali in upajo na uspeh. Ogrski hoksitni trn,st bo svojo produkcijo deloma omejil, ker v prejšnjem icitti producirane množine zadostujejo, da krijejo dobavne obveznosti za nemški trg aluminija. : oškeslovaški kartel cementa je podaljšan do leta 1932; obsega štiri podjetja s šestimi tovarnami. Nekateri manjši na novo ustanovljeni obrati, zlasti v Slovaški, ostanejo še nadalje izven kartela. Uvoz Avstrije v januarja je znašal 211 milijonov šilingov, izvoz 130 milijonov, pasivnost 81 milijonov ali za 23 milijonov manj kot v lanskem januarju. Češkoslovaške in italijanske bombaževe predilnico se bodo pričele pogajati glede določitve enotnih cen za skupne prodajne trge. Zunanja trgovina Ogrske v mesecu januarju kaže blagovni uvoz v vrednosti 67-7 .milijonov pengo, izvoz pa v vrednosti 79.9 milijonov pengo. Uvoz je padel za 15-5 milijonov, izvoz je pa narasel za 265 miljonov p©ng6. Škodove delnico 'bodo pričele notirati na pariški borzi. Trgovska pogodba med Italijo in Ru-munijo bo podpisana daues 25. t. m. v Rimu. Podpisala jo bosta Mussolini in romunski trgovski minister. Način pridobivanja sladkorja 'vi lesa je iznašel nemški profesor Bergius, in hoče češkoslovaška vlada dobiti monopol za izrabljanje iznajdbe. Vršijo se tozadevna pogajanja. 135 milijonov dolarjev dividend so izplačale v preteklem letu newyorške banke .prati 04 milijonom v letu 1028. Od 128 bank jih je izplačalo dividendo 70; ra čelu National City Bank z 20-75 milijoni, sledi ji Chase National Bank z več kot 16 milijoni. Največjo tovarno celuloze na svetu gradi Kreugerjev koncern pri Sundis-valu na švedskem. Imela bo kapaciteto 75.000 do 100.000 ton. imajo kriti iz rezervnega sklada. Po- Štev. 24. TRGOVSKI LIST, 25. februarja 1930. —— ii—ni'— —HiMi ——— i —■ —— iit' imamrnsMasm Stran 3. KO N KURZI. Društvo industrije«v in veletrgovcev v Ljubljani, je razposlalo svojim članom naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in predkonkurzih /.a čas od 11. februarja t. !■ do 20. februarja t. 1.* A. Otvorjeni konkurzi: Beograd in Zemun: Butrič Džordža, Beograd, Ljube Didiča ul. 23 i Butrič Mihael, Beograd, Starina Novaka ul. 19; Fabrika bonbona Brače Magdič, katere je družabnik Magdič Dušan, Beograd; Ristič Tereze, Beograd, Cika Ljubine ni. 1. Dravska banovina: .Jurjaševič Matej,* Središče štev. 2. Savska banovina: Hercog Josip, Lud-breg; Indjič Milan, Stara Pazova; Mik-šic M., prodav. mehanijke tvornice odi-iela d. d., Zagreb, Iliča 68; Motomeha-nika z. s. o. j., Zagreb; Poič Joco, Hrv. Dubica; Priča S. Jove, Koreni ca. Dunavska banovina: Balo-a Aniona žena, Bezdan; Kovalčik Jovan, Sombor. Moravska in Vardarska banovina: Bon-dič Aca, Veles; Džošič Velimir, Niš; Ezre Mika, Skoplje; Gakevič Tlija i Ri-sta Vasiljevij, Štip; Gavrilovič Vojislav pok., Šabac, Lakovič Sabitij, Niš; Joko-vič Sima, Zaječal'; Jovanovič Dimitrij, Ostružnica; Milenovič Milan, Milenkovič Mladen i Jankovič Dragutin, vsi iz Je-lašnice; Miloševič M. brača, Lajkovac; Pečkovič Petar, Veles; Radič P. Obron pok. i žena Ljubinka, Kruševac; Stojkovič Živko »Amerikanca«, Negotin; Uroševič Milam, Boljevac; Vidanovič Panče, Vel. Selo; Viško Neki M us! a) a, Struge. B. Otvorjeni predkonkurzi: Savska, banovina: Bier Edvard j sinovi, Sušak i vlasmik tvrdke Edmund Bier, Sušak; Gjukič Milam, . Karlovac; Griimvald Jakob, Bistra; Parfumerija Germain, Zagreb, Moravska ul. 10 te vlasmik ing. Ivan Vclčanšek, Zagreb, Bijeuička c. 11/3; Priča S. .Tovo, Korr-nica. C, Odpravljeni kun kurzi P"" Dravska banovina: K uh n Josip, Razvanje štev. 101. Savska banovina: Platzeriano Gre- lom, Osijek; katarska banka d. d., Viro-vitica; Videc Matija, Sušak. Drinska in Vrbaska banovina: l)žoir-dževič Mirko. Sl. Bečej; Kosanov i Kovačev, St. Bečej; Krilovič i Markovič. Novi Sad; M ene er Bernhard, Vršac. Moravska in Vardarska banovina: Dimitrijevič Sipiro i žena Stanojka, Po-dunavac; Ilaim ' Iso Mustafa, Prizren; Jovanovič Jordan, Gnjilana; Mihajlovič Božidar, Gložan, Stevanovič Hric-tivoj, Podunavac. D. Odpravljeni predkonkurzi:** Savska banovina: Industrijska tiskara •S. Janzon, Zagreb; Spili er Oskar i dr., Osijek; Taubner Lavoslav, Osijek. * Datum, do katerega je treba sodišču prijavili terjatev in ostali podatki, n. pr. kedaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz, kdo je konkurzni upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. POINCARE O FINANČNEM POLOŽAJU FRANCIJE. V »E:\celsioru .»priobča Poincare čia-nek, tičoč «e francoskega finančnega vprašanja. Finančni položaj Francije se mora smatrati danes kot izboren, a zahtevane odredbe o davčnih olajšavah se ne dajo izvršiti od danes na jutri, ne da bi bilo pr j tam ogroženo ravnovesje v državnem gospodarstvu. Davki so bili znižani že m tri milijarde in more Francija prav lahko to še skoz leta nadaljevali. A bogastvo državne blagajne nas ne sme premotiti; kajti brez te hrbtenice bi Francija nikdar ne ju ogla živeti s proračunom 50 milijard. Finančni položaj je, kot rečeno, izboren in «e bo z uporabo Youngovega načrta še zboljšal, če bo Nemčija izpolnjevala prevzete obveznosti. Nemška vplačila bi zadostovala za kritje francoskih dolgov Angliji in Ameriki in bi preostali na leto še zmeraj dve in pol milijardi frankov za lastne potrebe Francije. Če bo ostalo torej finančno poslovanje v pametnih mejah, bo Francija v par letih finaaicielno taka kot malokatera druga država, ki je v vojni trpela. — V kratkem priobčimo o Franciji članek z naslovom: Najbogatejša dežela Evrope. Olajšanje gospodarskega prometa med Srednjo Evropo in Jugoslavijo. Dr. R. Schlesinger v Breslaui piše: Od 28. februarja t. I. do 7. marca t. 1. se bo vršilo v Breslaui peto zborovanje »Srednjeevropskega gospodarskega dneva. Na zborovanje bodo prišli odlični gospodarski politiki in narodni ekonomi posameznih evropskih držav — znani francoski gospodarski politik Serruys bo imel enega od glavnih referatov — in bo to prvo zborvanje, ki se bo vršilo v Nemčiji. D o sije so se vsa ta zborovanja vršila na Dunaju. Letošnje zborovanje se bo moralo pečati v prvi vrsti z načrti, ki služijo, olajšanju gospodarskega prometa med deželami Srednje Evrope v najširšem smislu. Zlasti se bo obravnavalo v Breslaui vprašanje zboljšanja prometnih potov med srednjeevropskimi državami, zlasti še vprašanje zboljšanja železniškega prometa med Srednjo Evropo in med balkanskimi deželami. Še bolj važno za razvoj gospodarskega prometa med temi deželami je pa vprašanje izgradile vodnih cest. Nameravana izgradim vodnih cest bi pomenila izredno olajšavo za gospodarski promet med Srednjo ir. Vzhodno Evropo na eni strani ter Jugoslavijo na drugi strani. V načrtu je namreč zgradba umetne vodne ceste med Labo in Donavo ter zgradba prav take ceste od Odre do Donavo. Zgradba umetne vodne ceste med Labo in Donavo bi pomenila direktno vodno cesto med Severnim morjem in Jugoslavijo, '/*»•, 'w:-' Kvzr&rjsttMr:; torej med Severno in Srednjo Nemčijo ter Jugoslavijo. S tem bi se dosegla izredna pocenitev v blagovnem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo; in ker se more blago v Hamburgu preložiti, bi se dosegle v tem tudi nove olajšave v gospodarskem prometu Jugoslavije s Severno in Zahodno Evropo. Vodni promet je pač mnogo cenejši kot železniški. Skoraj še pomembnejša za jugoslovansko gospodarstvo bi bila udejstvitev drugega načrta, zgradba vodne ceste med Donavo in Odro. Že pred vojsko so mislili združiti Odro z Donavo potom Morave. Načrt sam pa je star več stoletij, prim. Karel VI. Z uresničenjem tega načrta bi bila ustvarjena direktna vodna zveza med Jugoslavijo na eni strani ter Šlczijo in Poljsko na drugi strani. — Spričo ozkih stikov jugoslovanskega gospodarstva z gomješlesko industrijo bi se tudi s to vodno cesto dosegla v blagovnem prometu velika pocenitev; Gornješleska industrija bi mogla v izdatno večji izmeri kot doslej dobavljati Jugoslaviji'valjano blago in premog. — Jugoslavija, ki je na uvoz inozemskega premoga še zmeraj zelo navezana, bi mogla dobivati na ta način gornješleski premog gotovo bolj poceni, kot angleški premog. Tudi šlezijska železna in strojna industrija ter še druge industrije bi mogle dobavljati izdelke Jugoslaviji mnogo ceneje kot doslej. Dalje bi mogla Poljska povečati izvoz parafina v Jugoslavijo. Na drugi strani bi mogla Jugoslavija po uresničenju teh načrtov dobiti za svoje agrarne produkte v Srednji Evropi boljše prodajne možnosti. Gospodarsko p .uročilo Poljske. Pi it ti/no že e n o leto trajajoča rlo.mv-sija v poljskem gospodarstvu se čuti v vseh panogah. Agrarna kriza je v Poljski še bolj občutna, kakor v vseh sred-nje-evropskih državah. Številna industrijska podjetja so morala prekiniti svoj obrat ali ga pa vsaj omejiti na minimum. V drugi polovici lanskega leta ":3 število brezposelnih naraslo od 80 tisoč na 250 tisoč, pri tem pa so všteti sarno registrirani brezposelni. V indu-■ trijsikli podjetij traja delo povprečno amo 3 dni na teden. Povsod se pa oblati pomanjkanje kapitala. Katastrofalne kenjunkturne prilike poljskega gospodarstva so najobčutine-je zadele poljsko .tekstilno industrijo, ki > nahaja takorekoč na robu prepada. Število konkurzGv v glavnih središčih poljske tekstilne industrije stalno raste in tudi na j večja podjetja so prisiljena skrčiti svojo produkcijo na minimum. V karakteristiko žalostnega položaja v lej industrijski pan egi naj zadostuje dejstvo, da so filantropska društva iit vlada uvedla pomožna akcijo za ubobožane trgovce in industrije© v tekstilnem središču Lodzu. Ravno tako je žalostna situacija v poljskih premogovnikih in težki železni industriji. Poljski premogovniki so pred kratkim sklenili pogodbo z angleškimi premogovniki glede razdelitve skandinavskega trga, pri čemur je seveda Poljska slnMe odrezala. Ta .pogodba-je pa tudi iz drugih vzrokih za Poljsko precej neugodna. Ker so namreč tako poljski kakor angleški premogovniki na podlagi te pogodbe, ki je izključila medsebojno konkurenco, povišali cene, se skandinavski uvozniki premoga obračajo drugam .ter jim je tudi že deloma uspelo dobiti cenejši premog iz drugih držav. Poljska težka železna industrija, kateri ne zadostuje domači trg, išče rešitve v ekspertu, pri čemur pride pred vsem v poštev sovjetska Rusija. Toda naročila iz vzhoda so prav redka. Tako se je v zadnjem času samo nekaterim tvornicam posrečilo dobiti iz sovjetske Rusije večja naročila, pri čemur pa Rusi zahtevajo zelo dolgoročne kredite, tako da če sploh ipride do naročila, more do-tična tvornica ta naročila izvršili šele, k° ji je kredit od vlade odobren. Karakterističen je najnovejši sklep poljske težko industrije, po katerem naj bi posamezna podjetja, ako se konjunktura ne bi nič izboljšala, odpustila mesečno približno 5% svojih delavcev. To bi pa pomenilo samo za gornjo Šlezko 1000 do 1500 odpuščenih delavcev kuj mesec. kontingent za poljske svinje (200.000 ton). Poljska se je pri tem morala obvezati samo, da bo to količino dobavljala Čisto določenemu krogu odjemalcev, to je, določenim tvornicam za predelavo mesa. Ostala detajlna vprašanja, kakor določitev cen za poljski izvoz svinj, kakor tudi določila ženevske pogodbe glede na opustitev uvoznih in izvoznih prepovedi, so trenutno .predmet pogajanj obeh delegacij. Vendar se pričakuje, da bo pogodba že v nekoliko dnevih podpisana. ■ ja ! (Kav se tiče denarnega trga, ni nobene ! likvidnosti in število meničnih protestov stalno raste. V zadnjem času je bilo protestiranih povprečno 15% vseh menic. Kratkoročni inozemski kapital se sicer pol jskim . bankam v znatnih množinah ponuja, toda radi majhnega blagovnega premeta ni nobenega povpraševanja po njem. Značilno je dalje dejstvo, da je denarni obtok, ki kaže mesečno povprečno 35 milijonov zlotov, stalno manjši. Tečaji delnic pokazujejo padajočo tendenco, povpraševanja namreč pojemajo, kar priča, da borzni krogi pesimistično presojajo nadaljni razvoj poljske konjunkture. Trenutno se vodijo, v Varšavi pogajanja .med nemško in poljsko delegacijo glede ureditve uvoza rži. Cilj teh pogajanj je urediti in utrditi cene rži. Po provizorični rešitvi, po kateri se je Poljska obvezala, da ne bo do 10. februarja dala nobenih ek športni li premij, Nemčija pa se je obvezala, da garantira nakup 20.000 ton rži, se sedaj budita obe strani, da se sporazumeta na veliko širši bazi in za dalj časa. Pri poljskih agrarnih krogih se opaža na-raščujoč upor proti pogodbi o izvozu rži z Nemčijo. Tako je organizacija ppliskih poljedelcev nedavno izjavila, da bi poljski izvoz rži radi pogodbe z Nemčijo prišel preveč pod vpliv Nemčije. Po njihovem mnenju bi morala poljska predvsem zahtevati, da vsebuje pogodba točno porazdelitev inozemskih trgov in da omogoči Poljski direktne zveze z inozemskimi importerji. Poljski agrarni krogi zahtevajo namesto ekspertnega monopola povišanje ekspertnih premij, ki znašajo sedaj 60 zlotov za tono, pri čemur se naj bi istočasno odpravili kontingenti. Dalje zahtevajo poljski agrarci razširitev trgovskih zvez potom zveze žitnih ekaporterjev, cenene kredite za poljedelstvo, zaščitno carino za agrarno produkcijo iu dalje davčne in tarifne olajšave. Nemški predlog med drugim vsebuje ustanovitev skupnega prodajnega urada, odnosno nakup večine poljskih zalog rži potom sindikata in to po večji ceni kakoršna je sedaj v Poljski. Poljska bi se pa mora!a obvezati, da v dobi za katero velja pogodba, ne bo izvažal nobene rži v nordijske države. Poljski gospodarski krogi so v splošnem mnenja, da bi se ti dve stališči dali ■združiti na širši bazi. Čisto naravno pa je, da se poljski gospodarski krogi trenutno najbolj zanihajo za nen ško-poljeko trgovsko pogodbo, ki se ima v najkrajšem času podpirati. Nemčija se je obvezala, da bo prevzela brez vseh rezerv ekspertni Angleški gospodarski svet, Koncem januarja od angleške vlade osnovani gospodarski ©vet nima nič opraviti s fantastičnimi načrti, o katerih govore nekateri evropski časopisi. Od Mac Donalda osnovani »Economic CounciL je stalen interni in isteriial ni • gospodarski komite kabineta, komite, ki je določen radi .svojih lastnih strokovnjakov in uradnikov za posvetovalnega organa ministrskega predsednika. Angleška vlada šteje približno 60 članov, od tega 20 kabinetnih ministrov, Ort teh spadajo k gospodarskemu sveto samo Mac Donakl kot .predsednik, dalje trgovinski minister, poljedelski mini ster in Čuvar pečata. Ostale ministre lahko od časa do časa pritegne ministrski predsednik, ki lahko pritegne tudi druge osebe, ki imajo odlično strokovno .znanje ali izkušnje v gospodarstvu. K stalnemu uradniškemu štabu ©veta spada tajnik, več pomožnih tajnikov, med njimi dva nacijomalna ekonoma. (Kot taka sta bila poklicana socijalist G. D. H. Gole in liberalec H. D. Henderson.) Zastopnikov delodajalcev in odjemalcev ali kakih drugih zastopnikov v tem svetu sploh ni. Ta gospodarski svet nima torej nič opraviti z gospodarskim svetom, kakor so ga predlagala ali bolje želela udruženja« angleških delodajalce* in delojemalcev. Toda tudi tak go gospodarski ®vet bi bil popolnoma svobodna ustanova svobodnih organizacij. O kakem zakonskem gospodarskem svetu se v Angliji sploh ne govori, še manj pa pride v poštev kak zakonodajni gospod a r?k i par! am ent. mU Tečaj 24. februarja 1930 DBVI2fc; Amsterdam l h. gol!. Berlin 1 M............ Bruselj 1 belga .... BudimpeSta 1 pengfl durih 100 fr.......... Dunaj 1 šiling .... ! London 1 tunt......... j Mewyork 1 dolar . . . j Pari* 100 fr. ..... (’raga 100 krom . . , Trat 100 lir............ sevam je Bo»nota m« — •— 2278 13-545 13 575 79124 —— * —— 9-93 1094 40 1097 4“ 7-9828 8-0128 275-74 276 54 56 69 5 » 80 222 22 167-77 168 57 296-30 2 8 30 NOV AGRARNI PROGRAM OGRSKE VLADE. Minister Vass je na nekem zborovanju razvijal med drugim sledeče misli: Prebivalstvo Ogrske se zmeraj bolj množi. Ogrska potrebuje večjega števila neodvisnih kmečkih družin, potrebuje napredujoče industrijalizaoije s carinskimi ugodnostmi in rešitve kreditne krize. Trgovskim pogodbam z drugimi državami ne pripisuje minister Vasts nobeno posebne važnosti. V.slOd nespametne avtarkije, to se pravi, vsled stremljenja držav, da vse predmete sami izdelujejo, so produkcija vseh držav zapira uvozu poljedelskih produktov. Zato sc mora komsuinua ali nakupna moč ogrskega prebivalstva samega povečati. — Precej enalke nazore razvija večkrat Mussolini. —~*~rTHin ■wiritrinMOTw—im—mi mm lup—m—i——n—— čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«. 73 milijonov kokoši v Nemčiji je 'v/ leglo leta 1918 okoli 4630 milijonov jajec, 64 milijonov kokoši leta 1925 4050 milijonov jajec, 71 milijonov leta 1927 4550 milijonov, 83 milijonov v preteklem letu pa 5 milijard jajec. Comcrcial Jnvestment Trust Corp., naj večje ameriško podjetje financiranja, je dvignilo v preteklem letu poslovni promet od 282-2 milijona dolarjev na rekordno višino 499'5 milijona, čisti dobiček pa od 5-28 na 9'13 milijona dolarjev. Češka imlustrijalna banka iz*kuzuje za preteklo leto 23 milijonov Kč čistega dobička (lani 22-8) in bo kot lani izplačala 6/4-odstotno dividendo ali 26 Kč, Gospodarska politika Turčije. Pred kratkim je priobčilo evropsko časopisje vest, da namerava turška vlada naprositi inozemske upnike za moratorij ter da namerava začasno ustavili plačila za javne gradbe. To vest so Turki sicer nekoliko demantirali, a so namignili, da ideja ni kar tako za nič ter da jo bodo morda še enkrat ndejstvili. Resnici pa odgovarja poročilo, da ogromni padec iimporta ni posledica varčevalno propagande, temveč je posledica izredno visokih novih carinskih postavk in splošne gospodarske krize, ki se ne da utajiti. A niti padec turškega funta, uiti ta gospodarska kriza, niti devizna zapora, ki trgovino izredno otežkoča, niso znaki kakšne pričenja joče se katastrofe. Turčija je lani svoja plačila natančno izvršila in je kljub velikim oddajam dr-ŽilVI?C ^ ID . ion 400.000 funtov. Ce 'bi se vlada vseeno odločila za nioratorij, bi mogla morda bolje kot sedaj voditi produktivno gospodarstvo. Misel ustanovitve centralne državne blagajne, ki naj se pozneje izgradi v državno banko, ni dalekosežnega pomena. Če bi hote,la ta blagajna gospodarstvo podpirati in pospeševati, bi morala imeti veliko večjo glavnico kot jo ji turška sredstva dovolijo; to se pa pravd, da bi morala Turčija razdreti dosedanji okvir majhnih posojil in .se odločiti za veliko posojilo, čemur se je doslej z uspehom upirala. Posojilo tega obsega, ki bi edino moglo za trajno izločiti idejo moratorija, bi pa pač imelo za posledico neko vrsto kontrole, kakor jo izvajajo nad Grčijo, ali pa zakup raznih monopolov, od katerih pa pride v poštev le monopol soli in morda tudi še tobačni monopol. Ker bi bil pa zakup tobačnega monopola precej isto kot vzpostavitev s težavo odpravljene režijske družbe, bi tak dogodek ugledu vlade izredno škodoval. Po vsem tem jasno vidiimo, da bo posegla Turčija po kakšnem radikalnem sredstvu, ne zato, ker je postala zopet sbolni mož«, temveč zato, ker noče postati bolna. Razmere pa ne dovoljujejo, da bi obstojalo to radikalno sredstvo v izgradbi domače (industrije ali pa v spremembi carinske tarife. Turčija je Tovarna vinskega kisa, d. z o. & Ljubljana ' nudi najfinejši In najokusnejSi namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo t Tehnično In O higijenifino najino-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Danajska ccKio la« II. lidstr. TeUfoa ileT. 2389. ^ Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe glede dobave raznih pisarniških potrebščin (papir, črnilo, svinčniki, peresa, karbon- in indigo-papir, indeksi, bloki, risalni žebljički, trakovi za pisalne stroje, kuverte itd.); do 6. marca t. 1. glede dobave šil; do 13. marca t. 1. pa glede dobave ležajev, električnega tna-terijala, jamskih ventilatorjev in kablov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 200 m koncpnenih cevi. — Direkcija državnih rudarskih poduzeca v Sarajevu sprejema do 12. mavca t. I. ponudbe glede dobave kilovatanctrov, volim etrov, aimipemnetrov, transformatorjev in aparatov $a merjenje izolacije. (Predmetni oglasi a natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled.) --Vršile se hod naslednje ofertalue licitacije: Dne 7. imarca t. 1. pri Ekonomskem oddelku Ministrstva vojske in mornarica v Beogradu glede dolbave 75.000 komadov vreč iz jute. — Dne 14. marca t. 1. pri Računsko-ekonemsikem oddelku MK nistrstva za gradbe v Beogradu glede dobave ca. 14.000 m sukna. — Pne 15. marca t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega malerijala. — {Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih oddelkih.) i dar,aki položaj Turčije, čeprav bi bil ze-| lo mučen, in ni videti vzroka, zakaj bi | močna vlada ne sprejela tega prestižu > - ga baja. Moratorij bi mogel izlasti po-! leti, če bi vsaj na pol ugoden eksport | prinesel devize v deželo, odpraviti ovi-• lajočo devizno zaporo in divigniti lastno j devizno zalogo do točke, ki bi bila po-j trebna za polno sanacijo. Če ne pride j kaj nepričakovanega, bo torej treba ra-čuniti z enim od omenjenih sredstev. prevzela vrsto obveznosti,- prostovoljno je pričela z gradbo več strategičnih, to-j e j nerentabilnih železnic in ima za seboj več nerazveseljivih letin. Moratorij ali posojilo na enem od omenjenih temeljev hi notranjega političnega položaja vlade gotovo ne okrepilo; vrliutega so v Turčiji slikali inozemstvo prepogosta kot krvoločnega vampirja, ki se mu ne smemo kar tako zapisati. A brez dvoma bi ravno moratorij ojačil gospo- Mednarodna donavska razstava. z udeležbo vseh na donavski plovbi udeleženih držav s« bo vršila v bodočem letu na Dunaju; leta 193*1 bo preteklo nam-rač sto let, odkar je bila ustanovljena Donavska parcplovna driržiba. Deniaiit.no družbo (Diamond Corporation) so k glavnico 2'A milijona iuntov ustanovili v Južni Afriki. Družbi, ki se pečala s pridobivanjem in trgovino demanitov, so se priključili vsi južnoafriški demantni interesenti. Oba velika mednarodna petrolejska koncerna, Standard Oil in Royal Dutch Shell, se (pogajata o ustanovitvi trgovskega monopola za motorni pogonski materijal v Nemčiji. Če bodo pogajanja uspela, bosta dala koncerna Nemčiji posojilo na j večjega obsega. Mednarodno družbo transportnih sredstev so z glavnico 8-25 milijonov švicarskih frankov ustanovili v Zurichu. Udeležene so razne evropske družbe in ameriška družba General American Tank Car Corp. 'v Chicago, ki ima sama 40.000 kotetekih in hladilnih voz v obratu in ki je v naj ožji h stikih s Pullmano-vim koncernom. Ruski lan se je ponovno pojavil na mednarodnih trgih. Prodajne sene so zelo nizke. Veletrgovina koSonlialne in Špecerijske robe LJUBLJANSKI VELBSEJEM javlja turobno vest, da je včeraj zjutraj preminul gospod Uubliana Zaloga sveSe praženo kave, mletih dliav In rudninske vode IZDELU3E SOL1DHO V5EHVRST P0-F0T06RAFl3flH-•AUMSBBHVBUAliVEČIMDUUf = KONKURENČNE CENE 3= KlIŠARNAlIitlMiAlift DALMATINOVA ULICA ST. 13 dne 22. februarja 1930, PREDSEDSTVO Naročajte in razširjajte TRGOVSKI LIST TISKARNA MERKUR - LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23 USTANOVLJEN O 1SS9 se priporoča »a naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brofiure, cenike. Statute, tabele i.t-d. LASTNA KNJIGOVEZNICA LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA S (PREJE HENRIK KORN) KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA - STRELOVODOV / KOPALIŠKE IN KLOSETNE -NAPRAVE / CENTRALNA KURJAVA Oreja dr. IVAN PLESS. — Za Trffovsko- industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O MICHALEK. Ljubljana Stran 4. TRGOVSKI LIST, 25. februarja 1930. Štev. 24.