Leto LXXIII, St. 81
Poftnfna plačan v fofovtal — DI« PorigeMkr B« SenMl
IZDA J A ZA NARODNE PIONIRJE
Preis - Cena L 2
Uredništvo U opravai LJubljana Kopitarjeva t. telefon 13-61-33 64. lleaečna naročnina M lir. — Cek reč. Ljubljana 10.650 u naročnin« la 10.39« ta inaerate. Izključno za •topstvo ta oglaee ti Italije ln tnozematvai DPI B. A. Milana Boktpliot n* rriiioe
SLOVENEC
APK1L - 1045
11
SREDA
mm
Das erbitterte Ringen im Osten und Westen
Kampfe um Ameriknner
den im
Stndtkcrn Wiens — Keinc Rulirgebiet, nn (ler Sieg. Thiiringen
Fortschritte (ler Anglo Sniicrland und
i m
in
DNB. Ana dem Fiihrerliauptquartier. 10. April, bas Oberkommando der iVVehrmacM gibt bekannt:
Zvvischen D r a u und W i e n c r Wald zerschlngcn unsere Truppen dio Mchrzahl der feindlichen Angriffe. Um den Stadtkern von W i e n vvird am Franz Jiiseph-Bnhnhof. beim Aligeniei lien Krankenhaus, am Weslbalinhol und nordwestlirh der Ostbahnbriicke erbittert gekiimpft. An der M a r e h - M ti n -d u n g konnte der (iegner seinen Briik-kenkopf um einige Kilometer nach Nordwesten ervveitern, vvilbrend er zwi-schen der March und der oberen Neutra trotz zahlreicher Angriffe keineu we-sontlirhen Bodengevvinn erzielte.
Siidostlich Ratibor dauern die ortlichen Ktimpfe an. (Jegen die Siid- und Westfront von Breslau tralen die Bolschevvisten nach hefligcr Feuervor-hereitnng erneut zum Angriff an, vvurden aber von der stanilhaften Besatzung nach geringem (ieliindeverlnst abge-srhlagen.
Am Zugang zur Putziger Neh-r n n g und in der vvesIHchen Wcichsel-Nledcrnng bliehen feindliche Vorstiisse vviederum erfolglos.
Unterstiitzt durch Schlacht- und Kamplfliegerverhande und starkes Ar-tilleriefener, setzten die Sovvjets ihre Angriffe gegen Konigsberg ven allcn Seilen mit erdriickcnder (Jber-inacht lort. Die tapfere Besatzung ver-teidigt jedes Haus gegen den bis in das Stadlinncre eingedrungenen Feind mit grosser Standhaltigkcit.
Im Norden der We*t front hat sich dio Lngo zvvischen E m s nnd W o s e r im vvcsentlichen nicht veriin-dert. (jegen den tapfereu Widerstand unserer Fallschirmjiiger und Grenadiere konnten die iiber dio Linio M e p p e n -B r a m s c h e vviter vordrangenden En-gliindern nur schritlweiso Boden ge-\\ innen.
Znisrhen der unteren Weser und d»m Raum von H i I d e s h e i m sliess der Gegner mil einzclnen Angriffsgrup-pen vveiter nach Osten vor und schoh sich nilhcr an Hannover heran. AVei-t«-r siidlich haben sich die Kampfe von der Wcser nn die L e i n e verlagert. G ii tt in gen ging nach hartem Kampf verloren.
A m Nordrand des Ruhrgebie-te s, nordlich der Sieg nnd im Ostteil des Sanerlandes halten unsere Divisionen dem pausenlos angrcilenden
Poročila z bojišč
Gegner stand. Trotz mehrerer ticferer F.inbriiche blieb der Znsainmenhang der Front durch inimer vvicdcrholto Gegenangrilie gevvahrt.
Im T h ii r i n g c r Wald stehen dio Besatzungen zahlreicher Sliilzpunkte iin Kampf mit iiberlogeneni Feind und ver-hidern so durch ihren auloplernden Ein-satz das vveitere Vordringen der Aineri-kaner. Auch lici Schleusiugen blieb dem Feind durch unsere Gegenangrilie griissorer Bodengcwinn versagt. Dage-gen gclang es amerikanisehen Panzcr-kriilten, zvvischen Ilildburghau-s e n und dem Main vveiter nach Siid— osten vorzustossen.
Im Raum von S c h w e i n I u r t zvvang vvirkungsvolles Feuer unserer Flakartillerio den Gegner zu Boden.
Im Riicken des Feindes verbliobenc eigene Kamplgruppen iiberlallen dio amerikanisehen Versorcungskolonnen und liigen durch diese Klcinkriegstak-tik dem Gegner hoho Verluste zu.
Im Raum nordvvcstlich C r a i 1 s -h e i m versueht der Feind, die vvestlich der Stadt eingeschlossenc Kamplgruppe zu entsctzen. Heitige Kiimple mit unseren zu Gegenangrillen angetrelenen Kriilten sind im Gange.
Im Abschnitt zvv ischen H e i 1 h r o n n und Ettllngen hiilt der slarke Druck an. Unsere Jagd- und Schlachtllieger-verbiinde grillen mit Bomben und Bord-vvaflen vvirksam in die Erdkample ein und schossen 11 angloamcrikanischc Flugzeuge ah.
An der ligurisehen Kiiste setzten die Anglo-Ameriknner iliro Angriile mit starken Krattcn tort und konnteu nach sehneren verlustreichen Kiimpfen in Massa eindringen.
Siidvvestllrh des C o m a r e i o - S e rs gelangs cs dem nach stiirkstem Artillerie- und Srhlnchtlllegereinsati angrei-lendeu Goirner. unseren um L ti g o vor-springcmlcn Frontbogen zuriickzudriik-ken.
In N o r (1 w c s f d a I m a t i e n stehen unsere Stiitzpunktbesatziingen im Ab-vvchrkampl gegen lortgesctztc Angriile starker Bandenkriifle.
Anglo-amerikanischo Tcrrorbomber richteten am Toge ihre Angriile besonders gegen Orte im s U d - und u o r d -vvestdeutschcn Ranili. In der Nacht flozcn liritische Verhiinde Mittcl- «'id Nordnestdeutscliland an. 27 meist vier-motorige Bomber vvurden zuni Austnrz gebracht.
Ogorčena borba na vzhodu in zahodu
Boji zn mestno središče Dunaja — predovali v Porurju, ob reki Sieg,
Angloamerikanci niso nič na-v Sauerlandu in Thiiringiji.
Fiihrerjov glavni stan. 10. aprila. DNB. Vrhovno jiovetjstvo oboroženih sil javlja:
Meil Dravo in Dunajskim gozdom so naše čete razbilo večino sovražnih napadov. Ogorčeni boji so se razvili za mestno središče Dunaja, ob kolodvoru Franz Josel, pri splošni bolnici, ob znhodnem kolodvoru in severnozahodno od mostu vzhodne železnice. Ob izlivu M o r a v e je sovražnik zvečal svoje pred-inoslje za nekaj kilometrov proti severozahodu, medtem ko med Moravo in zgornjim tekom N e u t r e kljub številnim napadom ni mogel doseči bistvenega napredovanja.
Jugovzhodno od Ratiborja pa še trajajo krajevni boji. Proti južnemu in za hodnemu bojišču B r e s I o u - a so boljševiki po močni topniški pripravi pričeli z napadom, vendar jih jc odbila vztrajna posadka po skromni izgubi ozemlja.
Zopet so ostali brezuspešni sovražni sunki ob Putziger N e h r u n g in v zahodni nižini Visie.
Sovjeti, ki so jih podpirali oddelki borbenih in bojnih letal in močan topniški ogenj, so nadaljevali s svojimi napadi na Konigsberg z vseh strani z ogromno premočjo. Hrabra posadka brani z veliko vztrajnostjo vsako hišo pred sovražnikom, ki je vdrl v notranjost inesta.
Na severu zahodnega bojišča se položaj med rekama E m s in W c s e r bistveno ni nič spremenil. Daljo preko črle Meppon — Bramsche naprej prodrli Angleži pa so le korakoma napredovali spričo hrabrega odpora naših padalskih lovcev in grenadirjov.
Med spodnjim tekoin W e s e r e in področjem pri II i I d o s h e i m u je sovražnik s posameznimi napadalnimi skupinami sunil dalje proti vzhodu ter se približal Hannovru. Dalje bolj južno so te boji preložili od Weserc do L o i n c. Po hudem bojn smo izgubili G o 11 i n -gen.
Ob severnem robu Poru rja, severno od reke Sieg in v vzhodnem delu Sanerlanda pa vztrajajo naše divizije proti sovražniku, ki napada brez odmora. Kljub številnim globljim vdorom pa so ponovljeni protinapadi obdržali strnjenost bojišča.
V Thiirinškem gozdu se bore posadke številnih oporišč s nadmočnim •ovražnikom ter s svojim žrtvovanja polnim posegom onemogočajo nadaljnje prodiranje Amerikancev. Tudi pri S c h le u-singenu so naši protinapadi preprečili sovražniku večje prodiranje. Nasprotno pa je ameriškim oklepniškim silam uspelo, da so sunile naprej med H i I d -b u r g h a n s c n o m in reko Main dulje proti jugovzhodu.
Na področju pri S c h w c i n I u r t u je uspešen ogenj našega protiletalskega topništva prisilil sovražnika na tla.
V sovražnem zaledju ostale lastne bojne skupine napadajo ameriške preskr-bovalne kolone ter jim na la način povzročajo visoke izgube.
Na področju pri Crallsheimn poskuša sovražnik rešiti zahodno od mesta obkoljeno bojno skupino. V teku so ogorčeni boji z našimi silami, ki so pričelo s protinapadi.
Na odseku med n e i 1 b r o n n o m in E 111 i n g c n o in pa šo traja močan pritisk. Naši oddelki lovskih in borbenih letalcev so posegli z bombami in strojnicami v boj na zemlji ter sestrelili 11 angloamcriških letal.
Ob L i g 11 r s k i obali nadaljujejo Angloamerikanci s svojimi napadi z močnimi silami ter so po hudih, izgub polnih bojih vdrli v Massa.
Jugozahodno oil jezera Comacchio jc uspelo sovražniku, ki je napadel po najmočnejšem jMisegu topništva in borbenih letalcev, da je nazaj potisnil naš bojiščni lok, ki je segal okoli Luga.
V scvernozahodni Dalmaciji pa so naše posadke oporišč bore v obrambni borbi proti nadaljnjim napadom močnih sil tolp.
Angloameriški strahovalni bombniki so podnevi usmerili svoje napade proti krajem v j n ž n c m in severozahod-n cm nemškem področju. V noči so prileteli britanski oddelki nad srednjo in s e v o r o z ah o d n o Ne m č i j o. Sestreljenih jo bilo 27 večinoma štirimotor-nih bombnikov.
»Nepomembne« težave
Stockholm, 9. aprila. Severnoameriški zunanji minister Stettinius jc izjavil pred svetom za zunanje odnošaje k poljskemu vprašanju, da so težave neizbežne, in da jih je treba smatrati za »nepomembne«. On poziva ameriško javnost, da spričo teli iti sličnih težav ne. zaide v stanje panike. Stettinius skuša obravnavati poljsko vprašanje kot ničevost vsaj z ameriške strani, potem ko jc opazil, da Moskva v tem vprašanju nc dovoljuje nobene šole.
Ce Stettinius nadalje, izjavlja, da je severnoameriška vlada odločena upoštevati legitimne pravice majhnih narodov, potem lahko iz povdarjenja tega sklepamo, na kakšen način razlagajo tn pojem legitimnih pravic.
Berlin. 10. apriln. Angloamerikanci okušajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi vzdržati svoje premike po možnosti nn vseb odsekih zapadnega bojišča. Njihovi letalski napadi nn boljno polje in zaledje naj bi podprli nnpado pehote in oklepnikov in onemogočili izvedbo nemških protiukrepov. Ob reki Issel, kakor tudi ob \Verri so spustili padalsko lovce v nemško zaledje, z nalogo, odpreti zapore, ki so se branile z vso žilnvostjo. Pospešeno so pritegnili topniške oddelke, da bi na žari&čih obdržali svojo premoč. Kkljub temu pa so pod vplivom nemškega odpora in nemških protinapadov na jugu zapadnega bojišča le malo napredovali v Tlitiringijt in med rekama Ruhr in Sieg.
Visoke izgube
V severnem delu zahodnega bojišča, kjer so se doslej krajevno omejeni sovražni napadi vedno bolj stekali v nastope na široki bojni črti, se je sovražnik razprostrl dalje proti severu in vzhodu. Kanadsko-britamske divizije, ki so napadalo med rekama Issel in NVesero, so silile na svojem levem krilu proti jugovzhodnemu robu Zuiderskega jezera, v sredini na obeh straneh reke Ems proti severu in na vzhodnem krilu deloma proti Weserini nižini južno od Bremena, deloma pa preko \Vesore proti vzhodu proti reki I.eine. Severnoamerikanci, ki so bili ob Weseri, pa so 60 priključili napadalcem. Iz področja pri Ilamelnu jo sunil močan klin preko 11»1— desheinia proti severnim obronkom Hnr-škega pogorja; neka nadaljnja napadalna skupina pa je od zgornjega teka VVe-sero dosegla področja uri Gottingenu. Ta preložitev bojev proti spodnjemu teku reke Vechte, proti reki llase in \Veseri ni nižini zapadno od Verdena in proli reki Leine pa je stala sovražnika zelo težko izgube. Nemški padalski lovci iu grenadirji so na nizozemskih tleh uničili številne oklepnike in rezervo ter obkolili pristale britansko padalske lovce. Med reko Ems in Wesero, na obeh straneh Steinhuderskega morjo, pri Ilildeshoimu in Gottingenu so nemški zaporni oddelki uničili številno sovražne napadalne osti, medlem ko so pri Ilolzmindenu, lldxru in kopališču Soden v krvi odbili vso napade.
Skromno napredovanje v Thurtngenu
Uspeh nemških sunkov proti boku in zaledju severnoameriških sil je, dn je ostalo sovražno napredovanje v Thiiringen zelo skromno. Sprememb polni boji pa še trajajo severno od Miihlhausena pri Friedrichrodi in Oherliolu, južno od Suhla in pri Hildburgshausenu. Sovražniku pa ni uspelo izboljšati svoje napadalne baze niti v Thiirinškem gozdu, niti ob Frankovski Saale.
Kakor na severnem odseku zapadnega bojišča so Angloamerikanci ojačili svoj pritisk tudi ob reki Ruhr. ob pogorju Rotliaar in ob reki Sieg. Pri Rau-xelu, severno od Dortmunda, pri Werlu, pri izvirnem področju reke Moli ne in Lenne in ob spodnjem teku reke Sieg so se številni sovražni napadi po skromnem napredovanju razbili v osredotočenem ognju nemškega topništva. Ravno tako se je izjalovil sovražnikov poskus, da bi od Ren vdrl v odporno področje med rekama Ruhr in Sieg. Severnoameriško sile, ki so pristale po zrakn in so severno od Kolna pri ilitdortu prešle preko reke, pa so razbili takojšnji protisunki.
niški oddelki napadli osredotočeno odrezano sovražne oklepniške osli. Prodrli so z jugovzhoda v mesto, ter zagrabili odrezane sovražne oddelke tudi a severa.
Boji na področju Donave
Na vzhodu sta bila zopet dunajska kotlina in konigsborško področje s Sam-landoni težišče bojev Medtem Vo so si držali nemški in sovražni napadi ravnotežje med Muro in Rabo, so so izjalovili lioljšoviški napadi, ki so stremeli za tem, da si pribore dohod k Semmc-ringu z obkotitvijo z juga. Nemške Čete pa so v protinapadu odrezale sovjelske zveze z zaledjem. Na donavskem področju se bore z največjo zagrizenostjo. Boljševiki so zahodno od Dunaja obnovili s-voj prebijnlni poskus v smeri proti St. Pftltenu, vendar pa so se zaustavili ob nemških žilavo se bratiečih oporiščih. Kljub nadaljnjim ogorčenim napadom pa so nemške čete olKlržalc svoje jvoložaj'1 med Tullom in Voslauom. kjer »o uni čile poleg v vojnem poročilu omenjenih tmičenih 35 oklc|mikov še 6 lopov, večino s sredstvi za boje iz bližine. Nadaljnje številno oklepnike so uničili branilci Dunaja pri zapahnitvi sovražnih vdorov. Žarišča l>ojev so bila pri Klo-stenieuburgu, v okolici zahodnega kolodvora in južnih mestnih delih. Na Kah-lenbergu, v Grizingu. pri Mariabrunnu St. Veitu in pri Mauerju v bližini južnega in vzhodnega kolodvora in pri Freudennu so trčili sovražni napadi ob nemško prolisunkc. Sovjetom je uspelo, dn so pod izredno visokimi izgubami v težkih pouličnih bojih napredovali le korakoma. Pri borbah v notranjosti mestnega področja so nemške čete po doslej došlih, še nepopolnih vesteh, uničile nadaljnjih 20 oklepnikov.
Medlem ko so se v Dunaju izjalovili boljševiški poskusi, da bi prodrli v smeri proti donavskim mostovom in ko so bilo sovražne sile, kt so prekoračile reko, odbito jugovzhodno od me:.t» pri Nussdorlu, jo uspelo sovražniku, da je nekoliko zvečal svoje predmoslje ob izlivu Moravo.
Na drugih prehodih pa je vkljub številnim napadom še nadalje zapahnjen. Tudi južno in jugovzhodno od Belih Karpatov ni uspelo boljševikom. da hi prešli preko krajevnih vdorov. Oddelki neke oklepniške armade to v zadnjem tednu nn jugu vzhodnega bojišča uničili 107 sovjetskih oklepnikov, njim pride-IJene protiletalske baterije pa so uničile poleg tega 45 oklepnikov, 7 letal iti 18 topov.
Ogorčen odpor v Konigsbergu
Medtem ko s srednjega odseka vzhodnega bojišča z izjemo še trajajočih nemških napadalnih bojev pri ll.vtiboiju no poročajo o bistvenih bojih, in ko s> se izjalovili sovražni posamični sunki v zapadnem delu Danzitkega zaliva, so boljševiki ojačili svoje osredotočene ti« jiado na trdnjavo Konigsberg Niidmoč-ne pehotne in oklepniške sile so sunile s severa iu Juga po močnem topniškem ognju in ogorčenih letalskih nnpndih. Sovražnik se je preril do notranjega trd-njavskega področja, kjer mu nudijo nemške četo šo nadalje zagrizen odpor.
Istočasno z napadom na Ktinigsberg pa so Sovjeti nadaljevali s svojimi pre-bijalnimi poskusi v Samlandu, kjer jo 12 sovjetskih strelskih divizij, ki so jih podpirali številni oklepniki, skušalo prodreti do Grossheidekruga. V hudih bojih so nemške čete preprečile nameravani vdor ter zapahnile vdore, kl so jih sovražne četo izvedlo po prvem navalu. Poleg 8'.'. v vojnem poročilu omenjenih uničenih sovjetskih oklepnikov, pa so protiletalsko baterije letalstva sestrelile 27 letal.
Resnica o usodi poljskih politikov
9. aprilu. poljskMi
Objava, vodilu i h
dn po-
jih sovjetske vojaške v sovjetski Poljski zvabile v
Napad pri Crailsheimu
V južnem delu zahodnega bojišča so Severnoamerikanci ravno tako le malo napredovali, čeprav so z brezobzirnim žrtvovanjem svojih pomožnih narodov dosegli dolino reke Enz med Neckarjem in zgornjim Renom Protinapad nemških čet pri Crailsheiuiii je bolj pomemben za položaj, kakor angloameriški sunek do reke Enz. Medtem ko so nemški grenadirji južno in jugozahodno od kopališča Mergentheim kljub močnim raz-bremenitvenim napadom zaprli ceslo prodira j očim severnoameriškim oklepniškim oddelkom, so nemški hitri oklep-
Stockholm,
je izgini«) 15 litikov, ki so oblasti
past in odpeljale, da bi jih brez sledu likvidirale, jc povzročila v Londonu vznemirjenje. Medtem ko so v Londonu in Washingtonu z nesramnimi lažmi prikrili prvi Katvn boljševiških zločincev, je odkritje tegu drugega Kntyna Churchillu in Roosevcltu tem bolj neprijetno. V londonskih vladnih krogih so trudijo, da bi sprejeli poročilo poljskega šefa zu informacije o boljševiških zločinih nad namestnikom ministr. predsednika Ln drugimi vodilnimi poljskimi politiki z uradnim »nezaupanjem«. Londonsko časopisje je dobilo navodilo, naj priobči vest, da je »sovjetska vlada obvestila britansko vlado, du poljski politiki niso
— II —
ševiška
k JC
izginili, temveč, da so v Moskvi, se pogajajo s sovjetsko vlado«.
Ko do nedelje še ni prišlo nobeno razjasnjujoče sovjetsko poročilo v London, kakor so to v Londonu še vedno upali, so se morali inerodujni britanski krogi odločiti, du objavijo, da so v londonskih nedeljskih Časopisih izšle vesti, ki pravijo, da je britanska vlada dobila od Kremlja poročilo o navzočnosti Poljakov v Moskvi, treba umakniti ter označiti, »da jim manjka vsaka podlaga'. Uradno celo pnudat-jujo, tla niso dospele nobcAio'informacije od sovjetske vlade. Tu britanski manever pn se jc s tem izjalovil iti London se mora pač sprijazniti, da so pod njihovim vodstvom stoječe poljske politike in pod jaltsko spremljevalno glasbo prepustili običajni sovjetski likvidaciji.
Grška vlada preosnovana
Ženeva, 9. aprila. Grčija kot objekt britansko-sovjetskega interesnega prepira ne. pride do miru. '/. utemeljitvijo: »Vaša vlada ni sposobna, da vodi državne posle, ki so potrebni zn ustvu-ritev pogojev zn zopetno obnovo normalnega političnega življenja«, je grški regent Duimaskinos pozval Plastiraso-vo vlado, k odstopu. Plastiras ie odgovoril: že nekaj časa opažam, da sc mi mečejo polena pod noge. Sedaj jc bila osnovunu nova vlada iz takozvanih nepolitikov. v kateri admiral Petros Vulgoris združuje mesto ministrskega predsednika in treh ministrstev vojske. Boljševiikoni prijsvzno časopisje je pričelo takoj glasno gonjo proti novim ljudem, tako da tudi tej vladi ne moremo prerokovati dolgega življenja. Čeprav so tudi razmere nepregledne, eno je gotovo: Moskva stalno veča svoj vpliv na Balkanu.
Protiboljševiki v zaledju sovjetske armade
Stockholm, 9. aprila. Poročila vodilnih boljševiških listov ponovno prinašajo vesti, da se je v zaledju sovjetske armade osnovala močna protibolj-
Umirajoče življenje v Sibiriji
Madrid, 9. aprila. »Na Poljskem so Sovjeti že deportirali 1.7 milijona Poljakov in jih večinoma pomorili. Le munjšini bo uspelo, da bo dospela v »umirajočo Sibiriijo«. ugotavlja znani severnoameriški pisatelj NViilliaim Tho-mas Walsh v časopisu i>New Leader«, ki izhaja v San 1'ranciscu, \Volsh, ki v svojem članku z redko hrabrostjo svari pred boljševiško svetovno nevarnostjo, izjavlja med drugim naslednje: »Vsn/k dan postajo jnisneje, dn so mali narodi, zaradi katerih neodvisnosti je bila pričeta ta prekleta vojna, zapuščeni in izdani. Oni (tukaj misli Churchilla in Roosevelta), ki so se nekoč označevali za njihove zaščitnike, so se umaknili in molče«.
»Razven milijonov ubitih Poljakov so sedaj tudi v drugih, po Sovjetih zasedenih deželah poklali tisoče nedolžnih žensk in otrok, kakor n. pr. v Litvi. Finsko so sedaj oropali duhovne in matorijnlne življenjske podlage, da bi tudi to deželo končno boljševizi-rali. Vlada v' Washingtonu pa je popolnoma pozabila, da je mala in hrabra Finska bila edini nurod. ki jc plačala svoje vojne dolgove Združenim držovam. Toda kakor znhtcvn
Churchill, korakata London in Wa-shington do konca ob strani Sovjetske zveze, četudi je že danes verjetno, da bodo Sovjeti obdržali svoje gospod-stvo nad Evropo in Azijo. Nikakor se ne sme po/jabtti, da I>enin in Trocki nista proklnmiralo ruske sovjetske zveze, temveč svetovno zvezo sovjetskih republik«.
V Mehiki je klica zu boljševizacijo ameriškega kontinenta, ki jo je sovjetski poslanik Umanski napravil okus-nejšo s penečim se vinom in kavijarjem. V Mehiki jc prostozidarska loža Veliki Orient, ki je bila izgnana iz Evrope, odprla svoj glavni stan. Sovjeti hočejo v Ekvadorju, Kolumbiji in Venezueli osnovati prve ameriške sovjetske republike. Njihove intrige v Združenih državah so javna tajnost. Anglija je mnogo pomagala nevarni boljševiški pošasti. In jjošnst ogroža obstoj britanskega imperije, katerega propad je označil Lenin kot predpogoj za uspeh boljševiške svetovne revolucije. Ede-nov poziv zu osnovanje zapadnoevrop-skega bloka držav ni nič drugega, kakor obupan angleški poskus vztraja nja proti zmngujočemu boljševizmu.
skupina, ki /. uspehom prizadeva sovjetskemu vojnemu vodstvu težko škodo in ki občutno moti prr-skrbovalne poti. Toko priznava tajnik presidiia vrhovnega sveta ukruiinske sovjetske republike v nekem članku, da protiboljševiško delovanje ukrajinskih narodnjakov od zasedbe Ukrajine po sovjetskih četuh ni popustilo, temveč celo narastlo. Ukrujinsko-nomški narodnjaki, tako pravi tn članek, motijo z vsemi sredstvi obnovitev sovjetske oblasti. Isto ugotovitev prinaša boljševiški list »Krasnaja zvezda«,
Moskva potrjuje
Sfockholm, 9. npriln. Soglasje med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom, ki ga je najprej objavil Roosevelt, dri bodo nemški vojaki, ki pridejo v an-gloamcriško vojno ujetništvo, izročeni Sovjetski zvezi kot prisilni delavci, sedaj potrjujejo uradni sovjetski krogi. Organ sovjetskega vojnega ministrstva »Krasnaja zvezda« ugotavlja v nekem opnzovonjn o položaju no zu-padnem bojišču, da gotovo menijo nekateri nemški vojaki, da si bodo lnhko rešili svoje življenje, če se podajo v anglonmeriško ujetništvo. »V tem pn se motijo«, tako nadaljuje list, »kajti sodelovanje med zavezniki je tnko ozko, da bodo vsi nemški vojni ujetniki zapadnih sil izročeni Sovjetski zvezi. Kajti mi potrebujemo tc ujetnike za noše velike gradbene načrte v Sibiriji.«
»Zadnje in edina upanje«
Madrid. Bivši severnoameriški predsednik lloover je izjavil v nekem govoru, da je biln ženevska zveza narodov organizacija brez načel. Bodoča vojna ho neizogibno izbruhnila med Anglijo, Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, če ne bo uspelo najti v San Franciscu uspešno sredstvo za ohranitev miru. San Fran-cisco jo zadnje in edino upanje. Združene države so bodo morale v svrlio svoje varnosti -K>l)orožiti do zob:.
Stockholm. Kakor je objavil finski radio v ponedeljek, jo finski ministrski predsednik Paasikivi podal v ponedeljek zjutraj predsedniku oetnvko vlade. Predsednik jo pozvnl ministre, da nadaljujejo s svojim delom, dokler no bo osnovana nova vlada.
Tokio, 9. aprila. Japonski informacijski urad je v ponedeljek objavil, da je bil Sigoneri Togo, bivši zunanji minister imenovan tudi zn zunanjega ministra v vladi barona Suzuki jo, kakor tudi za ministra Velike Vzhodne Azije. Novi minister je bil uveden na svoje mesto v prisotnosti cesarja pi i svečanosti, ki je bila izvedena v ponedeljek zvečer v cesarski palači.
»SLOVENEC«, sreda, 11. aprila 1045 — št. 81
Proslava hrvatskega praznika v Ljubljani
Ljubljana, 10, aprila.
Na dan obletnice ustanovitve Nezavisna Države Hrvatske je bila v Ljubljani slovesna proslava tega praznika. Zjutraj ob 7, uri je bila slovesna služba božja v stolnici, ki jo je opravil arhidi-jakou in stolni župnik dr. Klinar. Službe božje so ee udeležili hrvatski generalni konzul g. prof. Šalih Baljič s soprogo in osebjem konzulata ter številni zastopniki hrvatske kolonije ter predstavniki nemških in slovenskih oblasti in ustanov z g. prezidentom generalom Rnp-nikom na čelu. Po službi božji je bil slovesen >Te Den nit.
Po cerkveni proslavi se je na konzulatu začelo vpisovanje in čestitanje. Prišli so čestitat Prezident general Leon
Rupnik, vodja nemškega konzulata Platakommandant m ajor Liesenberg in zastopniki uradov ter javnih ustanov. Med sprejemom častnih gostov se je generalni konzul v izbranih besedah spomnil pomena današnjega praznika in in se vsem gostom zahvalil za njihove čestitke.
Popoldne ob 17. uiri je bil v vseh prostorih konzulata sprejem članov hrvatske kolonije v Ljubljani. Kolonija se je svoje proslave polnoštevilno udeležila.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Dve pestri uri za narodne pionirje
V okviru ukrepov za razvedrilo ljubljanskih narodnih pionirjev je priredila akcija »Polic v nedeljo zvečer v gledališču pester večer pod geslom: »Za vsakega nekaj«. Prireditev je bila zelo dobro obiskana ter se je začela z. uvodno glasbo iz oj»ere: »Vesele žene Windsor-ske-. Zaigral jo je mali orkester radij-
Lep uspeh domobrancev
V noči od 4. ua •>. april je manjša <kupina domobrancev Rupnikovega udarnega bataljona naletelu v Mar-kovcu v Loški dolini na skupino tO komunistov, ki so imeli v neki hiši posvet. Med njimi so bili tudi nekateri »višji«. Pravijo, da so zborujoči nripat! ili različnim edinieam razbite komunistične divizije, ki se je z zadnjimi ostanki skušala prebiti proti Hrvaški. Domobranci so hišo neopazno obkolili ter z bombami in brzostrelkami l>re«Micti'li komunistično skupimo. V zbeganosti so komunisti pozabili na oflpor. Po uspešnem napadu so se domobranci zopet umaknili.
ske postaje in tnko ustvaril že prvo zvezo z. občinstvom. V prvem, bolj resnem delu prireditve je recitiral Držaj Vaclav Cankarjevega »Martina bebca« in s svojim natopom prepričal poslušalce. Nato je orkester dovršeno zaigral jK>tpuri iz oj>erete »Dežela smehljaja« vodiij ga je g. Dermelj, nakar se je zaključil prvi dol prireditve s plesnim nastopom, pri katerem srta zaplesala valček Milica Vidic in Drago Pogačar oh Straoiesovih »Pomladanskih zvokih«.
Zadovoljstvo in navdušenje je še na-rastlo v drugem delu uspele prireditve ob ljubi; i h pesmih, ki jih je predvajal šrainel Friedel. Sledil je komični ples pod naslovom »Visoko na gori«. Glasbeni komik Ferry je izzval prave plazove smeha, medtem ko je čarovnik Albert Schaffer s svojimi biseri magične umetnosti pri hvaležnem občinstvu vzbudil izredno napetost in pozornost. Posamezne točke je vezal spretno z duhovitimi napovedmi Valo Bratina.
Želeti bi bilo, da bi se v doglednem času večer ponovil za pionirje, ki med tednom delajo z lopato in krani[X>m.
ertz.
Kaj je novega pri naših sosedih?
Iz Trsta
Ii gledališča. V Verdijevem gledališču »o
uredvajall zadnjo predstavo \Vagnerjeve upore »Tristan in Izoldu- Oporo j« dirigiral mladi dirigent Glauco Ourlel, ki i« nadome-» oval od»utncgu dlriuenta Moralta Kljub mu, da ni mugol imeti pred predstavo niiii ene vajo * orkestrom jo svojo nalogo izvršil /.do zadovoljivo io tel med poalušaloi toplo lobravanje. Glavno vloge ».> igrali gospa Ifelni-Shisa, tenoriat Voyer, gospa Jela.'-baritonlst Bardelll in basist Mongelli. — Bi-iii jo tudi tretja repri/.a Verdijeve »Travi-utoi pod taktirko dirigenta Edmonda De Veccbi ia. — Verdijevo gledališč« pripravlja za prihodnje dni Bizoto.o opero .Cnrraon«.
Ponovitev »Pomladnih melodij« v Rosse. tijevem gledališču, ki »o že prvič žele toliko priznanja, jo bila pred kratkim. Dobiček Je -el v korist bombardirancom. Kakor pri prvi prireditvi, jo bilo tudi tokrat poslušalcem dano izražati »vojo žflje In je mogel sli-r vsak svojo najljubšo pesem Tudi ta pred--.ji.-a jo bila pod pokroviteljstvom Deutscho Horater.
Z Gorenjskega
Tr Kamne gorice. Odkar je bila ustanov. lje,na v Kamni goriei domobranska postojanka. ho komunistični tolovaji no upajo več v bližino naselja. Tudi nimajo dovolj poguma. da bi tvegali napad na domobrance. Lo tu in tam lz daljave strelja o zahrbtno na posameznega domobranca ali kako ogledni-co. Domobranci seveda vestno preiskujejo okolico in včasih nalete tudi na dober plen. Tako »o v vasi Vošče našli domobranci tolovajski bunker, v katorem se jo skrival komunistični inttmdant r. imenom Milo«. Hotel io jo popihati, toda bil jo prekasen ln ga jo preliitola domobranska krogla. V bunkerju »o domobranci našli poleg orožja in streliva tudi dokaj agitacijskih tiskovin.
Iz Spodnje Štajerske
Preseljenka ISP.e svojo sestro. Marija Se-
koranja, roj. Bach, doma iz Buč v brežiškem okraju in živega v prešel jeniškem taborišča Uinaicdhiiptlfigor 91. Dresden, Kar. Iiaus Biihlau, išče svojo sestro Julijo Bach, ki je živela nekjo 11« Spodnjem Štajerskem.
Hnda pomladanska slana
Bela nedelja Je bila letos pomladansko prijetna, topla ln sončna. Prinesla pa je ob jutranjih urah na polja ln vrtove hudo pomladansko slano, ki je pač na mnogih krajih napravila dokajšnjo škodo. Tudi v ponedeljek je bila zjutraj slana, toda no tako močna kot v nedeljo. Ta pomladanska slana je zlasti Škodila češnjam, ki so bile prav po zadnjem deževju v najbujnejšem cvetju. Manj je slana škodila marelicam, ki so že vse oprašene.
Tramvaj vozi
Po dvotedenskem odmoru Je v nedeljo 8. aprila ljubljanski tramvaj začel spet voziti po novi od 1. aprila veljavni tarifi. Mnogi Ljubljančani so se tramvaja zelo razveselili, kajti b svojimi vozovi ln svojim posebnim ropotom daje tramvaj poseben ton dnevnemu življenju in vrvenju pa ulicah. Ko tramvaj ne vozi, jo ob delavnikih Ljubljana kakor mrtva.
Kolesarji, njihove zadeve in tatvine
Varnostni organi »o prod tedni zniell izvajati kontrolo nad kolesarji, ki so vozijo po ljubljanskih ulicah, to nnjvečkrat na najprometnejšlh točkah. Pri tej kontroli je šlo v glavnem, da-U imajo kolesarji popolnoma v rodu svojo prometne kolesarsko knjižice, da-li so njih podatki ujemajo • tovarniškimi številkami kolesa in « evidenčno številko. Ta kontrola je napravila mnogo sitnosti kolesarjem, ki eo bili bolj brezbrižni in se niso točno držali vseh predpisov. Navadno niso imeli s seboj prometne knjižice. Kjer ni bilo vse v rodu.~»o organi zaplenili kolo In ga odpeljali na policijsko upravo. Nekaj koles Je bilo zaplenjenih. Lastniki so imeli pač nato mnogo posla, da so uredili svoje zadeve. Potrebno je na tem mestn kolesarje zlasti opozoriti na dre celo važni dejstvi, na dve dolo. čili o kolesih. Prometna knjižica nI prenosljiva na drugo kolo, prav tako nI prenosljiva na kupca, kateremu jc bilo kolo prodano. Prav tako se ne smo evidenčna tablica prenesti is enega na drugo kolo, kar 10 mnogi storili.
Zadnji čas so kolesarji postali nekam nedisciplinirani. Meni nli tebi nli se ko. modno vozijo po raznih hodnikih v bolj stranskih ulicah. Lahko opazujemo, kako
kolesarji dirkajo po hodnikih v Streliški uliol, pu tudi drugod so se kolesarji sila
razvadill.
Rubrika o kolesarskih tatvinah je tudi lotos silno natrpana z raznimi prijavami. V treh mesecih je bilo letos ukradenih že do 250 raznih kolos, katerih vrednost cenijo na okoli 2,000.000 lir. Kolesarski tatovi «0 pravi špeciallstl v strokovni cenitvi posameznih kolos. Stara kolesa pušiajo v ne-mar. Prav nova kolesa z novimi plašil so jim najbolj všeč. Ne mine dan, da ne bi bilo kako kolo ukradeno.
Splošna bolnišnica v letu 1944
Splošna bolnišnica jo lani sprejela 27.261 bolnikov. V bolnišnloi jo umrlo 574 bolnikov, ozdravljenih je bilo 10.028, ostalim je bilo stanje izboljšano ali pa so zapustili bolnišnico neozdravljenl.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V soboto, dne 7 aprila 1945, sta se v cerkvi Marijinega Oznanenja poročila mr. phr. Janez Kromar In Kavili Majda Čestitamo!
Nove poštne znamke
vzbujajo zadovoljnost v vseh krogih, ki jim je pri srcu red v naši pokrajini, zlasti pa prav zato v vseh poslovnih krogih. Posebno vesola je pa naša javnost novih znamk radi lepih slik naših krajev. Znamke so za soda-nje čase in razmere tudi na tehnični višini. Vse nestrpno pričakuje, da bi napovedane znamko čimprej izšlo. Lahko povemo, da bo. do odslej znamko izhajale v kratkih presledkih tor bodo najbrž do kraja meseca, če ho Ljudska tiskarna redno dobivala pogon sko silo, Izšlo vse znamke frankovnega in portovnega stavka.
Kincmatoffrnfi
KINO MATICA - »Ob zvokih rlajbe«. - Predstave ob 17 in 19.	Tel. 22-41. KINO SLOGA - »Velealarm«. - Ob 17 in 19. KINO UNION . »Korak r »Iran« - Marianne lloppe, Kari L. Diehl. Predstave ob 17, 19.
•Cddaiattki skavtu Jtfreorti prtmrtt*
RADIO LJUBLJANA
Dnevni program ia 11. april:
7 Poročila v nomščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes ob 7.30 poročila v slov. — 9 Poročila v nomščini — 12 Napoved sporeda, n»:o opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini, o položaju in v slovenščini — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj
—	15 Nemški spored — 17 Po-nčila v nemščini in slovenščini — 17.15 Glasbena mod-igrn — 17 30 Otročka ura — 18 Mali koneort
—	18.30 Trio »Trnovo« — 19 »Slovenski na-povi. — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Aktualno predavanje — 20 Poročila v nemščini — 20 15 Komorna glasba — 21 »To uro posvetim tfb i i — 22 Poročila v nemščini in napoved sporeda — 22.15 Olasba pred polnočjo.
Iz Ribnice
Velikonočne praznike ao v Ribnici ln v ribniški okolici povsod lepo praznovali. V nekaterih gorskih vaseh so tolovaji pokradli nokollko »žogna«. Drugače pa je bil popoln mir. V Hrovači pri Uibniol je bila oelo velikonočna procesija.
t Jože Kastellc. V bojih a tolovaji Je padel domobraneo Kastellc Jože lz Ortneka. Naj bo vrlemu fantu žemljica lahka, njegovo starše pa naj tolaži Bog.
KomnnlsUinl tolovaji so bili 4ud| na veliki leden lačni. Zato so v ribniški okolici že na veliki četrtek svečor obiskali vaa Za-doljo ln pobrati vse, kar so gosiiodinje pripraviJo za peko. Naslednji dan eo se pritihotapili v Bukovloo in se »zanimali« za enake dobrot«. Prav gotovo se je marsikdo od njih spomnil tistih lepih časov, ko je v miru doma lahko jedel velikonočne dobrot«.
Varčujte z elektriko!
KULTURNI OBZORNIK Prirodoslovna izvestja
Glasilo Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Knjiga I. 1944.
Z uredbo šofa pokrajinske uprave v Ljubljani štev. 5370/1 z dno 8. maja 1944 je bil prtrodoplsnl del Narodnega muzeja v LJubljani osamosvojen v samostojni in neodvisni Prirodoslovni muzej, ■ uredbo štev. 1234/1 z dne 26. oktobra 1944 pa se je razširilo obsežje njegovega dela tako, da »postane ta muzej v življenju slovenskega naroda znanstveno. nnrodno gospodarsko, muzeoioško, didaktično in publicistično aktiven, v mnogem z žlvljensklml nujnostmi ljudstva neposreden iinltelj, potrebam naroda prilagojen moderen zavod«. Posledično tej osamosvojitvi izdaja Prirodoslovni muzej tndi svoje lastno glasilo ln prvi lotnlk Prlrodoslovnih izvestlj za 1. 1944 Je bil dotiskan te dni.
Izvestja jo uredil ravnatelj Prirodoslovnega mnzcjn dr. Fran Kos ln pretežni del tudi sam napisal. Knjiga obsega 220 strani besedila in 24 strani slik, vsebuje pa pet razprav, oziroma člankov ln sicer: Kos. Iz biologije ln ekologije triglavskih tiotomld; Kos. Plelstoeenl prolioscMI Prirodoslovnega muzeja v LJubljani: Bndnar-Llpoglavšek, Rastlinski ostanki In mlkro-stratlgranja mamutovega najdišča v 'Ncv-IJah; SI vir, Domovinski prlrodnl spomeniki; Kos, Postanek In razvoj Prirodoslovnega muzeja v LJubljani.
Dasi so Izsledki prvih treh raziskovanj namenjeni v prvi vrsti strokovnjakom, jo v njih vendar tudt mnogo snovi, zanimive za vsakega izobraženca, zlasti So zaradi toga, ker ae vsi tičejo živali ln rastlin domače slovenske zemlje. Izotomlde (od-skočniki, ledoniške skakavlce, žuželke na razvojno nizki stopnji brez preobrazbe) triglavskega masiva utegnejo zlasti zani-
Gospodarstvo
Preskrba oseb pri gradnji postojank
Vrhovni komisar na oporaoljskera področju »Jadransko Primorje« jo izdal dne 15. marca 1945 naslednjo dopolnitev k odredbi o preskrbi osob, vpoklicanih ln zaposlenih pri gTadnjl postojank z dne Tn. XI. 1944
Cenj. naročnike
■■šib listov vljndoo opozarjamo, di lahko
poravnajo naročnino
za časopise tadl
v naši podružnici na Miklošičevi cesti
Istotam •prejemamo Inseratna naročila in ■aroiila aa Slovenčevo knjižnico in »Rait«.
mati naše gorohodoe, ki jih morejo na svojih pohodih saini opazovati. — Od izumrlih proboscidov (trobčorjev, slonov) je opisan tudi mamut, ki je bil 1. 1938. izkopan po naklonjenosti pokojnega bana dr. Natlačena v Nevljah pri Kamnlkn. Ta mamut. s konturami rekonstruiran, je razstavljen v mineraloškem oddelku ljubljanskega mnzeja Tretji Kosov članek obravnava postanok in razvoj Prirodoslovnega muzo.ia v Ljubljani. Prvo pobudo zanj jo dal škof Avgust Gruber I. 1821.. ustanov, ljen pa j« bil pet let kasneje ln plcer z mineraloško zbirko Zlge barona Zoisa. Sedanje muzejsko poslopje je bilo dograjeno 1. 1885. Od enotnoga muzeja se je 1. 1921. odoepil Etnografski institut, oziroma Etnografski muzej (1923) iti — kakor povedano — 1 1944. Prirodoslovni muzej. — S temi tremi razpravami Je zastopan v Izvestjlh zoolog dr. Frun Kos, priznani raziskovalec živalstva, predvsem domače favne.
Botaničnega značaja jo razprava dr. Ane lludnar-LIpoglavškove. V njej niso navedeni samo uspehi preiskav, marveč so popisano tndi motode takega dela. kar na-pravlja razpravo mikavno ln razumljivo tudi nestrokovnjaku. Razprava se tičo cvetnega prahu, peloda, iz najdišča nevelj-skega mamuta. Po pelodu so more sklepati na kakovost rastlinja in podnebja za mamutove (pleistooenske, diluvlalnel dobe.
Inž. Antnn filvlc našteva v svojem spisu »po svoji zgradbi, flori aH favni Izrazito tipične, znanstveno, spominsko nli gospodarsko važne pokrajine u!i predele, oziroma posamezne prir.xinine slovenske zemlje«, ki naj se ohranijo nepoškodovane, in navaja zakone tor naredbe, po katerih so razno priroclnine žo sedaj pod zaščito Članek je napisal Sivio kot tajnik »Posvetovalno delovne skupine za varstvo In ohranitev prirode In prirodnih spomenikov slovenske zemljo , ki jo prideljeaia Pr 'o-slovnemu muzeju.	S. B.
——imi hbpi sii—iiiim—TTirTr«niii I)
(BI. list štev. 9 z dne 31 januarja 1945): >V
1945
členu 8 odredbo z dne 27.	XI. 1944 vsebov	
tabela so z veljavnostjo	od	1. marca
glasi takole:		
davčna podlaga	urna mezda	
0 do 10 000 . .	•	9.— Lir
10.000 ,, 15.000 . .		1».- ..
15.000 „ 20.000 . .		15.— „
20.000 „ 25.000 . .		18.— „
25.000 „ 30.000 . .		21.- „
30.000 35.000 . .	r	24.— „
35.000 „ 40.000 . .	•	27.— „
40.000 „ 45.000 . .	•	30.- „
45.000 ,. 50.000 . .		33.- „
nad 50.000 . .		36.- „
Labnccnsis:
Zadnja rokovnjaška poglavarja
Bil sem v vojski vjet in na Francosko peljan. L. 1812 sem šel z Napoleonom nad Rtue, pa sem na Poljskem ostal. Vsega vkup sem cesarja 29 let služil.« Ljudje pripovedujejo, da je rokovnjaški poglavar Voliti Groga svoje podložne v Udncm borštu nad Kranjem pod neko krivo jelko poročal, rekoč:
»In nomine patre vzem' jo na kvatre. Ce goršo dobiš, pa to zapustiš « Sesti dan tega moseca je v 94. leta svoje starosti na Terstcniku umeri.«
Zadnji znani rokovnjaški poglavar 8i-horl, Imenovan D 1 m e ž , strah kranjske dežele, jo umrl 21. januarja 1862. Zadušil se jo v neki opekarni na Gorenjskem. Vsa dežela je bila pokonci, ko so je zaznala voet, da je Dimoža dohitela smrt, saj so Mi ljudje knr križali pred nJim, tako jlh je znal 6trahovatl.
Doma je bil v Bltnjah pri Kranju. Hodii je v Ljubljano v šolo, toda nI kon-Aal svojih študij. Zapustiti jo moral 7. gimnazijski razred zaradi nekih ljubavnih dogodkov. Nato ga je hotel oče vtakniti v vojaško suknjo. Ker se je z njim spri in zaradi nekih tatvin, se je začel skrivati, zbežal je od doma ter se skrival po koroškem in Tolminskem ter nazadnje postal poglavar rokovnjaike iete. Svojo čoto Je iatal dobro disciplinirano. Zaradi dobrih
zvos s kmeti in gostilničarji po vseh krajih mu jo bilo mogoče, da se je uspešno skrival pred zasledovalci, biričl ln orožniki, ki so mu bili za petami. Posebno kamniški birii Stoje se je na vso moč trudil, da bi zaslužil na Dimcževo glavo razpisano visoko nagrado. Dimož pa ga je zaprl v neko gostilno in mu prt oknu zaklical: »Imel si ptička, n ga nisi znal ujeti!«
Na Smarjotni gori pri Kranju je imel kočo, v kateri so se včasih shajali, v Železnikih pa posestvo. Hišo jo pozneje baje zaradi nekega dekleta prodal za 500 goldinarjev. Tu je obhajal večkrat cele orgije. Godci s Tolminskega so mu godil, neki slepi Matijče pa je igral na oglice. Povabil je tudi dekleta in druge kmete iz okolice na tako gostije, toda med najboljšo zabavo ln plosom jo izginil ter ee je vrnil šele proti jutru s kakega rokovnjaškega pohoda. Ljudjo so govorili: »Ta človek mora biti z vragom v zvezi ali pa sam denar kuje.«
O njem se pripoveduje, da je bil lep ln sila močan ilovok ter ga ni nobeno že-lezje ln zapah zadržal. Po neprevidnosti njegovih ljudi so ga nokoi ujeli biričl na sejmu v Kranju. Izdal ga je neki kmet lz cerkljanske župnije. Tirali so ga v Mekinje, kjer je bila sodnlja ln ga odtod v slami povezanega na vozu peljali v Ljubljano. Med potom pa je ušel ln cerkljanski kmet je imel šo isto so$ rdečega petelina na itrehl. Maščevanje je sledilo vsaki taki lidajl. Na Poljanah prt Kamnlkn Je na polja plela neka žensko, U aa je neko«
ovadila. Dimež se jI je približal, pograbil njena krila, jlh zvezal ženski nad glavo ln zaklical: »Sedaj pa šo enkrat izdajaj Di-mežal«
Dimež sc je vedno preoblačil. Nekoč je nastopil kot gospod v Kranju v gostilni »Pri stari pošti«. Tu se je zabaval z on-dotno gospodo in večerjal. Ko jo po njegovem odhodu natakarica pospravljala mizo, je našla pod krožnikom listek z napisom: »Dimež vas pozdravlja.« Drugič zopet jo nastopal kot trgovec, mešetar, lovec ali kmet. Niti ženskega krila se nI branil, kadar mu je šlo za kožo. Na Jeperci pri Loki je s svojimi pajdaši pobil v ondotnl corkvi vola, ki so ga razkosali, da so ga laže odnesli. V Loki jo imol svojo skrivališče v tretji hiši na trgu pod stopnicami. Kadar je bil v tem kraju v nevarnosti, je izginil, da nikdo nI vedel kam. Stopnioo so so dalo dvigniti, pod njimi pa je Imel urejeno sobo. Njegova drznost je preseguln vse moje. Nekoč si jo na oostl Izposodil kočijo župana Sporna ln v njoj obiskal mokinjskega sodnika pl. Sponauerja. Zaljubljen jo tudi bil ln marsikatero dekle je vodil za nos. Lepa črnolasa Kovačeva Roza lz Solo jo skočila v vodo zaradi nesrečne ljubezni, ko je zvedela, da Dimož ljubi drugo. Ob Bvoji smrti Je zapustil osemletnega sina, ki ga jo Imel v Ljubljani v reji.
Take negotove varnostno razmere ln rokovnjaški podvigi na Kranjskem so tra-;.. I i Ka yrnn nrvn pnlovion 19. atolotla. dokler se niso zboljšall In uredili z ustanovitvijo orotniitva (1850).
(Konec.)
Odstavek 3, 61. 8 se -glasi odslej takole: »Ce ni plačilnega naloga, ee plačuje po 9 Ur na uro.« (Op. uredn. Gre za samostojne obrtnike, kmetovalce in pripadnike svobodnih poklicev, ki dobe izravnalne zneske iz vpoklica in zaposlitve v navedeni viSini, ki je odmerjena na osnovi davčno podlage.)
Dopolnitev Jo bila objavljena v Naredbe. nem in uradnem listu št 3, t dne 2«. marca 1945.
e
Državni dolg Bonomljeve Italije. Kakor
rooromo posneti iz pred kratkim objavijo, noga poročita Bonomijevega finančnega ministra Solerija, znaša javni dolg Bonomue. ve Italije 675 milijard lir, za katero je treba plačati letno 17 milijard obresti. Bančne vlogo so med tem narastle na 22. milijard lir. Za svrhe obnove ata bili vplačani 2 milijardi tir.
G L A S i
LEPOSLOVJE, tloven-sko in tnje ter ostale izvirne knjige in prevode knpuje . Janez Dolžan, knjigarna Stritarjeva nlica. Revijo KAT. AKCIJE;
f
Vera je nnd razumom, nikdar proti njemu.
(lomai Akoinski.)
KOLEDAR) Sreda, 11. malega travna: Leon I. Vel., puščavnik ln cerkveni učenik: An tipa, mučeniea: Filif>, Skof; Izak, spo-znavalec.
Četrtek, 11. malega travna: Julij I., papež; Visija, devica ln mučeniea; Saba Gotski, mučeneo. Lunina sprememba: Mlaj ob 13.29.
LEKARNIŠKA SLUZBAi Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pioooli, Dunajska cesta 8; mr. Hočevar, Celovška oesta 62; mr, Gartus, Moste, Zaloška c.
ZATEMNITEV od M. 15 do i« j
fljioA*te norice
Zvezna pisarna slovenskih narodnih pionirjev nI več na Mlklošlievl oeati 29, temveč na Sv Petra eesti 2(11
Podpornemu društvu za gluhonemo mladino jo darovala Maver Slavlea v počastitev si>omina ge. Mioe Mladičeve 800 Ur, stavbenik BrlcolJ Ivan v počastitev spomina dr. Fr. Vlranta znesek 300 Ur.
I. ženska meščanska šola (šentjakobska) v Ljubljani. Od srede U. aprila dalje se vrši pouk v vseh razredih od 17. do 19. ure po sedanjem urniku Ob predalarmu so pre. kine pouk lo za učenko prvih treh razredov, četrti razred ima pouk.
Zahvala. Slov. Rdečemu križu ao d aren vali g. Mr. ph. Bergamnn Hedy, Novo mesto počastitev spomina pok dr. Otona Fetti-oha lir 1000 in g. Alič Avgust, Ljubljana, Pokopališka 4. mesto cvetja na grob g. Antona Lingerja lir 300 Prisrčna hvalal
Velikodušni dar slovenskega umetnlka-Med darovi, ki jib Ljubljančani radodarno poklanjajo v dobrodelne namene, je eden izmed najdragocenejših in najvellkodušnej-šlh gotovo oni. ki ga je poklonil pesnik dr. Alojz Gradnik. 6o Istega dne, ko je za svojo odlično duševno stvaritev prejel literarno nagrado Pokrajinske uprave v znesku 10.000 lir, je celotni znesek lzroitl v roke vršilcu dolžnosti ljubljanskega župana gospodu Francu Janilgaju s prošnjo, naj ga razdeli za vellkonoine praznike desetim najrevnejšim družinam z otroki in sicer vsaki po 1000 Ur. Med obdarovane) *o bili svojoi treh družinskih očetov, ubitih pri letalskem napadu 9. maroa t. 1. ter družine z vei kot štirimi nepreskrbljenimi otroki. Podpora zs praznike jim je prišla tako nepričakovano, da so se ganjeni zahvaljevali zastopniku mestnega županstva ter blagrovali velikodušnega dobrotnika, ki se je sam odrekel prlboljškom za praznike, da je mogel osrečiti 'iriiL', Ta lepn socialna gesta slovenskega kulturnega delavca zasluži javno priznanje!
DR2AVNI GLEDALIŠČI
Dramsko gledališče
Sreda, 11. aprila ob IT.: T. Grillparzer: Ljubezni ln morja valovi. Red Sreda. Četrtek. 11. aprila oh 17. url: S Lngerlftf.
- B. Begovič: GBsta Berllng Red A. Petek, 13. aprila: Zaprto.
Operno gledališče
Sreda U. aprila: F. Lehar: Paganlnl. Red C. Četrtek, 1J. aprila ob ll.t W. A. Mozart: Čarobna plščal Rod Četrtek. Petek, iS. aprila: Zaprto.
MALI 0
1 Službe jj
dob« B
NOČNI ČUVAJ. zmo. ion nemškega jezika
(npokojonec), dobi v hotelu službo. Inlorma-cijc: Sv. Petra c. 9.
SLUŽBO DOBI gospa ali gospodična k dvema otrokoma za čez dan. Naslov v npravi »Slov.« št. 2530. b
1 Službe |
iiteio |
KUHARICA - srednjih let, samostojna, išče primerno službo pri dobri krščan. družini 2—3 oseb. — Ponndbe pod »Poštena in pridna« št. 2533 npravi. a KUHARICA - bivša gostilničarka - prvorazredna, begunka, išče mesto kot gospodinja ali kuharica v podjetju ali v dmžini boljših oseb. Govori slovensko, nemško in hrvatsko. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Gospodinja« št. 2526.
| Prodamo $
I.1MONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. - Stekleničko prinesite % seboj. Dro. perija Ant. Kane, ži-
dovska ulica t._
SPALNICO, šperano -pleskano na orehovo korenino, in kuhinjsko opremo prodam. Mizarstvo »Sava«, Mi-
klošičcva cesta._š
PARCELO 1200 m* — jirodam tudi deljeno. Ponudbe upravi Slov. pod »Strogo neposred no« it. 2524._ P
j JCupjmo |
NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi razne umetnine — in razne boljše predmete. Plačo tnkoj. Stritarjeva 2. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in razne steklene predmete Plača takoj. — Stritarjeva 2._
Cttalte Knjige
»Slovenčeve knjižnice«
letnik 1942, št. 3 in 4 ali pa cel letnik, knpim. Ponudbe upravi »Slov.« pod: P/Revija štev. 2521.	k
Umrl nam ie v 81. letn n«š Ijnbi mož, ■ dobri oče, dedek in pradedek, gospod
Švigelj Franc
Pogreb bo v četrtek, 12. aprila ob »/>10 dop. * Zal, kapele sv. Andreja, na pokop, k Sv. Križu.
Ljabljana, dne 10. aprila 1945. žalnjoče družine: SvIgelJ, Bebec. prof. Devetak.
Umri jc ▼ 60. leta starosti gospod
JULIJ CESAR
major
Pogreb bo v četrtek, 12. aprila, ob 9 dop. z Zal, kapele n. Nikolaj«, na pokopališče k Sv. Križu. Ljabljana, dne 10. aprila 1945. ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA. Vsem, ki sto našo drago ženo, mamo, staro mamico, sestro in svakinjo, gospo
Lojzko Zupan roj. Zaletel
soprogo žel. nradnika v pok. | v tako velikem števila spremili na njeni zadnji llamaniamnl 1 P"'': J' r*°kloni'i cvetja in gg. pevcem za to-Hfcameiliam« B I lažljive žalostinke, najprisrenejša zahvala.
•a... --------- I Maša zadušnica bo brana v četrtek 12. t. m.
ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Meloda,
Žalujoči ostali.
Veliko OGLEDALO stensko, s starinskim zlatim okvirjem, zamenjam za protivrednost ali prodam. Ver-stovškova ul. 8. LONEC 40 litrski, nov, emajliran, in fin, bel platnen prt s 6 prtiči zamenjam ozir. prodam. Mikek, Cesta Rožno dolino 18 a.
ZRAČNICO zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2534.
Za pravo KAVO nudim protivrednost. Ponudbe na »Slov.« pod »Nekadilec« št. 2527.
Fantovski SUKNJIČ (rckelčck), JI—14 let, hlačke, moške srajce, boljša očala za mladoletne in odrasle, ter otroške čevlje št. 30 in 34 zamenjam za živila. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2529.
1 Šobe ~8
1_'štolo g
SOBICO z dvema po. sieljnma, preprosto — Iščeta 2 lnvnlida. Stanovanje bi rabila ta_ koj. — Ponudbo nn upravo »Slov.« pod: »Točna plačnika< št. 2510.	s
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našo ljnb. ljeno mater itd., gospo
Terezijo Dobrovoljc roj. Kranjc
na njeni zadnji poti in sočustvovali z nami, izrekamo najtoplejšo zahvalo. — Sv. maša zadušnica bo brana v soboto 14, t. m. ob 7. ari v cerkvi sv. Jakoba.
2alnjoče rodbine: Dobrovoljc, Erzin, Jarjevčič, Kranjc.
ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našega dragega _ ,.v r,
Unetic Franca
se za ganljivo slovo in spremstvo na pogrebu zahvaljnjemo vsem, posebno g. dr. primariju Rakovcu, č. duhovnikom in pevcem, ter vsem prijateljem in znancem. Maša zadušnica bo v četrtek 11. t. m. ob 7 v cerkvi na Viču. Žalujoči ostali.
+ Umrli so nam v 75. letu starosti naša ljub Ijena mama. stara mama, teta, tašča in svakinja, gospa
Marija Golob roj. Sušnik
Toireb drage pokojnice bo v četrtek 12. t. m. z žal, iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana, Novo mesto, dne 10. aprila 1945.
Žalujoči otroci: Jakob, France, Ivanka, Minka, Francka, Roza — ter ostalo sorodstvo.
j Poizvedbe | +
Damsko zlato URICO I I z zapestnico vem zgubila 7. t. m. od Hol-zapflove ulice, Vrhov-čeve ulice, Vidovdnn-ske ceste. Sv. Petra ceste do VVolfove uli ce. Imela je monogram SD in datum. Ker mi je drag spomin, pro-sim najditelja, da io vrne proti napradi v trgovini Oolenc Silva, dežniki — Prešernovo nlica 42 ali pa v llo! zapflovi ulici 17a,
Prenehalo jo 8. aprila utripati v 63. letu starosti blago srce naše skrbne in dobre žene, zlate mamice, babice, sestre, tote, svakinje in tašče, gospo
MARIJE UHAN roj. KRAVCAR
posest niče v Mokronoga Pogreb blagopokojne ie bil 10. aprila 1945 na
domačem pokopališču v Mokronogu. MokronoR, Ljubljana, Zagreb. Novo m., 1'rebnje. Globoko žalnjoči ostali: Jože, mož; Pepl, tlinči, Marjan. Vinko, MIlan, sinovi; Mlcl por. Gorjane, Olga, Justl por. Tratar, Anica por. Schmldt in Vera, hčerke — in ostalo sorodstvo.
Za .Ljudsko Mskarno«i Jožt Kramarlč — Izda 'atolJ; Jožko KrošelJ — Urednik: Janko Hafnor.