PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE* £xxxxxx-.xxxxvxxxxxxxxxxxxx\\xxxxxro.xxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxx\xxxxvxxx\xxxxxxvxxxxxxxxxxxxvxxxx'xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ MINUS 18°C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem Izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 1111611*1111 Xxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv.xxxx'xxxxxvxxx'ž PROBLEMI JESENIŠKE ŽELEZARNE DELAVSKA ENOTNOST KLJUB TEŽAVAM OHRANITI OPTIMIZEM 27. JULIJA 1968 Št. 30, leto XXVI. — Delamo znatno bolje kot smo lani, kljub temu pa smo zavoljo različnih zunanjih vzrokov v težkem finančnem položaju, pravzaprav na robu likvidnosti. Če se bodo res podražile cene mazuta, električne energije in železniškega transporta — kot se napo- Razgovor s predsednikom komisije za mednarodne stike RRI REPUBLIŠKEM SINDIKALNEM SVETU: _ V znamenju človečanskih pravic BRANKO BABIČ je vodil delegacijo jugoslovanskih sindikatov na letošnjem zasedanju Mednarodne organizacije dela v Ženevi — V dneh od 3. do 26. junija ie v Ženevi zasedala skupščina Mednarodne organizacije dela IMOD), katere članica je tudi 'Jugoslavija. Letos ste vi, tovariš Šabič, vodili delegacijo jugoslovanskih sindikatov. Toda najprej na kratko o mednarodni °rganizaciji dela. — Prihodnje leto proslavlja MOD svojo petdeseto obletnico. To je posebna organizacija v okviru Združenih narodov, ki se ukvarja predvsem s problematiko, ki kakorkoli zadeva delovne odnose, torej vprašanja vse od udeležbe sindikatov pri sporazumevanju z vladami in delodajalci o notranjih ekonomskih vprašanjih, nato o povsem mezdnih vprašanjih pa tja do sklepanja o konvencijah o pravicah delavcev v mednarodnem prostoru. Še to: MOD je tripartitna organizacija, ki jo sestavljajo kot enakopravni člani predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlad posameznih držav. — Mimogrede, tripartitnost in s tem neizbežno pogojena različnost interesov se bržčas odraža tudi na učinkovitosti dela. Interesi sindikatov so kajpak — in zlasti velja to za zahodni svet — v nasprotju z interesi delodajalcev in vlad ter seve obratno, tako da verjetno marsikatero za delavski razred pomembno vprašanje ne more dobiti potrebne večine. Je to točno? — Vsekakor. To se je pokazalo tudi na letošnjem zasedanju skupščine MOD. Naj to ponazorim z na videz manj pomembnim primerom: za predsednika letošnjega zasedanja je bil predlagan predstavnik argentinske vlade — in spričo terorja te vlade do tamkajšnjega sindikalnega gibanja smo vsi predstavniki sindikatov v tako imenovani delavski skupini glasovali proti njegovemu izboru. Toda potrebno večino si je ta delegat zagotovil med predstavniki v zboru delodajalcev in zboru predstavnikov vlad.. Ta razlika v interesih je postala še očitnejša pri glasovanju o posameznih resolucijah. Skupščini je bilo namreč predloženih 16 resolucij, med katerimi je treba po poslovniku najprej izbrati pet prioritetnih resolucij in nato vrstni red obravnave tudi za preostale, če je seveda sploh še dovolj časa za to. Tako se je denimo primerilo, da ni prišla med prvih pet prioritetnih resolucij niti tako imenovana resolucija o Španiji niti resolucija o dekolonizaciji, saj sta bili uvrščeni po glasovanju šele na peto in šesto mesto. — Naj torej to pomeni, da skupščina MOD sploh ni obravnavala omenjenih resolucij? — To ne, kajti po sprejemu petih prioritetnih komisij je bilo še dovolj časa za razpravo o obeh resolucijah. Toda resolucija o Španiji je bila zlasti z glasovi delodajalcev in predstavniki vlad zavrnjena, pa čeprav je bila predložena že tretje leto zapored in letos celo v treh variantah ter slednjič še v kompromisnem in zelo omiljenem združenem tekstu. Pri resoluciji o dekolonizaciji pa so nekateri predstavniki vlad in delodajalcev prav tako vešče izkoristili določila poslovnika ter zavlačevali razpravo, tako da do (Nadaljevanje na 3. strani) vettaje — bi pri sedanjih pla-foniranih cenah naših izdelkov prišli v nemogoč položaj, ko tega povečanja cen ne bi mogli pokriti niti s celotnim sedanjimi osebnimi dohodki Naši družbi je znano, da smo vedno bili med najboljšim delovnimi kolektivi naše stro ke in to smo tudi danes; te žave, v katerih smo, izvirajo predvsem iz zunanjih vzro kov in zato upravičeno priča kujemo, da nam bodo pri stojni dejavniki pomagali iz sedanjega položaja, ki sicer ni brezupen, je pa nedvomno zelo težak. Navedene misli smo povzeli iz argumentiranega, izčrpnega poročanja inž. Matevža Hafnerja, ki je na zasedanju delavskega sveta Železarne Jesenice ob koncu minulega tedna govoril o nezavidnem položaju jugoslovanskih železarn sploh, še posebej pa o velikih težavah, v katerih se je znašla jeseniška železarna. Zasedanju delavskega sveta so prisostvovali tudi predstavniki vseh družbeno-politdč- nih organizacij v Železarni kakor tudi predstavniki jeseniške občinske skupščine. Soglasno so sprejeli predlog zaključkov UO Železarne Jesenice o ukrepih za izboljšanje finančnega položaja tega velikega delavnega kolektiva, hkrati pa so sklenili, da bodo o položaju Železarne nemudoma informirali vse pristojne dejavnike. Še istega dne sta o tem vprašanju razpravljala dva odbora skupščine SRS, ki sta sklenila, da posebna skupina poslancev skupaj s predstavniki slovenskih železarn, sekretariata za gospodarstvo in republiške gospodarske zbornice prouči to problematiko in pripravi ustrezne predloge. ZA TEŽKO IN DOBRO OPRAVLJENO DELO — MINIMALNI OSEBNI DOHODKI? Mrtvilo, ki je lani vladalo v Železarni zaradi velikega uvoza različnega materiala — predvsem valjanega, kakršnega proizvajajo tudi na Jesenicah — je letos premagano: proizvodnja se je v primerjavi z lansko proizvodnjo v istem času dvignila za 18 odstotkov, osebni dohodki pa za 9 odstot-") kov. Želeč optimalno izkoristi-, ti zmogljivosti svoje tovarne, so jeseniški kovinarji torej visoko zasukali rokave, saj pa jim tudi naročil ne manjka, še posebej zato, ker proizvajajo izdelke, ki jih na našem trgu primanjkuje. Tudi zaloge se v tovarni zmanjšujejo in čeprav še vedno vežejo znatna sredstva, so vendar v normalnih mejah, zaloge polizdelkov pa so skoraj že premajhne. Ta dejstva, ki bi se jih sicer lahko samo veselili, pa so Jeseničanom prinesla nepričakovane težave: čim so različni upniki slišali, da je Železarni krenilo na bolje, so pritisnili s svojimi terjatvami in zagrozili, da bodo ustavili dobave, če jim Železarna takoj ne izplača dolgov. Iz mnogih vzrokov, za katere Jeseničani z dobrima argumenti trdijo, da zanje niso sami krivi, pa ima Železarna že 16 mesecev blokiran žiro račun in tako ne more takoj poravnati svojih obveznosti. Trenutno ima Železarna za dobrih pet milijard starih dinarjev neporavnanih obveznosti — največ do Petrola, železnic, Savskih elek-(Nadaljevanje na 7. strani) INTERVJU Z GLAVNIM DIREKTORJEM METALURSKO-KEMICNEGA KOMBI- 1 NATA CINKARNE CELJE INZ, DRAGOM CEHOM___ »Smo proti enostranskemu reševanju!« Metalurško kemični kombinat Cinkarna Celje je po sklepu Izvršnega sveta SRS sredi minulega leta nasledil del opreme nekdanjega energokemičnega kombinata Velenje. Opremo bi v Cinkarni porabili za svoj novi obrat amoniaka in uree. Letos marca je Cinkarni, na osnovi njenega investicijskega programa, odobril upravni odbor sklada skupnih rezerv tudi kredit v višini 124 milijonov N-dinarjev. V zadnjem času pa so dogodki bistveno spremenili prvotne načrte in sklepe o likvidaciji EKK Velenje. O tem nas podrobneje seznanja glavni direktor Cinkarne inž. Drago Čeh. — Manj prizadeti so verjetno pozabili, kakšen konec je doživel EKK Velenje. Na kakšen način je postal kolektiv Cinkarne eden izmed dedičev zapuščine EKK? »Konec leta 1966 nas je povabil izvršni svet na pogovor in ob tej priložnosti so nam njegovi predstavniki povedali, da energokemičnega kombinata v Velenju ne bo. Predlagali so nam, naj Cinkarna kot največje pod- jetje bazične kemične industrije prouči, kako bi del te opreme uporabila, da je ne bi bilo potrebno odprodaj ati, v skrajnem primeru, po kosih. V Cinkarni imamo prav gotovo najmočnejši inženirski team v kemični industriji. Zbrali smo skupino strokovnjakov, ki so na osnovi študije izdelali predlog, po katerem bi Cinkarna prevzela del opreme EKK Velenje za nov samostojen obrat amoniaka in uree. Možnosti, ki so se tako ponudile, so bile za nas izredno pomembne. Že leta 1964 nam je investicijska banka odobrila kredit za gradnjo obrata za proizvodnjo umetnih gnojil z zmogljivostjo 250.000 ton. Zaradi pomanjkanja sredstev pa je ostalo seveda le pri zamisli. Cinkarna je edini, proizvajalec umetnih gnojil v Sloveniji in v zahodni Jugoslaviji, vendar je sedanji obrat superfosfatov tako zastarel, da komaj lovi ravnovesje z rentabilnostjo. Toliko bolj smo bili zainteresirani za ponujeno možnost, da bi zgradili obrat, ki bi zagotovil rentabilno poslovanje. Četrtino ali natanko 26 % celotne opreme, ki je bila namenjena za EKK Velenje, bi lahko koristno uporabili v Cinkarni S tem našim predlogom »mo se- (Nadaljevanje na 6. strani) r jeT/B £3 £=l n rt ' >ce: ^ p=> ^ -F /=» -n A F? F3 A & F=S A A £5? F3 & f=» A P, x.v L DOMAČI PARADOKS Vsaditev spominskega drevesca, ker so hosto v rekordnem času posekali 7 dni n sindikatih ,^'^^^'l^AWAAAAAA/NWWAA^/VSA/WW\AAAA/W\AA/\/WyA/yAAAr. ekskluzivni modeli — plašči In obleke modnih barv v omejenem številu modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek ^^^w,wvW'/VWW\A(^A/VWWVAAAAAAAAAA/VWWWW\AAA/'/W- REZERVIRANI STOLPEC Srečko Mlinarič predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije Železarne Jesenice: S Kako je letos poskrbljeno za oddih že- lezarjev? Naš kolektiv je tudi letos zadržal dosedanji način regresiranja letnih dopustov. Vsak član kolektiva je prejel zase in za odrasle, toda nezaposlene družinske člane po 55 N-din osnovnega ter po 80 N-din dodatnega regresa, ki v našem primeru predstavlja nadomestilo za K-15. Za otroke v starosti od 4 do 10 let dobe naši delavci polovičen regres. Samo delavcem železarne pa smo izplačali še tretji, tako imenovani spodbudni regres v višini od 25 do 75 N-din, kar je odvisno od delovn.e dobe v podjetju, od morebitne udeležbe v NOB in še od nekaterih drugih pogojev. Tako vse tri oblike regresov v povprečju znesejo po 170 N-din na zaposlenega. Dejansko pa so posamezniki na račun regresa prejeli po 60 in več starih tisočakov, kar pomeni, da bodo mnogi iz lastnega žepa plačali samo vožnjo, stroške dopusta zase in za družino pa bodo poravnali z regresom. Sicer naj povem še to, da sta tudi letos polno zasedena naša počitniška domova v Biogradu na moru, kjer imamo 240 ležišč, ter v Crikvenici, kjer je na voljo 127 postelj. Mnogi naši delavci pa se zanimajo tudi za letovanje v drugih krajih, vendar je to zanje dražje. Poslovanje naših dveh počitniških domov namreč še dodatno dotiramo, samo da bi bila penzionska cena čim nižja ter da bi na dopust na morje odšlo čim večje število članov kolektiva. Slavko Bergant predsednik IO sindikalne organizacije v industriji pohištva STOL, Duplica: 9 Kako ste v vašem kolektivu poskrbeli za letni oddih delavcev? Iz svojih sredstev je sindikalna organizacija poslala 40 starejših in socialno šibkih delavcev na sedemdnevni brezplačni oddih v naš počitniški dom v Piranu, Pod enakimi pogoji smo omogočili letovanje tudi petim našim upokojencem. Poleg tega smo se z obratno zdravnico dogovorili, da pošljemo vse delavce, ki so potrebni okrevanja, na preventivno zdravljenje v naravna zdravilišča. V ta namen smo pri samoupravnih organih izprosili 30.000 N-din sredstev. Za vsak dan dopusta je dobil vsak član kolektiva 5 N-din regresa. Oskrbni dan v počitniškem domu velja 14 N-din. Podobne ugodnosti uživajo tudi nepreskrbljeni družinski člani in upokojenci, le da slednji ne dobijo regresa. Naš kolektiv ima počitniški dom v Piranu in dve koči na Veliki Planini. V Piranu je dom zaseden od junija do septembra^, medtem ko koči na Veliki Planini ne poznata sezone, saj si naši delavci ključe njunih vrat podajajo iz rok v roke prek vsega , leta. Letni oddih ob morju preživi čedalje več delavcev. Izposoditi smo si morali celo počitniški dom »Kaolina« in dom Pomorske šole. Lado Smrekar predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije v tovarni kovinskih izdelkov ROG, Ljubljana: • Kaj ste letos storili v vašem podjetju, da bi čimveč delavcev odšlo na dopust? Sindikalni odbor se je tudi letos zavzel, da bi ljudem izplačali nekakšen regres oziroma nadomestilo za nekdanjo K-15, kar naj bi pomenilo spodbudo, da bi delavci v čim večjem številu odhajali na dopuste izven kraja stalnega prebivališča. Samoupravni organi so naš predlog, žal, morali zavrniti, ker enostavno nimamo sredstev. Res je, da bi na ta načun lahko obremenili sklad osebnih dohodkov, vendar bi takšna odločitev po splošnem prepričanju pomenila še slabšo rešitev. Tako letos naši ljudje niso dobili regresa oziroma nadomestila za K-15. Naš počitniški dom v Savudriji, kjer dnevni penzion velja 22 N-dinarjev, je sicer vseeno polno zaseden. Toda po pravici povedano: precej ležišč smo morali odstopiti drugim kolektivom, da lahko vzdržimo sedanjo ceno. To dovolj zgovorno govori o tem, kakšnih skrajnih ukrepov se moramo posluževati, da lahko omogočimo kolikor toliko cenen dopust vsaj tistim, ki tako ceno lahko prenesejo. Kako bo vnaprej, ne bi mogel reči. Vem le to, da bolj kot regresi naše delavce zanima to, kdaj bomo spet imeli proste sobote, da bi imeli nekaj več oddiha vsaj v družinskem krogu, če že na dopuste ne morejo hoditi tako številno, kot so še pred leti. Pri sedanji tehnologiji pa smo naravnost prisiljeni delati tudi ob sobotah, če hočemo zaslužiti, vsaj sedanje osebne dohodke ... LJUBLJANSKI MESTNI ODBOR SINDIKATA DELAVCE V GRADBENIH DEJAVNOSTI V DELOVNIH KOLEKTIVIH ___ . Konkretno in vztrajno Ljubljanski mestni sindikati uresničujejo svoj akcijski program, ki so ga zasnovali na svojem zadnjem plenumu. V juliju in avgustu bodo obiskali približno 50 delovnih organizacij različnih panog gospodarstva in družbenih dejavnosti in se v pogovoru z vodilnimi, upravnimi in samoupravnimi organi tir družbeno-političnimi organizacijami, nato pa še v skupinskih pogovorih Z neposrednimi proizvajalci seznanili z gospodarskim položajem delovnih organizacij, medsebojnimi odnosi, družbenim in osebnim standardom kolektivov ter z dejavnostjo sindikalne organizacije. S prvimi pogovori so posamezni strokovni odbori že začeli. Za mestni odbor sindikata delavcev gradbenih dejavnosti je skupni akcijski program mestnih sindikatov samo dopolnilo in sestavni del njihovega delovnega programa, ki so ga zasnovali že minulo leto. Tako je pripovedoval Mile Rakovič, tajnik mestnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti: »Obiski v delovnih kolektivih so stalna metoda našega dela. Imamo le to težavo, da delajo delavci našega sindikata v posebnih razmerah in da so raztreseni daleč od sedeža podjetja. Zategadelj tudi ni mogoče v kratkem času opraviti pogovorov po nekem vrstnem redu: najprej z upravo, samoupravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami, takoj nato pa se pogovoriti s proizvajalci v njihovem delovnem okolju. Zato odhajamo v delavska naselja, v samske domove. Zberemo se v skupnem prostoru. Po navadi je ta prostor pretesen. Delavci se z zanimanjem udeležujejo naših sestankov, ni jih potrebno posebej prepričevati, zadošča vabilo na plakatu. Tako smo spoznali, da si delavci zelo želijo pomenkov, vedeti morajo le, zakaj se bodo zbrali, kaj bodo izvedeli in ali bodo imeli možnost za sproščen pomenek. Prizadevamo si, da bi taka njihova pričakovanja tudi izpolnili. Za vsako podjetje smo izdelali grafikone, ki ponazarjajo posamezne elemente gospodarjenja. Z epidiaskopom in s -primerno razlago jih pokažemo delavcem. Pred sestankom se pomenimo z izvršnim odborom sindikalne organizacije, katera vprašanja najbolj zanimajo kolektiv in s temi vprašanji začnemo razpravo. Delavci se razgovorijo. Velikokrat se njihova pričevanja križajo, denimo, z izjavami predstavnikov uprave in izvršnih odborov sindikalnih organizacij. To pomeni, da so podatki, ki jih posredujejo uprave ali izvršni organi sindikalnih organizacij pogosto filtrirani. Tudi zato so pogovori z neposrednimi proizvajalci potrebni in koristni, saj zvemo za probleme iz prve roke.« Pred dnevi sem bila s skupino predstavnikov mestnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v »Tehniki«. Predstavniki uprave in družbeno političnih organizacij so nas seznanili z ugodnim gospodarskim položajem podjetja. Deloma smo lahko spoznali tudi druge njihove probleme, materialni položaj delavcev, njihov družbeni in osebni standard. Vsi ti podatki, zlasti je zbodla razprava o družbeni prehrani, niso ugodni. Zanimive so bile tudi izjave nekaterih tovarišev , iz »Tehnike«, lahko bi rekli tudi opravičila, češ, saj so v podobnem položaju vsi gradbeni kolektivi. Kaj pravite k tem skupnim problemom gradbenih delavcev? »Ne bi mogel vseh našteti. Omenil bom samo nekatere, ki jih poznamo že več let in jih nismo rešili. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • TOLMIN Ce bodo vse delovne organizacije v tolminski občini prispevale 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov, kot je bilo domenjeno, bodo na ta način zbrali v tolminski občini približno 80 milijonov S-din za financiranje skupnih družbenih potreb. Po programu naj bi del teh sredstev dodelili krajevnim skupnostim in temeljni izobraževalni skupnosti. Znatna sredstva, ki bi jih zbrali iz tega dopolnilnega prispevka, pa bodo namenili tudi za financiranje kulture in prosvetne dejavnosti, športne dejavnosti in požarne varnosti. J. S. Zame je pereč položaj delavcev, ki prihajajo iz drugih krajev naše republike ali iz drugih republik. Ne moremo spregledati razlik med domačimi delavci in delavci iz drugih republik. Gre za to, kako se ti delavci prilagajajo novemu okolju, našim navadam, ali, kako si različni družbeni dejavniki prizadevamo, da bi se priseljeni delavci na novo okolje čimprej navadili in se vanj zlili. Tem vprašanjem posvečamo odločno premalo pozornosti. Ugotavljamo in delamo zaključke na pamet. Morali bi pa iz socioloških in iz drugih vidikov preštudirati tudi ta del populacije. Taki študiji se ne moremo več ogniti. Vedeti moramo, da se je proces migracije začel pri nas že pred več leti in da mu ni videti konca. Torej ne gre za trenutni problem, ki ga lahko rešujejo zasilne, pogosto neprimerne ali nehumane rešitve. Ta problem je seveda potrebno povezati s stanovanjskim vprašanjem in z družbeno prehrano. V »Tehniki« ste lahko spoznali, da družbena prehrana gradbenih delavcev ni urejena, čeprav je to eno najboljše organiziranih podjetij. Podobno je v -Gradisu, v podjetju Sloveni-jacestein drugod. Za take odnose ne bi iskal krivcev, vedeti je tudi potrebno, da takšnih vprašanj ni mogoče rešiti preko noči. Resnici na ljubo pa je vendarle potrebno reči. da bi lahko za te delavce več storili. Gradbena podjetja so zgradila precej domov za delavce. Toda, v kakšnem vzdušju, v kakšnem okolju živijo ti delavci. Najlepši dom lahko sčasoma postane baraka. Najboljša menza sama po sebi še ne rešuje prehrane. Mnogi gradbeni delavci jedo samo enkrat na dan. Kako naj tak človek dobro dela? Ko bo omagal, se ga bo podjetje rešilo in potem? Potem bo v breme družbi. Vidite, kako kratkovidna je taka politika podjetij. Drugi večji problem so po mojem težave pri uveljavljanju neposrednega samoupravljanja. Dejstvo je, da delavci zelo malo vedo, kaj delajo, o čem sklepajo samoupravni organi. Informativni sistem v kolektivih je pomanjkljiv in pozna v glav- nem samo en način obveščanja — napisano besedo. Z napisano besedo si mnogi ne vedo pomagati. Ne glede na pismenost ali nepismenost vemo, da terja napisana beseda neko intelektualno raven. Zato je za mnoge naše delavce najbolj primerna in najbolj dostopna izrečena beseda. To smo preizkusili na naših sestankih z delavci. Vendar morajo biti sestanki tako organizirani, da bo mogoč sproščen pogovor, da ne bo nihče solil pameti, nazadnje pa najodgovornejši sploh ne upoštevali želja delavcev. Želje in zahteve delavcev so povečini skromne, čeprav jih najbolj prizadevajo. Terjajo več dobre volje pri urejanju kot materialnih sredstev.« Problemi se ponavljajo. Tako ugotavljate sami. So potemtakem brezupni, jih ni mogoče rešiti? »Vidim veliko možnosti, da bi vsaj delno odpravili najhujše težave. Naš odbor bo tudi V prihodnje tesno sodeloval z delavci. Zato pa je potrebno naj-i prej učvrstiti mestni odbor in sicer tako, da bodo nedelavne člane zamenjali z novimi prizadevnimi sindikalnimi delavci. Potem bomo lahko izdatneje po-1 magali izvršnim odborom sindikalnih organizacij v delovnih' kolektivih. Delavci morajo občutiti ob sebi čvrsto sindikalno organizacijo, ki jih bo podpirala v njihovih pozitivnih prizadevanjih. Torej bo potrebno preko izvršnih odborov sindikalnih organizacij konkretno in vztrajno reševati probleme, ki najbolj tarejo delavce.« I. VRHOVCAK S KONFERENCE MARIBORSKEGA OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DU2BENIH DEJAVNOSTI Trdno na stališčih kongresa Razprava o smernicah VI. kongresa ZSJ in informacija o financiranju vzgoje in izobraževanja sta bili osrednji točki dnevnega reda na nedavnem plenumu oziroma konferenci mariborskega občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. V svoji razpravi, pravzaprav je bil to zelo zanimiv dialog med delegatom VI. kongresa ZSJ Lojzetom štefaničem in udeleženci konference, so navzoči spregovorili o najpomembnejših zaključkih kongresa in se zavzeli za uresničevanje predlogov sindikatov v naši praksi. Zelo neugodno je odjeknila informacija, kar so udeleženci konference tudi glasno izrazili, o zapletih pri zbiranju potrebnih denarnih sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja na mariborskem področju. KAKO BODO SINDIKATI UVELJAVILI PREDLOGE V RESNIČNOSTI? O delu kongresa in o njegovih najpomembnejših sklepih je udeležence konference seznanil v svoji uvodni besedi delegat VI. kongresa ZSJ Lojze Ste-fanič. Prikazal je tudi vzdušje na kongresu, ko je govoril o trdem boju mnenj in stališč med posameznimi delegati, o tem, kako so vsi pomembni sklepi in resolucije rezultat prizadevnega dela samega kongresa, saj so sestavljene osnutke kongresnih dokumentov delegati temeljito spreminjali. Kongres sindikatov je velikega pomena, so ugotavljali razpravljavci. Beseda delovnega človeka je prišla do veljave. Pri tem pa je narobe to, so dejali posamezni udeleženci konference, da niso najodgovornejše družbeno-politične organizacije že prej prisluhnile opozorilom in željam članstva in sproti odpravljale napake. Veliko se jih je nabralo in vprašanje je,* kako bodo sindikati uspeli ohraniti svojo sedanjo pobudo, ki jo opirajo na delavski razred, kako bodo uspeli svoje predloge uveljaviti v resničnosti. Spomnimo se Titovega govora v Splitu, ki je opozoril na napake, je nekdo od udeležencev poudaril. Toda po nekaj letih je moral vnovič opozoriti na iste napake kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Ob vseh teh pomislekih je spomnil tov. Stefanič na sklep kongresa, da se bodo sindikati na jesen ponovno zbrali na konferenci, kjer bodo ugotovili, kako se na termine vezani predlogi izpolnjujejo. Opozoril je na konkretne primere po kongresu, ko najvišji samoupravni ln izvršilni organi v republiki in v sodelovanju s sindikati že pripravljajo zakonske ukrepe in druge predpise, ki bi naj uravnavali naše socialistične odnose. »Ne more več obveljati stališče posameznika,« je dejal Lojze Stefanič, »če se ne bo popred dogovoril s širšim krogom občanov. Enako načelo dogovorov mora obveljati tudi za našo organizacijo. Ko zasledujemo razvoj naše družbe, se vse bolj poraja vprašanje zavesti upravljavcev. Dokler samoupravni organi ne bodo stopili na prste tistim, ki jim niso mar sklepi samoupravnih organov, ali ki vlečejo sklepe na , svoj mlin, tako dolgo bomo imeli opraviti z nepravilnostmi. Vse pogosteje, na primer, beremo o konkretnih primerih, kako so se nekateri okoriščali s krediti preko vsake razumne meje, toda zelo pogosto so te kredite odobravali samoupravni organi. Pri opozarjanju in odpravljanju takih in podobnih neoravilnosti,« je opozoril Lojze Stefanič, »lahko veliko pomagajo komunikacijska sredstva, televizija in tisk.« Udeleženci konference so opozorili na informiranje javnosti o delu VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Na to je že prej pomislilo predsedstvo občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki namerava sklicati na jesen najprej posvet s predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij, nato pa še s članstvom posameznih sindikalnih organizacij. Šolstvo se naprej V SREDISCU POLITIČNIH PROBLEMOV? Pod vplivom živahne razprave o delu kongresa in o njegovih zaključkih so se na konferenci lotili druge točke dnevnega reda — zapletov pri zbiranju sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja. godovati, biti nehote v sreč pozornosti in političnih pr°6 . mov. Udeleženci konference poudarili, da ne gre le za ta hove osebne dohodke, č|P g0 kažejo nekateri podatki, da po osebnih dohodkih na tv republiške lestvice, temveč pr : vsem za odnos do vzgojno 1 braževalne dejavnosti. _ I. VRHOVČAK Komisija za področje šolstva občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti in tudi odbor sam, sta veliko storila za to, da bi se v Mariboru končno razrešilo vprašanje v financiranju vzgoje in izobraževanja. Ce smo prav našteli, potlej je bilo v minulih mesecih s tem dnevnim redom osem sestankov v različnih sestavah. Maribor je regionalno središče, v njegove šole zahaja 2000 dijakpv iz drugih krajev Slovenije. Takih dodatnih bremen ni mogla pokriti niti polovica občinskega proračuna, kolikor ga mariborska občinska skupščina namenja za šolstvo. Težave s o nastopile, ko je občinska skup' ščina izglasovala letos nižjo pr-' spevno stopnjo kot lani in ke je bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za šolstvo. Akcijo sindikatov so podprle družbeno-politične organizacije v. Mariboru. Skupno so sklenili družbeni dogovor, ki je predvideval rešitev materialnega vprašanja vzgoje in izobraževa-1 nja. Toda predlog o najetju kredita za sanacijo materialnih razmer v šolstvu občinska skup' ščina ni izglasovala. Proti predlogu je glasoval tudi predsednik občinske skupščine in seveda še mnogi odborniki. Glavno krivdo za to so predstavniki sindikata na tej konferenci naslovili na predsedstvo občinske skupščine, ki ni dobro pripravilo predloga za bolj enotno odločanje o tako pomembne® vprašanju, kot je zagotovite* materialne osnove vzgoje in izobraževanja. Zadnje vesti sicer pričajo, da bo skupščina z rebalansom občinskega proračuna in z odložitvijo odplačil nekaterih kreditov poiskala nove možnosti za delno rešitev financiranja šolstva. Neugodna informacija o zagotavljanju sredstev za vzgoJ in izobraževanje je tako znov poparila mariborske prosveta delavce. Politične organizacij so s takim ukrepom dožive hud udarec. Prosvetni delav pa se spet bojijo novega šolsk ga leta, sestankarstva, upira jim, da morajo kar naprej P discu 7 dni v sindikatih V znamenju Človečanskih pravic (Nadaljevanje s 1. strani) glasovanja o njej sploh ni pri-®,°’ ker je potekel čas zasedanja skupščine. Mislim, da sva — čeprav £ •horda po stranski poti — ven- £ “»rle prišla do centralne točke: j kakšen je efekt dela letošnje : •kupščine MOD. £ ALPOS Rii ^^CXX/)p£D 1 jsenfji m* pri Cel i« 1 tovarna aluminijast«? opi»i?im? Oprema za gostinstvo, trgovine, šole in camping ter kuhinjska oprema, izdelava kioskov, aluminijastih gradbenih elementov, garderobnih omar. Proizvodnja tankostenskih šivnih cevi ter varilnih praškov. Skupščina je mimo plenarnih zasedanj delovala tudi /štirih komisijah, to je v komisiji za resolucije — tod se je “ha glasna bitka — nato v ko- ; misiji za socialno-zdravstvena ■ vprašanja, v komisij za sta-tu- j mrna vprašanja in v kontrolni j komisiji. Sprejetih pa je bilo pet ! resolucij. To so bile: resolucija £ aktivnosti MOD na področju ! človečanskih pravic, ki so 'jo [ Predložili delavski predstavniki 5 molje, Tunizije, Švedske, An- 5 goje in Švice, zatem resolucija 5 Profesionalnem izobraževanju £ mladih in žensk, katere predla- £ spelji so bili predstavniki sin- £ mkatov Nizozemske, Francijem £ “elgije. Kot tretja je bila spre- £ jeta resolucija o migraciji stro- £ °vnjakov in kvalificiranih de- S avcev iz držav v razvoju v ! azvite države, ki so jo predlo- : mi vladni predstavniki Madžar- : ?e in Ukrajine, četrto resolu- £ 'Jo so predložili predstavniki 5 Podajalcev Z AR, in sicer o £ “rganiziranju nacionalnih, re- £ .'onalnih in internacionalnih £ “rtitucij za tehnično koopera- £ 'Jo in kvalifikacijo zaposlenih, j ,'adni predstavnik Čila pa je £ v'l predlagatelj resolucije o de- [ s"Vcih z zmanjšano delovno spo- j . Vaš osebni vtis o uspeš- £ °sti zasedanja skupščine MOD? S ,> ~~ Očitno je, da se je zase- j -aPje skupščine odvijalo pod i J/Očnim vtisom proslave oblet- : JCe _ uveljavitve deklaracije i ,l/roženih narodov o človečan- 5 1 h pravicah. O tem priča tudi £ i0, da je bilo kar polovica od £ “rtnajstih predloženih resolucij £ Posvečenih tovrstni problema ti- j f1 ■ Drug moment, ki je prav £ ,ako vplival na potek zasedanja, £ J® bilo delavsko in študentsko j Fbanje v Evropi. In čeprav je [ “ilo tokratno zasedanje bolj [ deklarativnega značaja kot pa j •'otikretno razreševanje naspro- i ^ med bloki in razlikami v in- £ 2 fesih, je bila vendarle očitna £ 5 “leva, da se mora tudi MOD £ t;,Sažirati ne samo na čisto kla- £ zaščiti delavca in razreše- £ )/•' klasična nasprotja med de- £ VaJaIci, vladami in delavci, [ fmiVeč da mora biti aktivna pri j .sevanju celotne ekonomske j v “blematike v svetu in se za- i ^ za spremembe socialnih £ j^rnktur. Očitno je torej posta- £ ^ da se delavski razred ne za- £ Ij^oljuje Več samo z mezdnimi £ temveč da so njegove £ bri eve uPerjene v soudeležbo £ lit! oblikovanju ekonomske po- £ in v uveljavljanje nepo- £ dhe demokracije. BOJAN SAMARIN ; POKONGRESNA AKTIVNOST SLOVENJEKONJlSKIH SINDIKATOV Temeljni kamen je izobraževanje Julij in avgust zaradi dopustov nista primerna meseca za kakršnokoli načrtno sindikalno dejavnost v delovnih kolektivih, pravijo sindikalni delavci v Slovenskih Konjicah. Ta čas pa bo moral občinski sindikalni svet izrabiti za temeljite priprave za intenzivno delo v jesenskih mesecih, ko se bodo delovni kolektivi spet polnoštevilno zbrali. O teh pripravah, o snovanju nalog sindikalne dejavnosti sta pred dnevi pripovedovala predsednik Vinko Langerholc in inž. Štefan Vida, podpredsednik ObSS Slovenske Konjice in delegat konjiških sindikatov na VI. kongresu ZSJ. »Ze v tem mesecu bomo imeli razširjeno sejo plenuma, kjer bo naš delegat opravil prvi del svojih pokongresnih obveznosti,« je dejal Vinko Langerholc. »Na plenumu, ki mu bodo prisostvovali predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij delovnih kolektivov, se bomo temeljito seznanili s, programom sindikata, kot ga je s sklepi in resolucijami zasnoval VI. kongres. Takoj zatem se bosta sestala občinski sindikalni svet in predsedstvo občinskega komi teta ZK, da bi se pomenili o delu in nalogah komunistov v sindikalni organizaciji. Sele nato bomo organizirali. ..širše razprave po delovnih kolektivih. Te razprave še bodo ujele tudi z občnimi zbori sindikalnih organizacij. Drugi del sindikalne dejavnosti sodi v tisti del našega delovnega načrta, ki smo ga zasnovali za daljše časovno razdobje. Tako nameravamo razširiti izobraževalni program sindikalne šole in ga dopolniti s proučevanjem kongresnega gradiva. Vzporedno pripravljamo seminarje za vodilne sindikalne delavce, seminarje za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov, kjer nameravamo še posebej obravnavati naloge, ki jih je zadal kongres na področju samoupravljanja.« »Precejšen poudarek v va- šem delovnem načrtu ste dali izobraževanju. So za to posebni razlogi?« »Če želimo, da bodo naši upravljavci razumeli posamezne elemente gospodarjenja, poznali delitev dohodka na vseh ravneh,« je nadaljeval Vinko Langerholc, »potem jih je potrebno izobraziti. Iz izkušenj pa vemo, da mnogi delavci nimajo najosnovnejšega ekonomskega znanja.« Inž. Stefan Vida je spomnil na primer zreške kovaške industrije: »Zreško ,krizo’, so si prizadeti delavci razlagali tako narobe, da je težkb 'Verjeti," da imajo še mnogi tako šibko znanje o osnovnih zakonitostih gospodarjenja pri nas. Mnogi, -so na primer krivili občinsko skupščino za neugodne rezultate gospodarjenja v delovni organizaciji.« »V Zrečah so zelo malo razpravljali o konkretnih slabostih, o načinu, kako bi se izvlekli iz težav,« je ugotovil Vinko Langerholc. »To nas je spodbudilo, da smo začeli razmišljati o usposabljanju članov samoupravnih organov, izvršnih odborov sindikalnih organizacij, o občasnih predavanjih za vodilne in strokovne delavce. Mislimo, da bi si s tako izobraževalno politiko zlagoma zagotovili širši krog razgledanih lju- di, ki bi znali pravočasno ukrepati in aktivno sodelovati pri kreiranju gospodarske politike v delovni organizaciji. Izobraževalne načrte bomo razgrnili prek občinskih meja. V ta namen se bomo v kratkem sestali v Slovenskih Konjicah predsedniki občinskih sindikalnih svetov in direktorji delavskih univerz območja celjske regije.« »Posebno po kongresu se delavci vse bolj obračajo k svoji sindikalni organizaciji! Ali poznate njihove probleme?« »Med delavci kroži anketa,« je odgovoril Vinko Langerholc, »v kateri poizvedujemo o mnenju o delu sindikata, o predlogih, kaj bi moral občinski sindikalni svet storiti, katera vprašanja so po njihovem mnenju najbolj boleča. Rezultati ankete bodo tako dodatno konkretno napotilo za naše delo.« V kratkem bodo na voljo rezultati polletnega gospodarjenja. Po mnenju ing. Vide bodo tudi ti podatki ponekod terjali konkretno akcijo sindikata. Z enim očesom bo potrebno stalno bedeti nad razvojem zreške industrije kovanega orodja. Gre za.700 ljudi, ki jim je potrebno s složnim, prizadevanjem zagotoviti nadaljnji obstoj. Pri 4000 zaposlenih, kolikor jih je v občini, je to pomembno vprašanje. Poleg izobraževanja in zaposlovanja je potrebno po mnenju obeh predstavnikov občinskega sindikalnega sveta Slovenske Konjice posebno pozornost posvetiti rekreaciji i,n stanovanjski izgradnji. Te naloge presegajo dejavnost občinskega sindikalnega sveta, zato bodo na jesen uvrstili ta vprašanja na dnevne rede skupnih sej občinske skupščine, komiteja, ZKS. SZDL in občinskega sindikalnega sveta. I. V. <>^^\\XXXVV\>X<>NXXXXXXXVXXVXX Pravna nrrernjif X>XSXV>XVVXVVSN\XXXXVXXXXVX- ^pRASANJE: decembra lani mi je prenehalo delo v delovni organizaciji “iu a ukinitve mojega delovnega mesta. V odločbi o prenelia-“ela je delovna organizacija med drugim navedla, da sem he ‘kvalifikacije in da zato ni potrebe po delavcu, ki nima ustrez-klj kValifikacije. Delovno razmerje v podjetju mi je prenehalo temu, da sem bil član delavskega sveta podjetja in kljub Vj«’ da sem še pred potekom roka, v katerem sem imel pravili °s*ati še na delu, zbolel, tako da sem bil v bolniškem Staše g Zadnji mesec obstoja delovnega razmerja, ta stalež pa traja *akrf^es‘ Zanima me, ali je ta odločba o mojem prenehanju dela be hn!ta in ali jo lahko izpodbijani s tožbo pred sodiščem sploš-Dr‘stojnosti. — A. L. — CELJE ^ ^dG0V0R: bosj0 “^ločilu drugega odstavka 107. člena TZDR delovna skup-more skleniti,, da bi zaradi odprave delovnega mesta ali trajnejšega zmanjšanja dela ali poslovanja proti volji ljen “a Prenehalo delo v delovni organizaciji delvcu, ki je izvo-iiegac*an delavskega sveta ali upravnega odbora oziroma kakš-“e]av drugega ustreznega organa delovne organizacije ali če je tega odbornik ali poslanec zbora delovne skupnosti. Spričo rjr-lloč«'°lo“*la temeljnega zakona o delovnih razmerjih je bila t? ori] v° Prenehanju dela za vas vsekakor nezakonita, vendar pa žal danes ne morete Več izpodbijati, ker je rok za “0 g “v. tožbe po določilu tretjega odstavka 124. člena TZDR S^v.1 *n ta rok prične teči z dnem, ko je delavcu vročena do-XiWa °dločba delovne organizacije. Ta rok je prekluzivni to je ako nr°k ter ga zato ni mogoče niti podaljšati niti obnoviti in ktirrier vica delavca, da bi uveljavil svoje pravice s tožbo v ttyeg u zamude roka, ugasne. Dejstvo, da ste stopili v bolniški “eia v času, kolikor imate po vročitvi odločbe o prenehanju •>ler>eh Vico ae ostati na delu, ne samo zakonitost odločbe o ?• čl .2aniu dela ne vpliva, ker je po določilu prvega odstavka , nia ~DR nezakonita odločba o prenehanju dela zaradi zmanj-ri ':asn° t sa dela ali ukinitve delovnega mesta le takrat, če je s hal Jrajanja bolniškega staleža delovna skupnost sklenila, stai6£J_bi delavcu prenehalo delo. medtem ko kasnejši bolniški 6 vpliva na zakonitost take odločbe. A. POLJANŠEK ^RASanjE; *** org?e.ščena sem bila z odločbo delavskega sveta moje delov-n*zacije z delovnega mesta poslovodje na delovno mesto sefa strežbe. Sicer imam za obe delovni mesti ustrezno strokovno izobrazbo, vendar sodim, da je razlog te moje premestitve nerazumevanje z nekaterimi vodilnimi delavci v naši delovni organizaciji, zato me zanima, ali lahko tako odločbo izpodbijem s tožbo pred rednim sodiščem, še posebej tudi zato, ker mi bolezen onemogoča, da bi uspešno lahko opravljala dela na delovnem mestu šefa strežbe (bolezen nog)? — C. P. _LJUBLJANA • ODGOVOR: Po določilu sedanjega 31. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih sme delovna skupnost razporediti delavca na drugo delovno mesto, če pogoji tega delovnega mesta ustrezajo stopnji delavčeve strokovne izobrazbe. Iz vašega vprašanja sledi, da je premestitev, ki jo želite izpodbijati, v skladu s tem določilom temeljnega zakona o delovnih razmerjih, zato samo iz tega razloga take odločbe ne bi mogli izpodbijati. Smatram pa, da bi lahko to odločbo izpodbijali, če razpolagate z dokazi, na podlagi katerih bi sodišče prišlo do prepričanja, da premestitve niso narekovale potrebe delovnega procesa, temveč subjektivni razlogi. Prav tako bi lahko poizkušali izpodbiti odločbo o premestitvi, če bi delo na novem delovnem mestu ogrožalo vaše zdravstveno stanje ali pa če je delovno mesto, ki ste ga zasedali doslej, vodilno delovno mesto, ker bi delovna organizacija to delovno’ mesto lahko izpopolnila le ob priliki reelekcije, ali pa če bi ugotovila, da vaše delovne in druge strokovne sposobnosti ne zadovo-ljujejo zahtev delovnega mesta, ali če bi delovna organizacija po zakonitem postopku ukinila vaše delovno mesto. Opozarjam vas, da je rok za vložitev, tožbe zoper odločbo o premestitvi, ki je izdana na podlagi sklepa delavskega sveta vaše delovne organizacije, 30 dni ter da po poteku tega roka ne morete več vložiti tožbe! A. POLJANŠEK STALIŠČA SINDIKATOV O PROBLEMIH Centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije ter Svet ZSJ sta posredovala stališča sindikatov do problematike premogovnikov zvezni skupščini in zveznemu izvršnemu svetu. Na nedavnem zasedanju zveznega in gospodarskega zbora zvezne skupščine sta ta stališča sindikatov obrazložila sekretar Sveta ZSJ Marjan Rožič in predsednik CO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije Milan Ru-kavina-Sain. Na kratko povzeto sindikati zahtevajo naslednje: 9 da se čimprej pripravi energetska bilanca in program dolgoročnega razvoja energetike; ® da se zagotovi realna pariteta cen posameznih oblik energije; 9 da se uskladi uvoz nafte s predvidevanji družbenega programa razvoja; © da se zagotove potrebna sredstva za prekvalifikacijo in zaposlovanje rudarjev na novih delovnih mestih; 9 da se prolongira odplačilo anuitet; © da se zagotovi eksistenca starih in onemoglih rudarjev, ki se ne morejo prekvalificirati; 9 da se vsi premogovniki osvobode plačevanja različnih prispevkov, še posebej pa plačevanja obresti na poslovni sklad in prispevkov na osebne dohodke iz delovnega razmerja, ki gredo federaciji in ki znašajo 4,7 %; © da se posamezni obrati in premogovniki v likvidaciji osvobode amortizacije in da lahko odpišejo osnovna sredstva brez nadomestila v poslovnem skladu; 9 da se zagotove sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo premogovnikov; © da se oproste prometnega davka vse peči na trda goriva; 9 da se odobri maksimalna davčna olajšava za izvoz vseh vrst premoga in da se omogoči kompenzacija za izvoz; © da se sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij lahko izkoristijo tudi za pokritje osebnih dohodkov in za prekvalifikacijo rudarjev; © da se zagotui i usklaje:. .'m dela hidroelektrarn in termoelektrarn; © da se z ukrepi kreditne politike izboljšajo pogoji za nakup premoga ter da se do konca leta zagotove krediti za zaloge premoga v premogovnikih. Kot je znano, so posi-nci v obeh zborih zvezne skupščine sprejeli večino stališč si varov, ponovno pa bodo glasovali o prometnem davku na go<. no olje in druga tekoča goriva, saj je bil v zveznem zboru izglasovan za 25 % višji prometni davek, v gospodarskem zboru pa za 39 % višji prometni davek. | SINDIKALNO DELO 1 JE ZAMRLO 1 Organiza-ija Zveze sindikatov na področju indjijske komune m se ne more pohvaliti s kako posebno aktivnostjo, celo bi lahko | rekli, da sindikati v komuni slabo delajo. To je bila tudi ugo-M tovitev na nedavnem sestanku vseh komunistov v Indjiji, ki g delajo v sindikatu. In kako resno jemljejo svoje delo v sindi-H kalni organizaciji, kako pojmujejo svojo lastno odgovornost, sin-8 dihalni funkcionarji, je razvidno tudi iz tega, da se je od 18 poji vabljenih predsednikov iz sindikalnih vodstev odzvalo vabilu jf na posvet samo šest. To ni prvi primer takega odnosa do dela jj v sindikatu, saj so morali v Indjiji v zadnjem obdobju zelo: po-jj gosto odpovedovati seje plenuma in predsedstva občinskega* sin-jj dihalnega sveta ter nekaterih drugih sindikalnih organojr samo M zato, ker niso bili sklepčni. V Indjiji tudi sicer ugotavljajo, da g so se delavci skorajda povsem oddvojili od svoje organizacije, s Res je, da plačujejo članarino, to je pa tudi vse! Sindikat hodi U svoja pota, delavci pa svoja! OSVOBODITI SE HOČEJO PREŽIVELEGA 1 Pred nedavnim sklicani plenum republiškega sveta ZSJ za §§ Hrvaško je pomenil politični dogovor za aktivnost sindikatov jj pri uresničevanju zaključkov občnega zbora republiškega sveta, jj uveljavljanju stališč, smernic predsedstva in izvršnega komiteja gj CK ZKJ ter sklepov VI. kongresa ZSJ. Plenum hrvaških sin-j| dikatov pa je najprej začel pometati na lastnem pragu. Številni g udeleženci so opozorili, da tudi sindikati niso imuni za ostanke j starih pojmovanj, značilnih za vse sfere naše družbe. Zato je E njegova prva dolžnost — če hoče biti organizirana formacija M delavskega razreda v samoupravni družbi — da se prvi osvo-jj bodi preživelega, pa naj že gre za ljudi, mentaliteto ali način g dela. Frazerstvo, posploševanje, ugotavljanje povprečij in po-s dobne dosedanje metode mora zamenjati znanstveni pristop, m eksaktna obdelava pojavov in problemov. Zato je sklenil re-J publiški svet hrvaških sindikatov izoblikovati lastno organiza-g cijsko shemo, ki mu naj omogoči povsem, samostojno delovanje, m začenši pri izvoru informacij iz prve roke o življenju in zahte-jf vah baze pa vse do proučevanja in dokumentiranja ter snova-^ n ja lastnih pobud. A V A #2^ K lWOIMHIOO(MIO(NI ^IFmercalop iz našo dmrho dopBniki porOCaIo • SLOVENSKE KONJICE Zavrnjen oo.ok o prehodu na nov delovni čas Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine Slovenske Konjice je bil soglasno zavrnjen odlok o prehodu na nov delovni čas, kot to določa republiški zakon o petdnevnem delovnem tednu. Analiza, ki jo je izdelala posebna komisija, je namreč razkrila, da bi v zvezi s prehodom na nov delovni čas nastale nerešljive težave pri otroškem varstvu, v šolstvu, v prehrani zaposlenih delavcev, nov delovni čas pa bi povzročil tudi znatno višje stroške za opoldansko prehrano in stroške za prevoze na delo in z dela. Odborniki so tudi ugotavljali, da velika večina strank prihaja na občinsko upravo v zgodnjih dopoldanskih urah, ker so v tem času tudi najbolj ugodne prometne zveze. Spričo nekaterih grenkih izkušenj iz drugih občin so odborniki občinske skupščine v Slovenskih Konjicah menili, da je uvajanje novega delovnega časa prineslo prav nasprotne rezultate od tega, kar so zatrjevali in dokazovali predstavniki izvršnega sveta in skupščine pri sprejemanju zakona. Odborniki so tokrat ponovno izjavili, da tega zakona niso vodile niti potrebe niti želje velike večine delovnih ljudi ter ga kot takega ne morejo sprejeti za svojega. Poudarili so, da se z izvajanjem tega zakona samo povečuje nezadovoljstvo med delavci, ki naj bi ga prvi uresničili, to je zaposleni v organih uprave in v družbenih službah. Vsa do sedaj zbrana poročila in podatki izpričujejo, da je v vseh delovnih organizacijah in v vseh organih, kjer so nov delovni čas že uvedli, storilnost v popoldanskem času upadla pod povprečje in da je povrhu vsega zamrla tudi družbeno-politična dejavnost. Predstavniki občinske skupščine so zato sklenili predlagati predsedstvu republiškega sindikalnega sveta, da takoj začne z akcijo za ureditev razmer, ki jih je povzročil ta predpis o novem delovnem času. Odborniki obeh zborov občinske skupščine Slovenske Konjice so tudi sklenili terjati točna pojasnila, zakaj v republiški skupščini pristojni tako vztrajajo pri izvajanju zakona, čeprav vsa poročila s terena dokazujejo, da za njegovo uresničitev niso ustvarjeni niti minimalni pogoji. V. L. • CELJE Dobili so novo študijsko knjižnico V začetku meseca so v Celju slovesno odprli novo študijsko knjižnico. To je brez dvoma ena najpomembnejših kulturnih pridobitev za celotno celjsko območje v vsem povojnem obdobju. Da je bila gradnja nove študijske knjižnice res potrebna, izpričuje tudi podatek, da so morali zavoljo pomanjkanja ustreznega prostora v dosedanji študijski knjižnici spraviti v zaboje več kot 30.000 zvezkov in knjig in da zato niso bili dostopni za javnost. V celjski študijski knjižnici imajo tudi kakih 6000 duplikatov različnih knjig in publikacij, ki jih nameravajo zamenjati z drugimi študijskimi knjižnicami v Sloveniji. F. H. 9 PTUJ Tovarna avtoopreme na zeleni veji Se nedavno tega je kakim sto delavcem v Tovarni avtoopreme v Ptuju grozil odpust, saj je podjetje zašlo v težak gospodarski položaj in so nekateri videli izhod iz krize le v zmanjšanju števila zaposlenih. Toda samoupravni organi v TAP so se odločno uprli odpustom in zahtevali od vodstva podjetja, da opusti proizvodnjo nerentabilnih izdelkov ter da razišče tržišče in poišče tiste proizvode, ki jih tržišče res potrebuje. Se pred letom dni polna skladišča neprodanih izdelkov, ki so močno bremenila obratna sredstva, se zdaj polagoma praznijo. Tudi skladi podjetja so postali bogatejši, za dobrih 50 % več denarja se je nabralo v njih, osebni dohodki pa so se povečali od povprečnih 570 N-dinarjev lani na 750 N-dinarjev letos. Nova rentabilna proizvodnja pa je ptujski tovarni avtoopreme razkrila dve novi perspektivi: v podjetju začenjajo razmišljati, da .bi se z delom svoje proizvodnje pojavili tudi na tujih tržiščih, bogatejši skladi pa obetajo možnost za modernizacijo proizvodnje, ki je nujno potrebna za nadaljnje povečevanje produktivnosti dela. • BELTINCI Ne bi nam smelo biti žal denarja Res je, da se mladina v Beltincih bolj poredko sestaja na uradnih sestankih in če bi zato delo mladine ocenjevali po tem kriteriju, bi bržčas res lahko zaključili, da ni delavna. Po drugi strani pa je spet res to, da mladina Beltincev aktivno sodeluje pri skorajda vseh akcijah, ki jih organizirajo druga društva in organizacije. Pri volitvah, proslavah ter drugih akcijah mladina ni nikoli odrekla svojega sodelovanja. In če se vprašamo, kdo najbolj aktivno dela v društvu TVD Partizan, potem je spet treba priznati, da je to mladina. Vendar včasih tudi mlade mine volja do dela. Nekaj tega bržčas velja tudi za beltinsko mladino. Že pet let gradijo v parku slačilnico za potrebe športnikov TVD Partizan in za šoloobvezne otroke. Večino dosedanjih del je opravila prav mladina z udarniškim delom. Toda ni in ni sredstev, da bi ta objekt dokončali. Sredstev pa, ki jih vlagamo v take namene, nam ne bi smelo biti žal, saj so dobro naložena. Bržčas velja v celoti pritrditi mladini, ko zatrjuje, da bi se še povečalo število mladih športnikov, če bi se lahko vsaj kulturno preoblekli in umili na tem rekreacijskem prostoru. Se posebej pa bi kazalo prisluhniti željam beltinske mladine, ker sredstva za dokončanje tega objekta; resnično niso velika. Kritika pa leti na tista društva in orgpnizacijerv občini, ki vsako leto delijo sredstva, pri tem pa so že rieto.letogzapored pozabila na prošnjo mladine v Beltincih. >- A. H. iXSXV>X>X>X>XXVXWX>XNXNX>XXNX>NXXSX>l>XSV MNENJA IN STALIŠČA ALI ZARES METODE PRITISKA? Ni če tako dolgo tega, odkar je iniciativni odbor sindikalnih podružnic republiških upravnih organov v zvezi z novim delovnim časom naslovil odprto pismo skupščini SR Slovenije in izvršnemu svetu SR Slovenije. Kakor je znano, pismo ugotavlja, da z zakonom o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji, ki za zdaj velja le za upravne organe, nismo dosegli predvidenih uspehov. V zvezi s tem odprto pismo navaja tudi deset konkretnih utemeljitev. Končno pa iniciativni odbor sindikalnih podružnic v svojem odprtem pismu predlaga, da bi skupščina SR Slovenije in izvršni svet kritično ocenila tisti del določil omenjenega zakona, ki določajo začetek in konec delovnega časa v republiških upravnih organih in organizacijah. Sprejete naj bi bile take rešitve, ki bi bile tako v prid delovni storilnosti kot tudi v interesu delavcev, zaposlenih v teh ustanovah. Iniciativni odbor sindikalnih podružnic je v zvezi s tem predlagal bolj zgoden začetek delovnega časa in polurni odmor med delom. Odmor pa naj ne bi bil obvezno po štirih urah dela, da ne bi bila prehitro prekinjena enovitost učinkovitejšega dopoldanskega dela. Za našo prakso nedvomno pomeni nekaj nenavadnega, če se kdorkoli v zvezi z razreševanjem lastnih problemov kar z javnim pismom obrača na pristojne organe in hkrati na celotno javnost. Morda so prav zaradi tega na skupni seji pristojnih odborov republiškega in organizacijsko političnega zbora skupščine SR Slovenije, ki sta o teh vprašanjih razpravljala že tretji dan po objavi odprtega pisma v časopisju, bila izrečena tudi mnenja o tem, da me- V NEKAJ VRSTICAH § ... da je obiskalo Po- g jj stojnsko jamo od letošnje- j 1 ga januarja do konca junija m g 181.373 turistov. Od tega | jj 116.687 tujih in 64.456 do- g 1 mačih obiskovalcev; jj ... da je v primerjavi z jj jj lanskim obdobjem narasel g jj obisk v Postojnski jami v g jj prvih šestih mesecih za jj jj 12.722 obiskovalcev; W ... da je v Postojnski ja- jj jf mi bilo največ obiskovalcev g g iz Italije, slede jim iz Za- jj g hodne Nemčije in Avstri- jj jj je. Sorazmerno močan obisk jj 1 beležijo v Postojni tudi iz jj g Švedske, Danske in Nizo- E 1 zemske, medtem ko je začel jj jj naraščati obisk iz Francije jj jj šele v zadnjih letih. Še jj g vedno pa je precej skromen g jj obisk iz vzhodnih držav, g 1 kljub temu da je Zavod Po- jj g stojnske jame poskrbel jj g vsepovsod za izdatno pro- g §j pagando. Precejšen odziv jj jj je bil za zdaj edino iz Sov- jj jj jetske zveze, od koder je jj 1 v aranžmaju beograjskega g jj Putnika prišlo v Postonjsko g jj jamo sto izletniških sku- g 1 Pin; | g ... da je zrno novosortne g jj pšenice izredno kvalitetno, g J Na posestvu »Pionir« je jg g hektolitrska teža zrna več | g kot 84 kg. IiiinminmiinnnoiiiiiniiiiiRniiiiinuiiinininiiiEnDnipiiniinraiininniDniniin tod pritiska, kakršnega predstavlja tudi omenjeno odprto pismo, ni mogoče sprejeti. Navkljub temu ali še bolje: prav zaradi ne tako redkih mišljenj, da je treba politično obsoditi vsak tak poskus javnega razreševanja kakršnihkoli problemov, ki presega ustaljeno prakso »potrpežljivega čakanja« je vendarle prav, če se ob opisanem primeru nekoliko dlje pomudimo. Navsezadnje je namreč res tudi to, da odprtega pisma sindikalne podružnice, ki združuje več tisoč zaposlenih, ni mogoče kar tako prišteti med isto kategorijo protestnih akcij, v katero sicer štejemo prekinitve dela, študentske demonstracije itd. Poslanci republiškega in organizacijsko političnega odbora slovenske skupščine, ki so na seji pristojnih odborov obravnavali odprto pismo iniciativnega odbora sindikalnih podružnic republiških upravnih organov, so bili s tem pismom v celoti in podrobno seznanjeni. Pritrditi sicer velja njihovim mišljenjem, da je republiški zakon o petdnevnem delovnem tednu še premalo časa v veljavi, da bi že zdaj mogli povsem oceniti njegove dobre in slabe strani. Prav tako je res, da bi morali čimprej doseči, da bi petdnevni delavnik uveljavili povsod, kjer bi ga 'sicer že'morali. Doslej pa so zakon — razen v republiških upravnih organih — uresničili'komaj v 16 ZAMŠOHJŠO OKNA, VRATA, PARKET, MIZARSKE PLOŠČE, ŽAGAN LES IGLAVCEV IN LISTAVCEV, SALONIT, KERAMIKA, UD. S SLOVENIJALES LJUBLJANA CELJE MARIBOR ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a' PORTRETI IN SREČANJA •■■eeeeeefleeBSMeeMi KILOMETRE DOLG RAZGOVOR v reio je doslej moj najdaljši I razgovor. Dolg je petdeset ■*" kilometrov in mogoče kakšen meter čez. Natančno povedano, z Nado Nikolič sva se pogovarjala na vlaku iz Postojne do Ljubljane. In potem v Ljubljani, ko sva čal^ila trolejbus. »Ja,« je Nada zavzdihnila, »še nekaj dni bom v Ljubljani in potem bo mojih počitnic konec. Šla bom domov v Maribor in doma čakala september.« Septembra gre Nada Nikolič v Švico. V Grenchen. Na zemljevidu kraja nisem iskal, Nada pa mi je povedala, da ie nekje v kantonu Jura. Z vlakom najmanj dvanajst ur daleč od doma. »Ampak Grenchen je vseeno bliže, kot sta Holandija in Libija. Zato grem raje v Švico. Me bodo vsaj starši lahko prišli obiskat.« Nada je stara devetnajst let. Letos je zaključila šolo za medicinske sestre v Mariboru. »Ali ni to žalostno,« me je vprašala, »štiriinsedemdeset deklet nas je letos zaključilo to šolo, službo pa je doma dobila samo ena in še ta le za določen čas. Vse druge gremo delat drugam.« »In vas gre veliko v Švico?« »Veliko, ampak v Grenchen gremo samo tri. Nobene Slovenke sedaj še ni tam. Popolnoma novo bolnišnico imajo v Grenchenu. Verjetno bom delala na nezgodnem oddelku. Tam je najtežje delo. Bolniki se ne morejo gibati, pravijo pa, da je bolnišnica zelo moderna in delo močno mehanizirano. Postelje premikaš samo s pritiskom na gumb.« »Ali so ti to pisale prijateljice?« sem vprašal. »Ne, v šoli so nam povedali. Šola nam je tudi našla delo v Švici. Vsem, tudi tistim, ki so šolo končale že lani. Že po vsej• Švitii delajo moje kolegice. Ravnateljica nam bo pred odhodom tudi povedala vse drugo. Kakšne pravice bomo imele v Švici in dolžnosti.« »Ali jih sedaj še ne poznaš?« »Vem samo to, da bom delala po deset ur na dan. Dopusta bom imela en mesec. Takrat bom prišla domov. Sicer pa grem v Švico s posredovanjem zavoda za zaposlovanje delavcev. Imela bom urejeno socialno zavarovanje.« »Prej si mi povedala, da si v šoli obiskovala otroški oddelek, sedaj boš pa delala na nezgodnem. Kako to?« »Tri oddelke imamo na naši šoli: splošno ambulantno smer, otroško in ginekološko smer. Sama sem se odločila za otroško smer. To zato, ker imam rada otroke in ker rada delam z njimi. Na praksi sem vedno delala na otroškem oddelku. Seveda pa sem delala že na vseh oddelkih. Na nezgodnem tudi. Zanj bi se ne odločila, toda nisem mogla izbirati. Sicer pa, ne vem še čisto zagotovo, če bom res delala na nezgodnem oddelku.« tvoje »Kje bodo pa delale kolegice v Libiji?« »V slovenski bolnišnici. Tam delajo slovenski zdravniki in slovenske sestre. Samo Libija je tako daleč in tako zelo vroče je v Afriki.« »V Libiji bi lahko govorila slovensko, v Švici pa ne.« »Nič hudega, nemško še kar dobro govorim, pa tudi sedaj med počitnicami se učim jezika. Prepričana pa sem tudi, da se bom v Švici naučila še marsičesa drugega. Ko se vrnem, se bom v Ljubljani vpisala na višjo šolo za medicinske sestre. Znanje, ki si ga bom pridobila pri delu v Švici, ml bo gotovo koristilo, mar ne?« »Tudi višje medicinske sestre težko dobe delo. Ali to veš?« »Vem, ampak jaz sem optimist. Ko sem se vpisovala v srednjo šolo, so nam prerokovali rožnato prihodnost. No, ko bom jaz končala višjo šolo, bo nova mariborska bolnišnica r v Šilili Nada Nikolič verjetno že zgrajena. Tam bo dosti dela tudi za nas!« MATJAŽ VIZJAK občinskih skupščinah. Razen tega je posebni komisiji že bilo naročeno, naj do jeseni pripravi analizo o tem, kakšne posledice so nastale, odkar začenjamo uveljavljati omenjeni zakon. Zaradi opisanih vzrokov je delo te komisije precej otežkočeno. Dodatno pa se pojavljata še dve težavi: na novi delovni čas še niso prešle vse republiške ustanove oziroma vodstva, in drugič, ZIS ni sprejel predloga, naj bi poleti ure premaknili za eno uro naprej po italijanskem zgledu, čeprav so pri sprejemu zakona s tem računali. Kakorkoli torej lahko pozdravljamo voljo pristojnih skupščinskih odborov, da so bili pripravljeni hitro reagirati na odprto pismo delavcev republiških upravnih organov, zaključki te seje ne le da učinkujejo pomirjevalno in hkrati obsojajoče na naslov podpisnikov odprtega pisma, marveč se celo izogibajo odgovoru na nekatera bistvena vprašanja, ki so bila v odprtem pismu povsem jasno zapisana. S tem mislimo predvsem trditev, da je bil zakon o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji sprejet, ne da bi kdorkoli povprašal za mnenje članstvo sindikalnih organizacij republiških upravnih organov. Po upravni liniji so sicer bile izvedene ankete, ki pa so zadevale lte trajanje' oziroma začetek in konec opoldanskega odmora. Rezultat teti anket pa pri končni odločitvi glede odmora med delom tudi ni bil upo^Š van. In drugič: če se že strini,, mo s pojasnilom, zakaj je posebne komisije izvršnega ta, ki naj spremlja izvaja^ zakona, dokaj otežkočeno, to vendarle pomeni samo P®*, vično resnico. Naloga te kori! sije namreč ni samo v tem, spremlja izvajanje zakona, m® več naj tudi predlaga potret): ukrepe, da bi zakon čimpn uveljavili povsod, kjer je ‘ potrebno. Komisija pa _ do®\ »sploh ni reagirala in ni P®* lagala nobenih rešitev, ki bi upoštevajoč dosedanjo prakso ' bolj ustrezale našim razmeri in potrebam,« ugotavlja odPr pismo. . Delavci republiških .uprav® organov zdaj torej javno P% vzemajo pobudo in terjajo n* spoštovanje lastnih samoupri nih pravic, marveč tudi razri$ vanje svojih problemov. V ®v du smo zapisali, kaj je tis' za kar se zavzemajo, in oti*® je, da njihovi interesi rte f1 sprotujejo samoupravni uredi1 naše družbe. Zato pričakuje®^ da bodo pristojni organi posP šili prizadevanja za uveljavi'. petdnevnega delovnega tedna upravnih organih povsod ta11 kjer je to potrebno in moŽJ In z druge strani: čeprav *, krat protestirajo delavci upri' nih organov, ki jih tako I* enačimo z državno birokratu)! je ne le potrebno, marveč tri nujno prisluhniti tudi njihov1'' predlogom, saj izražajo pripri' ljertost, da bi v prihodnje ta1''; razporedili svoje delo, da bilo zadoščeno interesom sl*1! be, ki jo opravljajo, kakor t;1 njihovim lastnim željam. zahtevo, da samoup: preti njihovo ""ld^ družbenega delovanja. M. GOVEKA* S I GNALI V pičlih štirinajstih po objavljenem razpisu s« j, pri rudarskem šolskem c«®, ru, ki deluje v okviru zaM, skih premogovnikov, prija1! za šolanje kakih 45 fantriri; glavnem iz revirjev. Podaje ne bi bil omembe vredefl' jf ne bi hkrati zapisali, da to zgodilo prvič v zad®* desetletju. g Vse doslej za rudarski Lj klic med mladimi v Za®4'-skorajda ni bilo zanim*®* Vse preveč je bilo dr®' preveč je bilo razširjeno ^ lepših, boljših možnosti i® i »ostavljeno mnenje, da ®u stvo nima več perspek^f. Prav zadnje čase tudi raZ jj-re v premogovništvu niso ® < boljše in drži tudi ugotovi rudarskega kolektiva v *,i savju, da družbena skup® ^ nima pravega razumevanj^ razmere v tej industrijski- j, ji in da tudi sedanji P®?6 deni ukrepi še ne bodo kd® ,, koliko izboljšali položaja darjev. To pa vendarle u|i omajalo vodstva zasaV^ premogovnikov v prepri®* ^ da bodo trda goriva še le®.^-potrebna v našem gosP®”jj« stvu, zlasti za termoene®* in široko potrošnjo. Prav zato so med -------- /gjjf gimi napori zasavskih govnikov očitna tudi vanja za pridobivanje naraščaja za poklic ruda ^ In vse kaže, da se bo v j( darski šolski center vpisalo kakih 80 ali 9® 0 gojencev. Tembolj P0,*L l1 no pa je vsekakor to, 0 |i je in se še bo odločile j)( poklic veliko večje s jgpJ* fantov iz revirjev kot Prelj#f' leta. Vse doslej so se v »^finem vpisovali gojenci i* f gib krajev, zlasti celo p sednjih republik. Večin jji je potem zapustila reV\r\)(j<' si poiskala zaposlitev f* p> Vzgoja domačega naras® i bo vsekakor uspešnej® $ rudarskem šolskem cent ^ meravajo tudi vsebinsko polniti tako teoretičn praktični del programa- y (f vsem gre za uvajanje j stih sodobnih oblik, ki pd jencem omogočale ne jel® dobitev potrebne več tudi kar največ to na mehaniziranih 1 odkopih. Iz naše družbe ■■■■■■■■■e■■■■■Biiiesi■■■■**■■■■■■■■■■■■■■!■■■■■■■■■■■■■! ■■■■■■■■■■■ podobi: NAŠEGA . Ca »a Trije bratje, kajžarji na Suhi rebri, so pokosili svojo ko-šenico že pred poldnevom, se zleknili v senco pod krošnjo lesnike in malicali. Jedli so suhe hruške in jih zalivali z moštom, . pomešanim z vodo, in modrovali. "■Ko pridemo domov«, je rekel starejši, »se bomo pošteno najedli«. »Zaslužili smo«, je rekel srednji. »Jedli bone govejo juho z rezanci, ocvrtega . piščanca s pečenim krompirjem >. in . solate«, .je:rekel mlajši »Potlej, pa še torto«, je pripomnil starejši. »Torta mi nujna,« je dejal srednji. »Človek ne sme segati previsoko in mora vedno negovati v sebi vsaj kanček skromnosti. Zato sem' proti torti.« »Ne vem, kaj je v tem ne- ga je zbodel starejši. »Kaj bi s kaviarjem. Zadostuje hladen narezek.« »Prav imaš,« se je vdal srednji. »In ko se bomo najedli, bomo odprli buteljko rani ne« »Niikolt nisem kdove kako cenil ranime«, je dejal mlajši. ŽELJE IN MOŽNOSTI skromnega, če po takšnem kosilu pojem še torto« je ugovarjal starejši. »Zakaj bi se prepirala,« ju je miril mlajši. »Torto naj je, kdor jo hoče. Zase vem, da bom še pred kosilom popil kozarček hermelike.« »Jaz pa se bom zadovoljil s florjanom« je dejal srednji. »Potem pa s kakšno dobro predjedjo. Kaj pravita o kaviarju?« »Zdaj pa ti letaš previsoko,« »Zame je presladka. Vidva jo kar pijta, jaz bom pa cviček.« »In ko se bomo najedli in napili, bomo sedli v avto im se odpeljali v mesto,« je rekel srednji. »Ustavili se bomo v kavami in ...« »Ti kar pojdi v kavarno,« je dejal mlajši. »Jaz grem v bar. Imajo nov program.« »Zakaj pa se ne bi odpeljali kar na morje,« je predlagal starejši. »V teh pasjih dneh se vsi ljudje, ki nekaj dajo nase, kopajo v morju. Vzeli bi v najem počitniško hišico.« »Prav,« se je strinjal mlajši, »šli bomo na morje, toda najprej v bar.« »Kakor želiš,« je popustil starejši. Potem so dolgo molčali in zrli v krošnjo lesnike. Končno je rekel starejši: »Pa pojdimo.« »Torej najprej obilno kosilo,« je dejal srednji. »Potlej bar,« je dejal mlajši. »In potem morje,« je zaključil razpravo starejši. Prišli so v svojo kajžo in starejši je vzel iz shrambe zadnji kilogram koruznega zdroba, srednji je natočil v kleti zadnji liter mošta in najmlajši je skuhal polento, ki so jo s slastjo pojedli in odšli spat. Je že tako, da so želje eno, možnosti pa nekaj povsem drugega. JANEZ VOLJČ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Na 10 cicero S JESENICE ' Ob . koncu ■ minulega meseca •o laboratorij, telovadnico, °rej vse tisto, kar je potrebno a teoretični pouk. Praktičen P°Uk pa naj bi se tudi v prikrije odvijal v kranjskem ^?djetju »Planika« in v tovar-obutve »Peko« v Tržiču. V šolo, trajala bo štiri leta, ® bodo lahko vpisali učenci dokončano osemletko, ; po °končani šoli pa bodo dobili ®Z'V čevljarski tehnik. • LJUBLJANA ^red dnevi so v Ljubljana-^Pansportu priredili izlet v aznano za upokojene delavce §a podjetja. Izleta, ki ga je Sanizirala sindikalna po-hžnica, se je udeležilo 162 C^kojencev. Avtobusi podjet-p Ljubljana-transport so po-u ‘tali upokojence skozi Mari-r,do Slatine Radenci, nato tgjdutomer in na razgledniško vcko Jeruzalem. Na povratku Ljubljano so si upokojenci 0e?tetja Ljubljana-transport tu*6.dali tudi znamenitosti • IZOLA kombinatu Delamaris že tern a 1958 izdajajo svoje in-v r Slasilo. Le-to je izhajalo tet o 2li™ih oblikah vse do pred Zač r ?ni> ko so v Delamarisu ce j 1 informirati svoje delav-tiiu e Preko obvestil na oglas-deskah, zborov delovnih t>0 ’n različnih sestankov. skoraj enoletnem premoru Vn 6 v kombinatu Delamaris odločili izdajati interno Sll° NAS GLAS. * Tolmin °t^bi .Oodavni seji tolminske Saij • skupščine so pretfla-e]t,Unai bi uvedli obvezno re-tla k0 za vsa vodilna dejov-takjmesta v občinski upravi. S lahkr, ukrepom bi v upravi stroj,- zaPoslili več mlajših Vna Vnih kadrov in na de-strokm rtlesta namestili zares V 0uvYn° usposobljen kader. darnei.1118^* skupščini Tolmin ^di c.aXai° zato spremeniti ut občine, ki zel ni ne rideva reelekcije. J. S. V KRANJSKEM TEKSTILINDUSU ZAVRAČAJO RAZMIŠLJANJA O PODALJŠANJU DELOVNE DOBE ŽENSK __ TO NE BI BILO HUMANO! Delovna skupina za proučitev sistema zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega zavarovanja pri republiški skupščini je izdelala predlog sprememb in dopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja, ki je naletel pri delavkah v Tekstilindusu na močan odpor. V gradivu se namreč predlaga, naj se izenači delovna doba moških in žensk, kar pomeni, da bi naj tudi ženske delale 40 let. Ugotovitve, ki jih predlagatelj navaja v svojem predlogu, bom primerjal z delovnimi razmerami žensk v podjetju Tekstilindus. Menim, da podobne ali celo enake ugotovitve veljajo za celotno tekstilno industrijo v Sloveniji. V Tekstilindusu je zaposlenih 2000 delavk — to je dve tretjini vseh zaposlenih. Od 2000 delavk dela v treh izmenah 1300 delavk ali dve tretjini zaposlenih žensk. Skoraj vse delavke delajo kot tkalke in pre-dilke na normo in zaradi boljše primerjave naj povem, da ena tkalka povprečno upravlja 16 do 26 strojev, predilka pa tudi do 2000 vreten. V Tekstilindusu zaposlujemo delavke na tri izmene z dopolnjenim 18. letom starosti. Pri dosedanji delovni dobi 35 let smo imeli v podjetju samo en primer, da je delavka dosegla polno delovno dobo na delovnem mestu tkalke. Verjetno je vsem znano, da so delovne razmere delavk v tekstilni industriji med najtežjimi, čeprav vsi forumi uvrščajo tekstilno industrijo med lahko industrijo. Posebno v zadnjih letih pa nas razmere na trgu silijo, da vlagamo v proizvodnjo maksimalne napore, pri tem pa nosijo največje breme delavke v proizvodnji, ki za nizek osebni dohodek težko delajo in pri strojih puščajo svoje zdravje. V podkrepitev tem trditvam naj navedem nekaj podatkov: Pred leti smo v podjetju ustanovili konfekcijski oddelek, da bi v njem zaposlili delavke, ki so na delovnih mestih postale invalidi. Do lanskega leta smo v tem oddelku zaposlili 120 delavk, letos pa v omenjenem oddelku nismo zaposlili nobene delavke, ker so vsa delovna mesta že zasedena. Po podatkih z dne 31. 12. 1967 je v Tekstilindusu 96 invalidov, od katerih je večina delavk. Skupno s konfekcijskim oddelkom zaposlujemo več kot 200 invalidov. Vse invalide je invalidska komisija pregledala in ocenila. Po vrsti invalidnosti so na prvem mestu psihonevroze in druga živčna obolenja. Sledijo okvare hrbtenice, sluha in vida, obolenja nog, srca, dihal, ženskih organov, različne telesne okvare itd. Iz navedenih podatkov je razvidno, da večina obolenj nastane kot posledica naporov na delovnem mestu. Iz izkušenj ve- e mo, da tkalkam po desetih letih dela v tkalnici zaradi ropota in stoječega dela pričneta slabeti sluh in vid, pojavijo se okvare hrbtenice, na nogah pa krčne žile. Delavke pri delu uporabljajo predpisana zaščitna sredstva, vendar tudi to ne pomaga, ker ta sredstva še zdaleč nimajo takega učinka, kot bi želeli, večkrat pa delavke pri delu celo ovirajo. Če delavko, pri ■ kateri opazimo zgoraj navedena obolenja, pravočasno ne prestavimo na drugo, manj naporno delovno mesto, kaj kmalu postane invalid. Poslano na P P 3t 3/VI Ljubljana Vse zgoraj navedene probleme pa bi kljub akutnosti še zadovoljivo reševali, če bi imeli na voljo dovolj lažjih delovnih mest in če invalidska komisija zaradi pomanjkanja sredstev v skladih socialnega zavarovanja pri določanju invalidnosti ne bi bila tako rigorozna. V podjetju Tekstilindus je več kot 100 delavk, ki bi jih bilo treba prestaviti na lažje delo, vendar takih delovnih mest ni več. Delovne enote probleme rešujejo tako, da delavko začasno ali pa stalno premestijo na lažja pomožna in tudi improvizirana delovna mesta. Na takem delovnem mestu dobiva delavka tri mesece enak osebni dohodek, kot ga je dobivala na prejšnjem delovnem mestu, ali pa gre na invalidsko komisijo zaradi ugotovitve preostale dela-zmožnosti. Če jo komisija prizna za invalida, poizkušamo dobiti drugo delovno mesto, če pa je komisija ne prizna za invalida, ima delavka dve izbiri: da gre ponovno na staro delovno mesto, ali pa da priložnostno dela po obratu in seveda dobiva manjši osebni dohodek. Strah pred obolelostjo in njenimi posledicami povzroča pri delavkah nevrozo, ki se pogosto stopnjuje do pravega obolenja. Odveč je govoriti o počutju delavk, ki so spoznale, da so v breme delovni enoti, pa čeprav imajo samoupravni organi in vodstvo za te probleme veliko razumevanje. Kaj bi se zgodilo, če bi se delovne enote postavile na stališče, da je edino pomemben ekonomski interes enote, socialne probleme pa naj rešujejo za to postavljene ustanove? Na srečo takih teženj še ni, čeprav je finančni položaj predvsem v bombažni tekstilni industriji in seveda tudi v Tekstilindusu kritičen. Zadnja dva stavka sem zapisal zato, ker je v predlogu sprememb in dopolnitev pokojninskega zavarovanja razvidna težnja, naj bo pokojninsko zavarovanje predvsem ekonomska kategorija. V gradivu se predlaga, naj bi v bodoče tudi ženske delale 40 let. Menim pa, da sem z ugotovitvami, ki obravnavajo delovne razmere delavk v našem podjetju, dovolj jasno prikazal, da bi bil nesmisel podaljševati delovno dobo žensk, saj že sedanji delovni staž povzroča pri posameznih kategorijah delavk obup. Lahko je dočakati pokojnino delavkam, ki delajo v pisarnah in na lahkih delovnih mestih v industriji. Ne smemo pa pozabiti, da so delavke v tekstilni industriji tudi matere in da morajo poleg napornega dela v proizvodnji krepko delati tudi doma. Res je, da so naše ženske pravno izenačene z moškimi, dejansko pa je ta enakopravnost še zelo daleč. To še prav posebej velja za delavke v tekstilni industriji, kjer je tudi kvalifikacijska struktura zelo nizka. Pri svojem delu se večkrat srečujem s primeri, da delavke po nočnem delu doma nadaljujejo s hišnim delom, namesto da bi šle počivat. Če bo res prišlo do izenačenja delovne dobe med moškimi in ženskami, potem je edino pošteno, da se izenačijo delovne dobe vseh kategorij in poklicev. Upam si trditi, da so delovna mesta predilk in tkalk ravno tako naporna kot delovna mesta starešin v JLA ali pa še bolj. V tem prispevku se sicer nisem dotaknil problema financiranja, ki je brez dvoma eden najvažnejših dejavnikov v sistemu pokojninskega zavarovanja, vendar mora biti skrb za delovnega človeka na prvem mestu, zato ponovno poudarjam, in s tem delim mišljenje vseh delavk našega podjetja, da v sedanjih razmerah ni misliti, i da bi podaljšali delovno dobo žensk od 35 na 40 let. FRANC DOLENC Glasilo Republiškega sveta ZSj ta Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List Je bil ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave. Ljubljana. Dalmatinova ul. 4. poštni predal 813/VL telefon uredništva 316-672, 316-695. 312-402 In 310-033, uprave 310-033 Račun prt Narodni banki v Ljubljani, St. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, 6t 501-620-7-32000-10-3204-486. — Posamezna številka stane 50 N-pat - 50 S-dln. — Naročnina Je Četrtletna 6.50 N-dln — 650 S-dln - polletna 13 N-dln — 1300 S-dln In letna 26 N-dln — 2600 S-dln - Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini, - Tisk In klišeji CZP »Ljudske oravles« Ljubljana »Šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije zavzema politično stališče, da je potrebno do konca tega leta sprejeti zakon o skrajšanju delovnega staža od 40 na 35 let za moške in >od 35 na 30 let za ženske ter za znižanje starostne meje od 60 na 55 let za moške in od 55 na 50 let za ženske.« To stališče VI. kongresa doživlja v javnosti najrazličnejše razlage. V naslednjih številkah našega lista jih bomo zapisali: Tokrat smo prisluhnili delavcem nekaterih kamniških kolektivov. ® Stane Najgcr, vodja splošnega sektorja v tovarni usnja UTOK, Kamnik: V usnjarski industriji je delo naporno. Delavci so leto m dan izpostavljeni mokroti, temperaturnim razlikam in različnim kož-nim obolenjem. Težko bi vzdržali 40 let na delu. Nove generacije bodo morda laže dosegle 40-letno delovno dobo. Toda predvojna generacija, ki so jo privatni delodajalci vsak čas pahnili v brezposelnost in si danes pri 60 in 65 letih še vedno zbira delovna leta, bo težko izpolnila nove pogoje za dosego pokojnine. Nikdar pa se ne bi mogel sprijazniti s 40-letno delovno dobo za ženske. Statistika, ki govori o daljši življenjski dobi žensk, ne more biti merilo. Mi še nimamo takega družbenega standarda, da bi si lahko omislili več kot 30-letno delovno dobo za ženske. Problem so seveda sredstva za pokojninske sklade. Zvonimo pa tedaj, ko je prepozno. Če bi bolje gospodarili s sredstvi teh skladov, če bi racionalno in namensko rabili vsa sredstva zdravstvenega in socialnega zavarovanja, težav z denarjem ne bi smelo biti. ® Francka Sedušek, delavka pri stiskalnem stroju v tovarni usnja UTOK: Dvajset let sem že zaposlena v tej tovarni. Izčrpana sem. Delam pri stroju, iz katerega seva naravnost v glavo 80 do 100 stopinj C vročine. Slabše vidim. Ne vem, kako bi še deset let vzdržala pri tem stroju. V tovarni moram pošteno delati, doma imam družino z dvema otrokoma. Z neko žensko menjujeva turnus, tako da so otroci vedno pod nadzorstvom. Ženske se veliko pogovarjamo o predlogih za skrajšano delovno dobo. Vse pravimo, da 40 let nobena ne bi mogla vzdržati. ® Boris Vučko, vodja oddelka lužilnice v tovarni usnja UTOK: Mladi ljudje čakajo na delovna mesta. A ne glede na to menim, da ustreza 35-letna delovna doba za moške in 30-letna za ženske. Naši delavci imajo kljub modernizaciji delovnih naprav in zaščiti pri delu pretežke, zdravju škodljive delovne pogoje, da bi vzdržali podaljšano delovno dobo. Marsikdo bi rad delal 40 let, tudi sam, če bi imel za to možnost, če bi bil zdrav, če bi bile primerne delovne razmere. Delavci ne silijo v pokoj za vsako ceno, če pa silijo, potem zato, ker so omagali. • Slava Artiček, devizni referent v tovarni usnja UTOK: Veliko mladih, izobraženih ljudi čaka na delo. Menda jih je v naši občini blizu sto z višjo in visoko izobrazbo brez dela. Če želimo s podaljšano delovno dobo ščititi socialno zavarovanje, je to narobe, saj smo ga zaščitili že na vseh koncih z ukrepi, ki utesnjujejo zavarovance. Plačujemo zdravila, recepte, zdravniške preglede, za klimatsko zdravljenje ni denarja in še pokrivamo razlike v izgubah zdravstvenega zavarovanja. Če bomo z denarjem znali bolj pametno gospodariti, ga bo dovolj tudi za nove upokojence. ® Karel Robida, skladiščnik in predsednik IO sindikalne organizacije v Svilanit Kamnik: Iz naših razprav smo poslali obširen zapisnik na Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. V njem je razviden odpor delavcev do podaljšane delovne dobe. Predlog kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije delavci podpiramo in s tem svojim predlogom se je sindikat med članstvom zelo uveljavil. Za krajšo delovno dobo se zavzemamo iz lastnih izkušenj. Redki so delavci, ki dočakajo 40 let aktivne delovne dobe. Večinoma se prej invalidsko upokojijo. S skrajšano delovno dobo bi delno rešili tudi brezposelno mladino. Strokovnjake smo izobraževali, zdaj jim pa ne damo dela. Z našimi investicijami v izobraževanje se okoriščajo zahodne države po »zaslugi« naše zgrešene kadrovske politike. Kako bo s sredstvi? Bolj se sprašujem, kam so sredstva šla! Z večjo proizvodnjo se veča tudi dohodek. Pomeni, da bo tudi v ta namen sredstev dovolj. Poleg tega tako zaposlimo tudi mlade, ki bodo s svojim mladostnim učinkom večali dohodek. ® Marija Mavrič, previjalka v Svilanit Kamnik: Imam enajst let delovne dobe. Na tem delovnem mestu že zdaj komaj stojim. Norme so napete, ves delovni čas je treba hitro in naporno delati. Imam tri otroke. Ko so bili majhni, jih ni bilo komu) zaupati v varstvo. Odpovedala sem se službi in ostala nekaj let pri njih. Zato bom toliko teže nabrala delovna leta. Nobena našajdelavka pa sil niti misliti ne more, da bi delala 40 let. Če se je sindikat zavzel za krajšo delovno dobo, je dobro storil. Tak sindikat želimo. @ Mavrici,j Kotnik, vodja kadrovsko socialne službe v industriji pohištva STOL Duplica: Iz osebnih zapažanj vidim, da nekateri ljudje brez težav opravljajo svoje delo 40 let. Misliti pa moramo na zaposlovanje mladine. Mnogo starejših ljudi nima ustrezne izobrazbe in ena izmed poti za izboljšanje kadrovske strukture je vključevanje mladih strokovnjakov. V našem kolektivu zasedajo mnogi delavci z neustrezno izobrazbo delovna mesta tehnikov. V prihodnje bi morali ta delovna mesta zasesti ljudje z ustrezne kvalifikacijo. Toda to so najbolj občutljiva vprašanja in potrebno jih je človeško reševati. Zaradi različnih delovnih razmer v tej ali drugi panogi gospodarstva se ne morem opredeliti niti za niti proti podaljšanju delovne dobe, pač pa se zavzemam pri podaljšani delovni dob za bonificiran delovni staž za tista delovna mesta, ki ter jajc napor in ki škodljivo vplivajo na človeški organizem. • Slavko Bergant, kovinostrugar in predsednik IO sindikalne organizacije v industriji pohištva STOL Duplica: Menim, da nimamo pogojev za splošno skrajšanje delovne dobe. Izvzeti bi morali nekatere panoge gospodarstva. Tisti, ki želijo skrajšano delovno dobo, morajo vedeti, da bo potrebno ali bolj obdavčiti osebne dohodke ali pa že tako nizke pokojnine še znižati, Normalno je, da je učinek dela pri starejših delavcih manjši. Mnogi delavci se invalidsko upokojijo, omagajo pred iztekom normalne delovne dobe, ker se niso pravočasno zaposlili ali pa so se zgrnile nadnje posledice neurejenih osebnih ali družinskih razmer. • Anton Jeglič, vodja strojnega oddelka v industriji pohištva STOL Duplica: Dolžino delovne dobe bi morali uravnavati po panogah, po težavnosti "delovnih mest. Prav gotovo je delo rudarja ali drugih poklicev v težki industriji ali pa delo tkalke tako naporno, da se delavci na teh delovnih mestih prej telesno izčrpajo kol drugi, ki opravljajo lažje delo. Vidim svojo ženo, ki je tkalka. Zaradi napetega, živčnega dela bo prav gotovo morala menjati zaposlitev veliko prej, kot bo nabrala delovna leta za upokojitev. Ne glede na poklic, ki ga ženske opravljajo, pa sem odločno proti temu, da bi delale 40 let. Iz znanih vzrokov je delovni dan ženske veliko daljši kot delovni dan moškega. I. VRHOVČAK DELAVSKA ENOTNOST — ŠT. 30 27. julija 1968 n -Kako gospodarimo- ZANESLJIVO VARUJČ KOŽO PRED SONČNIMI OPEKLI. NAMI, JO OSVEŽUJE. NEGUJE IN JI DAJE OBSTOJNO TEMNO BARVO KRKA krema mleko spray olje spray pena KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO DO BETOM -S PRITISKOM M GUMB GP »Tehnika« se predstavlja s prvo avtomatizirano betonarno v državi Tudi v našem gradbeništvu se gramov izdela nič manj kot 10 vse bolj in bolj zavedajo, da je različnih vrst betona. Za daljše čas zlato. Dolgoletne izkušnjo-šo^ transporte uporabljamo mešalce prisilile slovenska in jugoslo- na avtomobilih, ki odvažajo savanska gradbena podjetja, da mo betonsko mešanico. S tem intenzivnejše razmišljajo o uva- pa so zagotovljene vse možno-janju ukrepov, ki naj bi pri- sti, da se poveča število izdela-spevali k racionalizaciji delov- ve betonov v dvajsetih različnega postopka, skrajšanju izde- nih vrstah. Če pa govorimo o lavnih rokov, predvsem pa k ekonomski prednosti avtomati- j cenejšim gradbenim storitvam. Dolgo so imeli vse to v mi- zirane priprave betona, se le-ta • razkriva v precej večjih koli- ; slih člani delovnega kolektiva činah skoncentrirane proizvod- \ 5 betona, na gradbiščih pa ■ potrebni le prekladalni silosi. S : S prvo avtomatizirano betonarno v naši državi je želelo GP »Tehnika« modernizirati in ljubljanskega gradbenega pod- nje jetja »Tehnika«, ki so slednjič so uspeli v svojih dolgoletnih pri- S tem odpade celoten trans- j zadevanjih za modernizacijo P ort agregatov, skrbna izdela- ■ tehnoloških postopkov zlasti pri va skladišč za shranjevanje ce- : izdelavi najbolj iskanega in, menta in ne nazadnje tudi ve-umljivo, najbolj potrebnega like zaloge agregatov. Centralna gradbenega materiala — betona, betonarna pa ima še veliko Govoriti o svojstvih betona Prednosti. Ne da bi se posebej je prejkone odveč. Povemo lah- PriPrav!iah, J®. ,na ko le to, da je način njegove na®lr* na gradbiščih takoj začeti priprave eden bistvenih ele- z betoniranjem m brez večjih mentov domala pri vseh grad- Popravljalnih del. Razen posta-nj ah. Še dandanes doživljamo, prekladalnega silosa ali da mnoga gradbena podjetja pri rrpalne naprave za beton odpa-nas vztrajajo na zastarelem na- dej° VS1 siros^1 pripravljalnih činu pripravljanja betona na dei’ gradbiščih, kar pa v mnogočem podražuje ‘storitve, da pri tem ne ompnjamo visokih stroškov pripravljalnih del, dovoda vode, racionalizirati' proizvodnjo “be-preskrbe z betonom na gradbi- tona tako na Iastnih kot tudi šcih, stalne kontrole m drugega. na gradbiščih svojih poslovnih Izkušnje pa so pokazale, da partnerjev. Predvsem pa je pod-je sodoben način pripravljanja jetje želelo z avtomatiziranim betona nujno potreben pred- načinom izdelave betona doseči vsem tam, kjer mora zajeti več večjo in stalnejšo kvaliteto. Av-gradbišč hkrati ali pa cfelo večje tematizirana betonarna lahko delovno področje. deluje po dveh principih — — Začeli smo s tako imeno- elektronskem in magnetnem. V vano »gramoznico«, ki smo jo »Tehniki« so se odločili za sled-pripravili z namenom, da prič- njega, ker je pri njem moč do-nemo s proizvodnjo »transport- seči stalno nihanje napetosti, ki nega betona«, pripoveduje o pr- je potrebno pri izdelavi različ-vih zametkih sodobne avtoma- nih vrst betona, tizirane betonarne, prve te vr- » ... .... ste v naši državi, inž. Jože . Se nekaj najosnovnejših po-Brglez, vodja delovne enote za da kov o prvi jugoslovanski zameljska in betonska dela GP avtomatiziram betonarni. Ker »Tehnika« v Ljubljani. —» Toda bile znatne investicije, da je trans- je betonarna v neposredni bližini separacije v Stožicah pri 80 P°^e_e Ljubljani, je bilo mogoče urediti transport glavnih težkih Pnrtni beton zadostil vsem teh- materialov, predvsem gramoza noloskim pogojem, ki jih sicer neposredno iz separacije s trans-zahtevajo gradbeni normativi. portnimi trakovi. Največja Iz izkušenj drugih držav vemo, zmogl1ivost betonarne znaša 50 da mora biti beton vselej enake kubičnih metrov betona na uro. kvalitete. Z drugo besedo ce Vse naprave s0 popolnoma av-želimo transportni beton naj- tomatizirane, vštevši merjenje boljše kvalitete, mora biti iz- vjage z električnim hidrosko- delan po vseh potrebnih »receptih«. Pri tem je seveda izločen osebni vpliv delavca, ki naj bi pom in dovoz gramoza v silose betonarne. Posebno zanimivost predstavlja brez dvoma avto- odločal o tem, ali je cementa matično pripravljanje mešanic s preveč ,ali premalo. V točnem uravnavanju primesi betona je polovičnim polnjenjem mešalca. Tako bo mogoče prodajati po- prednost sodobnega načina izde- trošnikom tudi 0,5; 1,5; 2,5 ku-lave očitna. bičnega metra betona. Ce pa — V čem je torej bistvena bodo predvideni daljši prevozi, ekonomska prednost avtomatizi- tedaj bo betonarna lahko izde-rane izdelave betona? — Naša avtomatizirana betonarna lahko z eno serijo pro- lovala suhe betonske mešanice. IVAN VIRNIK »SM« PROTI ENOSTRANSKEMU REŠEVANJU!« (Nadaljevanje s 1. strani) znanili Izvršni svet. Ta je potem ustanovil začasno komisijo za urejanje vprašanj v zvezi z EKK Velenje, ki so jo sestavljali člani izvršnega sveta, kemiki kemičnega inštituta in še nekateri drugi strokovnjaki. Komisija je podrobno proučila predlog Cinkarne, Rudnika lignita Velenje in strokovno mnenje Kemičnega inštituta »Boris Kidrič« v Ljubljani in je z večino glasov glasovala za program Cinkarne Celje. Maja lani je o poročilu začasne komisije razpravljal in sklepal na svoji seji izvršni svet. Tedaj je sklenil, da je potrebno zgraditi objekte za proizvodnjo umetnih gnojil v Cinkarni, predložiti Skupščini SR Slovenije poročilo o likvidaciji EKK Velenje in zagotoviti sredstva iz sklada skupnih rezerv za dinarsko financiranje gradnje obrate v Cinkarni. Mesec zatem je Skupščina SR Slovenije podrobno obravnavala celotno problematiko EKK in sprejela zakon o uporabi sredstev, naloženih pri splošni go- • ŠKOFJA LOKA Po nepopolnih podatkih študira iz škofjeloške občine kakih 250 občanov, približno 70 pa jih prejema štipendije. Da bi. povečali sredstva za štipendije in tako omogočili večjemu številu dijakov in študentov, da doštudirajo v normalnih razmerah, v Škofji Loki predlagajo, da bi naj izdelali analizo kadrovskih potreb v gospodarstvu ter da bi izoblikovali enoten sistem razdeljevanja štipendij. S. J. • VITANJE Odkar se je obrtno podjetje Kovinar osamosvojilo iz nekdanjega podjetja Obrtnik, gre tej delovni organizaciji na bolje. Poravnali so dolgove. spodarski banki v Ljubljani, po zakonu o dopolnilnih sredstvih za skupne rezerve gospodarskih organizacij. V zakonu je rečeno, da se bodo sredstva, ki jih mora splošna gospodarska banka vrniti Socialistični republiki Sloveniji, z začetkom vračanja 1. januarja 1967. leta, uporabila za delno pokrivanje obveznosti iz programa graditve energokemič-nega obrata Velenje. Ta sredstva bi predvsem uporabili za kreditiranje gradnje investicijskih objektov, ki jih delovne organizacije prevzemajo iz programa EKK Velenje. Kredite pa po tem zakonu odobrava upravni odbor republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Ravnali smo se po zakonu, izdelali smo investicijski program in se napotili na sklad skupnih rezerv poi kredit. Na zahtevo upravnega odbora sklada smo program dopolnili in marca letos nam je upravni odbor sklada skupnih rezerv odobril kredit v višini 124 milijonov N-dinarjev, ki bi ga črpali v letih 1968 do 1977.« — Pomeni, da ste si tako zagotovili poslednji pogoj za gradnjo obrata v Cinkarni? »Že po sprejemu skupščinskih dokumentov smo se lani oktobra pogodili z angleško firmo IIumphreys & Glasgow za modificiranje opreme za nove pogoje v Cinkarni Celje. Angleži so se takoj lotili novega ingi-neeringa, ker se je mudilo z roki, saj bi moral biti projekt končan leta 1970. Hkrati smo pripravili pogodbo za prevzem opreme od likvidacijskega odbora EKK Velenje. Pogodbe pa likvidacijski odbor vse do danes ni hotel podpisati. Na vprašanje, čemu ne, so nas zavračali, da se izvršni svet še ni odločil in da zato nimajo potrebne odobritve. Nič ni pomagalo, četudi smo se sklicevali na verodostojne dokumente izvršnega sveta in na njihove obveznosti. Zadeva se je sukala tako sumljivo, da smo iz previdnosti junija le- poslovno izgubo na so črtah s tos ustavili dela Pri firmi Hum- je pisal, da v pmsnrssžsfs "asa* zadnjem letu so v obrtnem podjetju Kovinar v Vitanju in v obratu v Zgornji Polskavi preuredili tudi nekatere ‘delavnice ter nakupili nekaj novih strojnih naprav. V tem sicer majhnem delovnem kolektivu zdaj z zaupanjem gledajo v prihodnost. V. L. ingineering milijonov N-dinarjev lastnih sredstev.« — Ste o svojih težavah seznanili izvršni svet? »Poglejte snop korespondence! Na uho so nam prišle govorice, da študira izvršni svet, ki je nasledil prejšnjega, novo varianto za rešitev investicijske Poslansko vprašanje v Skupščini SRS opreme, ki je bila namenjena za EKK Velenje. Uradno nas o morebitnih spremembah ni nihče obvestil. Vznemirjeni ob neugodnih govoricah, smo že februarja terjali . pojasnila na izvršnem svetu in pri predsedniku odbora za gospodarstvo. Prosil sem za sprejem, vendar zaman. Aprila letos sta se splošna gospodarska banka in komunalna banka in hranilnica združili. Na 'večkratno prošnjo me je sprejel sredi aprila generalni direktor komunalne banke in hranilnice tovariš Niko Kavčič. Ob tej priložnosti smo se dogovorili, da bi komunalna banka in hranilnica takoj podpisala z investicijsko banko dodatni finančni sporazum, brž ko ji bo Cinkarna Celje zagotovila, da ne bo terjala pri komunalni banki in hranilnici Ljubljana dodatnih dinarskih sredstev za to investicijo. Še isti dan smo poslali tako zagotovilo komunalni banki in hranilnici. Potem smo spet čakali, prosili za odgovor in po dveh mesecih sredi junija je povabil predstavnik komunalne banke in hranilnice Ljubljana pomočnika glavnega direktorja in finančnega direktorja Cinkarne in ju na izredno grob način v kratkih besedah obvestil, da bo banka v dogovoru z izvršnim svetom prevzela vso opremo EKK Velenje, da nimamo v poslu več ničesar skupnega in naj se v zadevo ne vmešavamo.« — Ste vedeli za tak dogovor med izvršnim svetom in Komunalno banko in hranilnico Ljubljana? »Dva dni zatem smo iz časopisov povzeli, da pripravlja izvršni svet nov način likvidacije EKK Velenje. Dva dni za časopisnim obvestilom nas je o tem obvestil tudi predsednik izvršnega sveta tovariš Stane Kavčič v odgovoru na naše pismo, v katerem smo ga še pred zadnjim pogovorom na komunalni banki in hranilnici prosili za pojasnila. Predsednik izvršnega sveta nam je izvršni svet na jnjiija J,g68 sgj-ejel ekst pogodbe s Komunalno banko in hranilnico Ljubljana o prevzemu pravic ..in. obveznosti EKK Velenje v likvidaciji in‘da naj poslej vse posle urejamo s kreditno banko in hranilnico. Toda v Komunalni banki in hranilnici nismo imeli več česa iskati. Konec junija letos nds je obiskal v Cinkarni član izvršnega sveta tovariš Drago Flis in nam uradno sporočil Odlok o prenosu vseh pravic glede opreme EKK Velenje na Komunalno banko in hranilnico Ljubljana in o razveljavitvi do sedaj sklenjenih pogodb. Na seji gospodarskega zbora skupščine SRS 18. julija letos je poslanec inž. Janez Barborič postavil v zvezi z likvidacijo EKK naslednje vprašanje: »Želel bi nekaj odgovorov oziroma pojasnil v zvezi z likvidacijo EKK Velenje. V juliju leta 1967 sta gospodarski in republiški zbor obravnavala problem likvidacije energoke-mičnega kombinata Velenje. V obrazložitvi stališč izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki jih je podal predstavnik izvršnega sveta inž. Miran Mejak, so bile jasno začrtane poti za likvidacijo tega vprašanja. V teh stališčih sta bili omenjeni tudi dve gospodarski organizaciji, in sicer Železarna Jesenice in Cinkarna Celje kot koristnika za del opreme iz naslova EKK Velenje. Na sejo sta bila povabljena tudi predstavnika obeh delovnih organizacij, da pojasnita smotrnost take naložbe tako s stališča svojih podjetij kot s stališča republiškega gospodarstva. Oba zbora sta soglašala z omenjeno varianto rešitve tega vprašanja in izglasovala v zvezi s tem zakon o uporabi sredstev, naloženih pri S GB v Ljubljani po zakonu o dopolnilnih sredstvih za skupne rezerve gospodarskih organizacij. Dovolite mi. da citiram drugi člen tega zakona: »Sredstva Iz prejšnjega člena se uporabijo kot kreditna sredstva predvsem za graditev objektov, za katere se uporabi onrema, ki je bila naročena za EKK Velenje.« Ker — kolikor sem informiran — išče zdai izvršni svet druge možnosti likvidacije, mi dovolite, da postavim nekaj vprašanj: 1. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu SRS 27. julija 1967. leta; zakaj doslej, kljub temu, da je minilo že eno leto, še ni podpisana pogodba z omenjenima gospodarskima organizacijama o predaji dela opreme? 2. Izvršni svet išče možnost likvidacije EKK prek Kreditne banke in hranilnice Ljubljana. Katera varianta je ugodnejša, lani sprejeta ali nova, in ali so izdelani izračuni za novo varianto in kaj ena in druga pomeni za slovensko gospodarstvo? Mimogrede naj omenim, da sem ‘informiran, da so pogoji rešitve po prvi varianti s 4,5 % obrestmi po 1. 1971, medtem ko so po drugi varianti 3 °/o po letu 1988. Ne glede na to me zanima — kakor sem prepričan, da bo zanimalo ves naš zbor — kompleten izračun. 3. Zakaj slovenska gospodarska banka pred enim letom, ko je bilo to v razpravi, ni predlagala te variante, ki bi bila cenejša za slovensko gospodarstvo? Mislim, da bi s tem prihranila po približni oceni na zamudnih obrestih in drugih stroških približno 200.000 funtov šterlingov. S svojimi vprašanji ne mislim zagovarjati prve variante niti ščititi delbvne organizacije, kljub temu, da sem zastopnik v tem zboru, če je ugodnejša druga varinta, sem zanjo, vendar menim, da z drugo varianto kršimo tako črko — ta pripomba se nanaša na podčrtani del teksta — kot duh zakona, ki smo ga sprejeli, in drugič, če bo sprejeta druga varianta, smatram, da mora biti prezentirana in primerjana ' ekonomska računica obeh variant v tem domu. Želim dodati še to: ker verjetno ne bo dan odgovor na moje vprašanje na tej . seji, naj .na seji, ko bo stvar obravnavana, zopet nastopijo vse prizadete strani, kot je bil primer lani.« Pripis uredništva Intervju z inž. Dragom Cehom objavljamo z enotedensko zamudo. Menili smo namreč, da bi bilo prav, če bi hkrati z mnenji inž. Ceha objavili tudi stališča Izvršnega sveta SRS — saj bi tako naši bralci zvedeli za stališča obeh strani, kar bi nedvomno veliko prispevalo k pravilnemu razumevanju obravnavanega vprašanja. Ker je odgovor Iztrršnega sveta do danes izostal tokrat objavljamo še poslansko vprašanje inž. Janeza Earboriča v i zvezi z nekimi vprašanji lik- ■ vidacije EKK Velenje na zad-3 nji seji gospodarskega zbora ■ skupščine SRS. Na to vpraša-j nje bo Izvršni svet SRS odgo- ■ .voril na prihodnji seji gospo- ■ darskega zbotfa skupščine. Nje ■ UAtf A/IfTATTni. 1«n 1 rti-rl 1 2 gov odgovor bomo objavili v celoti in tako zadostili novinarskemu pravilu, da je bralcem potrebno dati čim popolnejšo informacijo. V začetku julija je zasedal tudi upravni odbor sklada skupnih rezerv z dnevnim redom —■ odpoved pogodbe oziroma sprememba sklepa o dodelitvi sredstev Cinkarni in o prenosu teh sredstev na Komunalno banko in hranilnico Ljubljana. Isti dan je tudi izvršni odbor Komunalne banke in hranilnice Ljubljana na seji potrdil predlog kreditnega odbora, da je potrebno takoj odpovedati nadaljnje delo pri angleški firmi Humphreys & Glasgow in na najugodnejši način razprodati opremo. Poudariti velja, da Komunalna banka in hranilnica ne računa na kak nov objekt, kjer bi uporabili opremo EKK Velenje, temveč jo namerava razprodati po delih. Pri tem priznavajo, da niso izdelali nobenih izračunov, ki bi utemeljevali spremembo prvotne zamisli o likvidaciji EKK Velenje.« — Kako je razplet dogodkov odjeknil v kolektivu in kaj pomeni za vašo delovno organizacijo? »Sodimo, da je spreminjanje prvotnih dogovorov in sklepov najbolj groba kršitev samoupravnih dogovorov. To pomenu da zakonske odločitve skupščine ne veljajo. Proti takemu načinu reševanja zadev protestiramo. Če bi nas člani izvršnega sveta poklicali in rekli, da so našli boljšo, bolj ekonomično rešitev za likvidacijo EKK Velenje, in to svoje mnenje oprli na ekonomsko utemeljene dokaze* bi novo varianto razumno prenesli in jo priznali. Smo pa proti enostranskemu reševanju zadev brez konkretnega izračuna in z zelo zamegljenimi argumentacijami. Cinkarna je v takšnem finančnem položaju, da si 2000-članski kolektiv ne more kupiti niti deset stanovanj. Naši delavci terjajo zato natančen odgovor, zakaj se izgradnja novega obrata »podira«. Vsak dan jih obveščamo o razpletu dogodkov. Medtem nas je izvršni svet tudi telegrafsko obvestil, da bo povrnil vse stroške, ki jih je že imela Cinkarha "z Izdradhjo'novega obrata. Toda kako naj razložim mojemu topilničarju, da si je izvršni svet premislil in da razveljavlja prvotne dogovore? Dve, tri leta smo govorili našim delavcem — še malo potrpite in vzdržite, jutri bo bolje. Po tekem razpletu v zgradnji našega novega obrata pa so začeli dvomiti v izpolnitev obljub, ogorčeni so nad upravo Cinkarne, nad političnimi forumi, nad najvišjimi upravnimi in samoupravnimi organi. Izvršni svet je prejudiciral sklepe skupščine. Kako je mogel to storiti, ko pa meni na misel ne pride, da bi karkoli odločil mimo sklepov samoupravnih organov. Kolektiv je vsa povojna leta vlagal vsak razpoložljivi dinar v modernizacijo podjetja. Leta 1970 bomo praznovali stoto obletnico Cinkarne. In tri leta po začetku reforme lahko ugotavljamo, da je Cinkarna Celie na tak način ostala brez svojega perspektivnega programa razvoja in da je večidel bazne kemične 'industrije Slovenije onemogočen nri izvajanju jasnih integracijskih procesov. Danes veliko govorimo o V°~ trebah modernizacije naše industrije. . povečanju proizvodnje, zmanjšanju i proizvodnih stroškov, odpiranju novih delovnih mest za kadre, ki prihajajo iz šol, o potrebah novih investicti" skih vlaganj, toda poglejmo že vendar, kako v praksi odpravljamo za naše gospodarstvo tako kritične probleme.« I. vrhovčaK IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV • TGA KIDRIČEVO Še več poudarka izobraževanju Delovni kolektiv Tovarne glinice' in aluminija v Kidričevem si že vsa leta prizadeva, da bi strokovno usposobil čim več član0 delovne skupnosti, ki še nimajo ustrezne izobrazbe za delovna mesta, ki jih zasedajo. V ta namen so v TGA Kidričevo že Pre , leti ustanovili tudi lasten izobraževalni center, v katerem so s že številni delavci pridobili potrebno znanje. Kljub temu Pa TGA Kidričevo še vedno ugotavljajo, da razmeroma precejšni število delavcev nima potrebne strokovne in teoretične izobraz be, kot jo terjajo delovna mesta. Zato so tudi člani osrednje^, delavskega sveta na eni izmed zadnjih sej, predlagali, naj strokovne službe v podjetju pripravile do naslednjega zasedanj. sveta pregled celotne kvalifikacijske strukture podjetja, uPr??Lj odbor pa so zadolžili, da pripravi številčni pregled nad tisti člani delovnih skupnosti, ki še nimajo ustrezne izobrazbe . svoje delovno mesto. Za te delavce pa naj bi nato izobražena center organiziral potrebne oblike izobraževanja. M. E. 'Kako gospodarimo KLJUB TEŽAVAM ohraniti optimizem! kljub znatno povečani proizvodnji je Železarna Jesenice v zelo težkem finančnem položaju, za razrešitev katerega pričakuje razumevanje in podporo javnosti ter vseh pristojnih dejavnikov. Predvidenega povečanja cen mazuta, električne energije in železniškega transporta Železarna Jesenice pri sedanjih cenah svojih izdelkov ne bi mogla prenesti. Proti zniževanju osebnih dohodkov. RENAULT# (Nadaljevanje s 1. strani) tram, Zvezne direkcije za gospodarske rezerve in drugih dobaviteljev. Služba družbenega knjigovodstva zaradi tega že postavlja vprašanje, ali je 6500 jeseniških kovinarjev še upravičenih prejemati polne osebne dohodke ali pa bi pri takšni finančni situaciji Železarne morali prejemati le minimalne osebne dohodke? Na Jesenicah bi morali torej naprej trdo delati in se truditi, da dosežejo visoko postavljene proizvodne plane, za plačilo pa naj bi nosili domov minimalne osebne dohodke. Tovarniški sindikat, Zveza komunistov in samoupravni organi Železarne to možnost odločno Zavračajo in pravijo: vsako Zmanjševanje osebnih dohodkov t»i samo zavrlo sedanja prizadevanja za dosego postavljenih Planov — in dokler bodo rezultati v naši proizvodnji takšni, kot so sedaj, bomo tudi vztrajali pri polnih osebnih dohodkih! VZROKI ZA KRIZO ŽELEZARNE Jeseničani pravijo, da je sedanja kriza njihove Železarne njena druga povojna kriza; Prva je bila tista v letu 1961-62, obe pa sta nastopili zaradi sprememb gospodarskega sistema oziroma gospodarskega in-itrumentarija. V zvezi e svojimi sedanjimi težavami se Jeseničani najbolj jezijo na lansko »divjo liberalizacijo« uvoza reprodukcijskega materiala, predvsem valjanega materiala, ki ga je naša država Uvozila med 240 do 300 tisoč ton. (Točnih podatkov ni, ker je del tega uvoza bolj ali manj spretno zakamufliran). Celotna proizvodnja vseh jugoslovanskih železarn je zaradi tega dum-tinškega uvoza znatno padla: tkislovno leto so zaključile z iz-8ubo 3 milijard starih dinarjev, od katerih je izguba Železarne Jesenice znašala dobro milijardo dinarjev. Naj pri tem Poudarimo, da so leto prej, to-^ej leta 1966, jugoslovanske železarne po zaključnem računu vhesle v svoje sklade 23 milijard dinarjev, s čimer so vsekakor dokazale, da so se uspešno ^ključile v tokove gospodarske Reforme. Že omenjeni uvoz je mi torej tisti vzrok, ki je lani 'v' veliki meri poslabšal položaj j/seh naših železarn: po podatkih Združenja jugoslovanskih . elezarn so lani tista podjetja, ki So uvažala valjani in drugi .material sicer profilirala kakih , milijard starih dinarjev, na :?rugi Strani pa so naše železar-ne zgubile kar 23 milijard di- narjev! S takšnim gospodarjenjem se železarji seveda ne strinjajo, saj dobro vedo, da naprimer Francija, Italija in Nemčija ščitijo svojo jeklarsko industrijo s carinami, ki znašajo od 20 do 32 odstotkov vrednosti uvoženega blaga — in zato ne razumejo, kako je lahko Jugoslavija, ki se po svoji razvitosti ne more primerjati z omenjenimi državami, postavila svoji jeklarski industriji zaščitne carine, ki znašajo samo od 7 do 13 odstotkov. Lansko leto je bilo torej za Železarne zelo slabo leto: zaključila ga je s 1083 milijoni starih dinarjev nepokritih osebnih dohodkov, v stvari nepokritih fiksnih stroškov. Žiro račun Železarne je blokiran že od lani — in vse doslej je takšen tudi ostal, čeprav — kot smo že rekli — so se razmere v tem kolektivu v marsikaterem pogledu izboljšale. Ostale so namreč še naprej različne težave — in teh ni malo. Ena od teh je rekonstrukcija železarne in stroški, ki se z njo v zvezi povečujejo tako rekoč v nedogled. V rekonstrukcijo svoje tovarne so Jeseničani šli s prvotno 10-odstotno lastno udeležbo, ki pa se je po spremembi različnih predpisov in zaradi različnih podražitev spremenila v dejansko 50-odstotno lastno udeležbo! To breme je močno pritisnilo kolektiv Železarne, saj so doslej samo za ta- ko Imenovane interkalairne obresti že plačali 8 milijard starih dinarjev, do konca rekonstrukcije pa bodo te obresti predvidoma dosegle kar deset milijard dinarjev! Kolektiv bremenijo tudi visoke anuitete in način njihovega odplačevanja (glavnica se sicer lahko odplačuje iz amortizacije, ki jo ima Železarna dovolj, obresti pa se lahko izplačujejo samo iz poslovnega uspeha), še poseben problem pa je stalno pomanjkanje obratnih sredstev, ki jih je Železarni že v letu 1961-62 manjkalo za skoraj tri milijarde dinarjev. Dodatne — in to velike — težave je Jeseničanom povzročil nedavni kliring; način, na kateri je ta kliring bi izveden, po mnenju inž. Hafnerja diši po gospodarski sabotaži ... Njegov rezultat je bil za Železarno porazen: vzeti je morala za 5 milijard starih dinarjev kredita. ki ga mora pod težkimi pogoji vrniti v šestih mesecih. OHRANITI HLADNO KRI IN OPTIMIZEM V tem položaju pričakujejo Jeseničani razumevanje za svoje težave in pomoč skupnosti pri njihovem razreševanju. Podprli so zahtevek treh slovenskih železarn za sanacijski obratni kredit v višini blizu 12 milijard starih dinarjev, od tega za Jesenice blizu 10 milijard; pričakujejo podaljšanje rokov odplačil posojil za rekon- strukcijo ob sočasni preložitvi anuitet iz leta 1968 in 1969, podaljšanje kreditov za trajna obratna sredstva, zmanjšanje interkalamih obresti itd. Mnogo smo dali skupnosti — pravijo — in zato pričakujemo, da bo sedaj imela razumevanje za naše težave... Lastni sanacijski načrt Železarne Jesenice v letošnjem letu predvideva povečanje količinske proizvodnje ob hkratni preusmeritvi na kvalitetne izdelke, povečanje izplena na svetovno raven in znižanje proizvodnih stroškov s prihrankom različnega materiala. Od teh prizadevanj ne mislijo odstopiti, postavljajo pa vprašanje: ali se nam splača truditi, da, denimo, z velikimi prizadevanji prihranimo letno pri stroških 100 milijonov dinarjev, ko pa nam lahko železnica z dvigom cen pobere 350 milijonov dinarjev. Smo za reformo — toda kaj bo od nje ostalo, če ne bo stabilnosti dinarja in če njena bremena ne bodo porazdeljena na vse vsaj približno enako? Sicer pa — pravijo Jeseničani — je trenutno najvažnejše ohraniti hladno kri in delati naprej z zavihanimi rokami; težav nam nikoli ni manjkalo, vedno smo jim bili kos in zaupajmo, da jim bomo — ob ustreznem razumevanju družbe — kos tudi tokrat... MILAN POGAČNIK USA $ N-din RENAULT 4 EXPORT, 845 ccm. 30 KM (SAE) RENAULT 4 LUKE RENAULT 8 LUKE, 1108 ccm, 46 KM- (SAE) RENAULT 10, 1108 ccm, 46 KM (BAB) RENAULT M GRAND LUKE. 1410«ClRi 03 KM (SAE) 1.551,54 in 16.540,— PLAClLNf ROGOJI IN CENE SO NESPREMENJENI, DOBAVA TAKOJ 974,27 in 10.060.— 888,20 in 9.280,— 1.109,97 in 11.400.-. 1.225,43 In 12.450.— cosmos inozemska zastopstva LJUBLJANA, Celovška C. 32, tel. 313-141 MARIBOR, Grajska 7, tel. 22-654 KOPER, TRGOAVTO, JLA 25, tel. 21-620 CELJE, AVTO CELJE, Ljubljanska 11, tel. 21-80 LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV SKOKOVITO POVEČUJEJO IZVOZ Prvemu milijonu dolarjev naproti Za vsakogar, ki o Loških tovarnah hladilnikov ve tudi to, da so se šele začele vključevati v mednarodno delitev dela in da so lanska izvozna predvidevanja 284.000 dolarjev presegle natančno za 346 dolarjev, vsekakor pomeni veliko in prijetno presene-Čenje podatek, da za letos predvidevajo — in to tudi uresničujejo — malodane štirikrat večji izvoz. Po letnem planu naj bi namreč prodali v tujino za 920.000 dolarjev blaga, kar predstavlja približno osmino celotne proizvodnje. Ob polletnem obračunu kar za 17 °/o preseženi izvozni načrti in nova naročila dajejo slutiti, da bodo ne le dosegli, ampak tudi precej presegli tisto magično mejo, ki se ji pravi: milijon dolarjev devizne-ga dohodka. _________________________________________________ Še preden odgovorimo na vprašanje, v čem tiči skrivnost njihovega tako naglega uspeha, je treba povedati nekaj druge- PIPS Lničuje vse vrste mrčesa KRKA ,#VVVVvVVNZvV'VSAV'V'V"WWWWVWVSZV^VW KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO v\rvvvvvvwwvwvww ga, namreč to, zakaj v LTH Škofja Loka govorijo o »magičnem« milijonu dolarjev, Ce naj verjamemo poznavalcem, ni pa vzrokov, da bi dvomili, tolikšna devizna realizacija pomeni tisto mejo in legitimacijo, ki naj tudi v mednarodni delitvi dela predstavi poslovno uspešnega proizvajalca livarskih izdelkov ter hladilne tehnike, torej proizvodno usmeritev, kakršno je zase izbral kolektiv Loških tovarn hladilnikov. EDEN IZMED »RECEPTOV« POTI DO USPEHA Kako so torej v LTH ravnali in ukrepali, da zdaj dosegajo tako naglo rast izvoza? Na to vprašanje sta izmenoma odgovarjala Zdenko Furlan, komercialni direktor, in Milan Čadež, samostojni referent v izvoznem oddelku Loških tovarn hladilnikov. Na kratko povedano je njune misli mogoče strniti: »Na področju hladilne tehnike in livarstva je na tujih trgih strahovita konkurenca, ki se ji je mogoče zoperstaviti samo s kvaliteto in z natančnim izpolnjevanjem rokov. Izvoz za vsako ceno, samo zaradi lova na devize, pri naši proizvodni usmeritvi sploh ne pride v poštev. Na srečo je tako, da k temu niti nismo prisiljeni, ker izvažamo predvsem tisti del proizvodnje, ki odpade na račun sicer neizkoriščenih zmogljivosti. Ker torej nismo neposredno odvisni od izvoza, lahko izbiramo predvsem tista naročila, ki so za našo tovarno tudi komercialno zanimiva, ki torej prinašajo vsaj tolikšen dohodek kot prodaja za dinarje. Pri našem izvozu pa je tako! In še nekaj: če smo se že odločili za takšen način vključevanja v mednarodno delitev dela, če izvoz za nas predstavlja manjši del realizacije, potem si nismo mogli in smeli dovoliti tega, da bi s slabo kvaliteto, z zamujanjem rokov ali kakorkoli drugače poslovno omadeževali ugled podjetja. Ce drugega ne, smo morali misliti na to, da se kdaj v prihodnje razmere lahko spremenijo in da bomo bolj odvisni od izvoza. Morebitni slab sloves bi pomenil sila slabo spričevalo... Zaradi vsega tega smo se v naši tovarni posebej potrudili, ko smo pred leti sprejeli prva izvozna naročila. Prizadevanja niso bila zaman, ker so kupci spoznali, da predstavljamo poslovno solidnega partnerja. Ko smo tako občutili utrip tujega trga in ker smo vedeli, da povečevanje proizvodnje na račun izvoza vpliva tudi na povečano konkurenčno sposobnost na domačem tržišču, smo se lani odločili tudi za večjo komercial-no-propagandno akcijo na tujih tržiščih. Loške tovarne hladilnikov so na primer razstavljale svoje proizvode na več mednarodnih sejmih v tujini. Tako smo se predstavili tudi tistim morebitnim partnerjem, ki dotlej za nas niso vedeli. Podatek, da v okviru kooperacijske pogodbe sodelujemo s slovito dansko tvrdko DANFOSS, za katero proizvajamo različne sestavne dele za hladilne naprave, ali pa podatek, da naše odlitke kupuje angleška letalska tovarna HOWKELSIDDELEJ. je za nas pomenil samo še dodatno priporočilo...« Pripovedovanje naših sobesednikov bi izzvenelo v samohvalo, če ne bi bil znan rezultat, ki smo ga sicer že zapisali v uvodu tega sestavka, da namreč LTH v primerjavi z lanskim letom malodane za štirikrat povečuje izvoz, da nova naročila še kar naprej prihajajo in da je prodaja na tuje trge v vsakem primeru toliko donosna kot prodaja na domačem trgu. KOMU VSE PRODAJA LTH? Ce podrobneje analiziramo izvozno usmeritev Loških tovarn hladilnikov, zlahka ugotovimo, da največji delež odpade na livarske izdelke in da dobro polovico deviznega dohodka iztržijo na račun prodaje v vzhodne in v klirinške države. Samo v Nemško demokratično republiko bodo letos na primer izvozili za več kot četrt milijona dolarjev odlitkov za potrebe motorne industrije. Kupcu iz Združene arabske republike postopoma dobavljajo izpa-rilce in kondenzatorje za hladilnike v pogodbeni vrednosti 282.000 dolarjev. Med državami s »trdo« valuto pa največ izvažajo na Dansko in v Združene države Amerike, kamor dobavljajo različne dele za pralne stroje in za pohištveno industrijo. Vrednost izvoza v ti državi se trenutno sicer giblje med 60 in 70.000 dolarji, kar na prvi pogled le malo pomeni. Ce pa pomislimo, da so kupcem v ZDA in na Danskem pred dvema, tremi leti dobavljali le za nekaj tisoč dolarjev različnih izdelkov, je napredek več kot očiten. In še več: s tujimi stalnimi partnerji so dosegli celo tako dobre odnose, da zaradi potreb enega partnerja v okviru možnosti drogi partner primerno spremeni oziroma prilagodi svoj izdelek, da bi tako ustregel tehnološkim sposobnostim svojega partnerja. Tudi v tem se nedvomno izraža zaupanje med udeleženimi podjetji v delitvi dela, kar je v našem primeru še posebej laskavo tudi za Loške tovarne hladilnikov. IZ MALEGA RASTE VELIKO Tako kot so si postopoma Loške tovarne hladilnikov pri- dobile večje posle v ZDA in na Danskem, nameravajo na enak način »obdelati« tudi druge države s čvrsto valuto, kamor še izvažajo. Njihov ključ do uspeha naj bi torej tičal tudi v ključavnicah Anglije, Švedske, Avstrije, Zahodne Nemčije, v Pakistanu itd. Ta ključ pa je kvaliteta, točno izpolnjevanje rokov in konkurenčna cena. Ali kakor pravi Zdenko Furlan: »Obdelovanje tržišča se začenja pri proizvajalcu, ki mora skrbeti predvsem za poslovno solidnost .,.« Res je sicer, da LTH Škofja Loka trenutno ne predvidevajo povečane ekspanzije na nova tuja tržišča v naslednjih letih, ker se morajo tudi za to, kar so že dosegli, notranje vendarle še bolj utrditi. Vendar pa bo kolektiv tega podjetja skrbel, da ne bi ugasnili tisti ognji, v katerih že kujejo svoja železa. Kjerkoli pa bo seveda mogoče, bodo ta ogenj tudi podpih-nili.,. MILAN GOVEKAR PERUTNINA Za dom In družino Zvesto v službi potrošnikov Z obiska v ljubljanskem potrošniškem informativnem centru ♦ $ Pravijo, da se je naklada najpopularnejše slovenske revije Tovariš precej povečala, odkar v njej izhajajo vaši testi, sem pol za šalo pol za res vprašal strokovno sodelavko ljubljanskega potrošniškega informativnega centra Manjo Drofenik. — To verjetno ne bo res, res pa je, da s tem precej pomagamo potrošnikom pred nakupom v trgovini ie odvrnila. Tako se je začel najin pogovor o ustanovi, v kateri že nekaj let dela Marija DROFENIK s še dvema sodelavcema. Enako skromno mi je zatrdila, da je edini namen centra informiranje potrošnikov o tem, kaj je novega pri nas na področju gospodinjske tehnike in koliko je za posamezen proizvod vredno odšteti. Razen tega pa center opravlja še maisikaj drugega. Organizirajo razstave, stalne ali pa občasne, kot je prav sedanja razstava svetil v njihovih prostorih v Gradišču 2. Vsako leto priredijo tudi pet ali deset specializiranih razstav, kjer se potrošniki seznanijo z različnimi artikli široke potrošnje. Dobro obiskane so tudi demonstracije, kjer sodelavci centra pojasnjujejo obiskovalcem, kako delujejo gospodinjski električni aparati, kako je treba z njimi pravilno ravnati. V majhni dvorani s kakimi 30 sedeži je na demonstracijski mizi stal francoski pralni stroj Radiola. Tega prav zdaj preizkušamo. Večkrat se nam zgodi, dau vozniki pri nas naročijo preizkus izdelkov, ki jih nameravajo uvoziti. V centru ocenjujemo predvsem uporabno vrednost artikla, je komentirala tovarišica Drofe-nikova. Prišla sva v precej natrpano pisarno in zapisoval sem si drugč dejavnosti Centra. O zaposlenosti pa nisem niti spraševal, saj so naju večkrat prekinjali telefonski klici strank, ki so želele informacije. Center prireja tudi degustacije različnih živilskih proizvodov, predvsem v sodelovanju z različnimi proizvajalci teh artiklov. Potrošnike, ki ne morejo priti k njim v Ljubljano, seznanijo z izdelki s pomočjo predavanj, na katerih sodelujejo delavci centra ali pa posebej za to angažirani strokovnjaki. Najbolj popularno pa je njihovo ocenjevanje izdelkov v Tovarišu, ki ga pripravljajo v sodelovanju z znanimi slovenskimi strokovnjaki. Zaradi tega je izredno pomembno sodelovanje potrošniškega informativnega centra s proizvajalci in trgovsko mrežo. Najbolje sodelujejo s Prehrano, z Gorenjem, Namo. Zlatorogom ter z nekaterimi uvoznimi podjetji. Včasih dobi center ugovore na ocene, vendar po navadi proizvajalci upoštevajo njihove sugestije, ker si v centru prizadevajo, da bi bili čim bolj objektivni. Ocenjevanje zato temelji na posebni metodologiji za ocenjevanje izdelkov široke potrošnje, ki so jo začeli oblikovati v Centru že pred leti in kjer gre večinoma za ugotavljanje uporabne vrednosti. Ta je za potrošnika tudi najvažnejša. — Pa težave? — Tudi teh ne manjka, pravi tovarišica Drofenikova. Naše informacije so brezplačne za potrošnike, zato imamo precej problemov s financiranjem naše dejavnosti, zlasti še zato, ker ne dobimo nobenih dotacij. Proizvajalci pa s svoje strani prispevajo manj, kot bi bilo sicer potrebno za tako razvito dejavnost. Razen tega se nekatera podjetja ne menijo za sodelovanje z nami, dokler njihov proizvod na trgu »gre«. Vendar v večini primerov je sodelovanje med nami in proizvajalci dobro, imamo sklenjene celoletne pogodbe za razstave, testiranje in drugo. Tako torej živijo na Potrošniškem informativnem centru, ki je eden izmed »obratov« Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, v ustanovi, kjer je vsakdo dobrodošel in kjer mu poskušajo kar najbolje svetovati, za kaj je vredno odšteti denar. B. M. t ► t i : : ♦ ♦ ♦ t ♦ : : ♦ imiiiiiiniEEiiif ODMEVI !!IIIIIIIII!I!!IIIIIIIIIII!IIMIIII1I Ni še dolgo tega, ko je neka poirošnica v tej rubriki opozorila, naj bomo previdni pri nakupu potic, ki jih peče slaščičarna Bežigrad. Kakor so dobre in kakor je hvale vredna ta pozornost do zaposlenih žena in njihovih svojcev — tako je zapisala — se včasih zgodi, da sta potica ali šarkelj starejša, kakor datum proizvodnje. Opozorilo sta prebrala tudi direktor in vodja bežigrajske slaščičarne. Kar oba sta se zglasila v našem uredništvu s prošnjo, naj bralcem sporočimo naslednje: Slaščičarna Bežigrad dnevno speče po 400 do 500 potic in /šarkljev. Z njimi mimo Ljubljane zalaga še vse večje kraje na Gorenjskem in Štajerskem. Ker se pri peki ravna po naročilih, so pošiljke vedno sveže in datirane z dnem, ko so jih izdelali. Ce je priloženi datum starejši, kakor je potica ali štarkelj, ni kriva slaščičarna. Mogoče je trgovini ostal še kak izdelek iz prejšnje pošiljke in bi ga med svežimi težko prodala, če bi starejši datum potrošnike na to opozarjal. Vendar pa ni rečeno, da je potica stara, če je nekoliko trša kot druge. Kaka partija se včasih malo bolj zapeče. Ne glede na to, kdo je staro potico označil z najnovejšim datumom, bo pekarna upoštevala reklamacije. Če vzame nazaj potice, ki ostanejo po trgovinah, je tembolj pripravljena ustreči zavedenemu kupcu. Slaščičarjem gre namreč za to, da ohranijo pridobljeni sloves in si ga po možnosti še povečajo. Obljubljajo, da se potice ne bodo poslabšale, kakor je navada pri večini izdelkov, potem ko jih trg že osvoji. Svoj najboljši namen, da bi bilo kupljeno pecivo ravno tako dobro ali pa še boljše kot domače, potrjujejo tudi s peko kraljevega kruha, pokusite 'ga, res je odličen, četudi bi bil s peko v rebrastem modelu nemara za oči vabljivejši. Sedemdeset dinarjev gor ali dol, kadar kupuješ avtomobil, pralni stroj ali kako drugo reč. Ob takšnih nakupih zadnji dve številki nista važni. Pri manjših, a pogostnih nakupih smo po navadi varčnejši, pri nakupu solate, jajc pa tudi pri čistilnih sredstvih gledamo na drobiž. Le trgovci in prodajalci tega vedno ne upoštevajo. Za polkilogramski zavitek odličnega pralnega praška Coral sem dala v ljubljanski samopostrežni trgovini Prehrane 640 S-din, v Chemo 590, v poslovalnici Orient pa bi ga dobila za 570 S-din. Med zavitki, ki so jih trgovine nabavile po isti ceni in iz iste tovarne, za sedemdeset S-din razlike. Ali bi jo znali vi razložiti? N. S. iHiiHiiniiiiiiffinHn(wnRinniiinniiRiiiintintiiRiiiiii)iKHinniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii!iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii[iiniiiiiiiiiiiiRiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiittuu]ii soucl [^JUraro TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV Izdeluje poleg kvalitetnih avtopnevmatik (tudi za vašo ŠKODO MB 1000 155 — 14) in velopnevmatik z nylon kordom še druge gumijeve izdelke: vežice in tesnila za kozarce, cevi, klinaste jermene transportne trakove itd. VSEM OBČANOM KRANJA ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! NAMESTO VODICA PO GOSTINSKIH OBRATIH Postrežba: odlična S kolegoma Ivanko Vrhovčakovo in Milanom Govekarjem smo ločeno odšli v akcijo po gostinskih lokalih v različnih krajih. Naloga ni bila težavna. Šli smo se goste, ki naroče za kosilo zelenjavno juho, naravni zrezek, pečen krompir, mešano solato in turško kavo — na račun uredništva — in prinesli s seboj jedilni list in splošne vtise o postrežbi. naravni zrezek, pa sem v postojnskem Ja: ,u plačala 1500 starih dinarjev. S turško vred, kakor drugi. BOGATI JEDILNIKI SAMO TRI MINUTE ČAKANJA Na terasi mariborskega hotela Slavija so Ivanko brž postregli. Tri minute zatem, ko je naročila kosilo, je bila juha že na mizi. Brž ko je odrinila izpraznjeni krožnik, je bila pred Na jed nisem dolgo čakala, čeprav kosilo oziroma mesna jed po naročilu vzame precej časa. Ocena postrežbe: odlična. OBROKI — HAZARD njo glavna jed. Njena ocena: Odlična, pozorna postrežba. BREZ PRIPOMB Moški ponavadi varčujejo s hvalo, zato Milanove ocene: Postrežba brez pripomb ne podcenjujte. Kosil je v škofjeloškem gostinskem podjetju Krona. V manjših krajih včasih prti niso čisti, Milan je pa v Kroni tudi tokrat naletel na sveže. S hitrostjo in kulturnostjo postrežbe je bil zadovoljen, posebno ker si je med čakanjem ogledoval umetniške slike, ki restavracijo spreminjajo v malo galerijo. UŽALJENA GOSTA Jaz sem v postojnskem hotelu Kras zaključila akcijo že pri ocenjevanju postrežbe. Rože in čisti prti gor ali dol, toda če gost deset minut čaka, in sicer ob mizi, obloženi z rabljenimi krožniki in priborom, pa se še noben natakar ne zmeni zanj, ima vso pravico, da iz protesta odide. Se strinjate? Ker sem službeno prišla kosit, bi morda še lahko poizve- . dela, zakaj tako počasi strežejo v Krasu, toda, ali bi se gost, ki bi prišel tja s praznim želodcem, zadovoljil na primer s pojasnilom, da je gostov ob določenih urah preveč, natakarjev pa premalo, včasih (oziroma največkrat, z vidika letnega obiska) pa je obratno. Gost ne sprašuje za vzroke, ampak zahteva hitro in solidno postrežbo. Zato moja ocena za restavracijo Kras: kulturna, toda prepočasna postrežba. Ivanka se je pohvalila, da je bilo kosilo okusno in tako obilno, da ga ni mogla pospraviti. Iz kilograma mesa da' naredijo v kuhinji šest zrezkov (moja pripomba: po normativu). Milan pa v Kroni s količino mesa ni bil zadovoljen. Naravni zrezek je bil precej prekratek, da bi pokril dno krožnika. Škoda, zlasti zato, ker je bil zelo okusen. Toda krompirja in solate ni manjkalo. Čeprav ob dveh popoldne na dan vstaje ni dobil zelenjavne juhe, ki smo jo sporazumno vključili v akcijsko kosilo, paradižnikove, ki bi mu jo bili pripravljeni skuhati po naročilu, pa ne mara, je šel sit iz restavracije. Kolikor je bilo tople hrane premalo( ima namreč nadpovprečen tek), si je pomagal z mrzlim kruhom. Jaz sem kosila po gosposko. Obroki so bili zmerni. Naravni zrezek po gostinskem normativu (ki je za Ivanko prevelik, zame pa ne) to je 17 do 18 dkg mesa. Tako mi je rekla natakarica, stehtala ga pa nisem. Zdel se mi je — normalen. S krompirjem in solato so varčnejši kakor v škofjeloški Kroni, vendar so obroki na meji, ko še ne moreš zahtevati pritožne knjige. Še večje pa so bile razlike v ceni naših kosil: Ivanka je odštela za kosilo 2200 starih dinarzev, Milan 1300 oziroma samo 100 dinarjev več, kot je stal v mariborski Slaviji Pa poglejmo še malo jedilnike, ki smo jih prinesli s seboj. (Mimogrede: vsi trije smo jih zlahka dobili.) Se razume, da je jedilnik mariborske Slavije najbogatejši in Krone najskromnejši. Prijetno pa preseneti, da so vsi trije napisani v več jezikih. Slavijin in Kronin sta prevedena v nemščino, italijanščino in angleščino, jedilnik Jadrana pa najbrž dela težave Angležem. Krona se je potrudila, da bi turiste zadovoljila tudi z opremo jedilnika. Na naslovni strani je upodobljena stara Škofja Loka. Toda važnejše kot oprema jedilnikov so cene v njem. Naj primerjam nekaj jedi: • biftek z jajcem stane v Kroni 1000 starih dinarjev, v Jadranu 1100 in v Slaviji — ga ni v jedilniku; ® čebulna bržola: Jadran 950 S-din, Slavija 1200, Krona — je ni na jedilniku; ® možgani z jajci: Krona 550 S-din, Slavija 900, Jadran — jih ni na jedilniku; ® dunajski zrezek: Krona 800 S-din, Jadran 950, Slavija 1200 S-din. Solate so v Jadranu vse po 160 S-dinarjev, v Kroni razen fižolove v zrnju, ki stane 150 S-dinarjev, po 180 S-din, v Slaviji pa od 200 do 300 S-din. Cene se torej že diferencirajo po manjšem ali večjem udobju lokalov, po gostinski in turistični konjunkturi ali prizadevnosti, da bi jo povečali — postrežba je bila sicer tudi različna glede na posodje in oblačila strežajev, vendar pa povsod vljudna, pozorna in hitra, če obidemo postojnski hotel Kras. Z izidom ankete smo vsi zadovoljni. Pa vi? Po naročilu soanketnikov napisala jaz — MARIOLA KOBAL PRI SOSEDU JE BOLJE V restavraciji Jadran, i drugi strani ceste, je vse skromnejše: prostori, prti in tudi gostje. S postrežbo sem bila pa zelo zadovoljna. Natakarica je prišla k mizi, še preden sem sedla, in položila predme jedilni list ter me vprašala, če želim kaj popiti. Naročila sem ananasov sok in se delala, da ni originalen, da se mi zdi kakor jabolčnik. Brž je stekla k točilni mizi po originalno steklenico in svež kozarec ter ga pred menoj do polovice napolnila. Bila je srečna, da mi je pregnala dvom v pristnost pijače.,, Oskrba z mlekom je v Novem mestu zanimiva. Mleko pripelje vsako popoldne tovornjak Ljubljanskih mlekarn v novomeške trgovine. Do tu bi bilo vse v redu, če ne bi Ljubljanske, mlekarne zjutraj pobirale mleka od kmetov po okolici in ga vozile v Ljubljano, kjer ga pasterizirajo in ustekleničijo, nato pošljejo nazaj v Novo mesto. Verjetno pa to popotovanje mleka iz Novega mesta V Ljubljano in spet nazaj predstavlja kar precejšnjo postavko v strukturi cene! — M. D, I Domača I | kozme- • I tika I Se odpravljate na letni oddih? Čim lepše ga preživite. Za to pa ne zadostujeta samo denar in dobra družba, ampak tudi dobro telesno počutje, ki ------------------- počutje, ga pretirano sončenje lahko že v prvih dopustniških dneh temeljito pokvari, če niste navajeni sonca. Da se to ne zgodi, ponesite s kovčkom vred na počitnice tudi tele nasvete: NIKAR Z MEHURJI NA SONCE Po dveh do štirih urah son* čenja se novincu koža za gotovo vname. Če se prvič izpostavi soncu med 11. in 14. uro, ko najbolj pripeka, se na najbolj izpostavljenih delih telesa — najraje pa na ramenih in hrbtu — pojavijo boleči mehurji. Kaj tedaj? Predvsem pojdite v lekarno po Buroive tablete in si oblagajte opečeno kožo z obkladki. Vnetje se po navadi kmalu poleže, vendar »e koža olupi. S svetlordečo, mlado kožo nikar ne silite na sonce, da ne dobite temnorjavih lis ali peg na opečenih mestih. Odsvetujem vam tudi kopanje, dokler se mlada koža ne učvrsti, kajti med plavanjem po navadi gledajo ramena iz vode. Ze prej, ko se stoje v vodi ohlajamo, je telo bolj izpostavljeno sončnim žarkom kakor na kopnem, ker ga ne obsevajo samo direktno iz zraka, ampak tudi indirektno — po odboju od vodne gladine. ČE VAM SONCE NE PRIJA. OSTANITE V SENCI Zmerno sončenje je vsestransko priporočljivo tako z* otroke kot za odrasle; krepi telo proti rahitisu in tuberku-lo, potemnela koža pa že sama po sebi ustvarja videz zdravja — vendar ga vsem ne moremo priporočiti. Koža rdečelascev in nekaterih plavolascev je preveč občutljiva za sonce. Namesto da bi enakomerno potemnela, se pojavijo na njej nič kaj estetske pege, medtem ko pla' volasec nekajkrat samo pordeči in se olupi, če se pa to večkrat ponovi, dobe tudi plavolasci pege, ki jih ni mogoče 2 ničemer več popolnoma odstraniti. Nervozni, slabokrvni, malo-krvni ljudje pa tudi tisti z visokim krvnim pritiskom ali 2 okvarami srca in ožilja se večidel slabo počutijo na soncu, vendar marsikdo premaguje odpor, da bi dobil zaželeno barvo. Najmanj, kar jim lahko rečem, je, da so nespametni in da se igrajo s svojim zdravjem. Za takšne bolnike ni sonce, ampak senca, kamor tudi prodrejo ultravijolični žarki in porjave kožo. SONČIMO SE STOJE Med ležanjem na soncu ze okoli telesa nabere plast vročega, s paro nasičenega zraku, ki lahko telesu škoduje, zato je bolje, če se sončimo stoje a.i če se sprehajamo po soncu-Ce že ležimo, naj bo zglaV' je malo pridvignjeno, os
  • Rektor tovarne Anhovo J ^ Jože Valentinčič. I j Gradisove letne športne 1 0re pa bodo 24. in 25. av-L*sta na Jesenicah pod po-p°viteljstvom šefa enote r®nca Vovka. Najuspeš-j.e^i tekmovalci bodo se-JP-vljali ekipo Gradisa na 'G-68 v Novi Gorici. Kratko in JEDRNATO _____ ****»♦♦♦♦♦ 1 ceue V % Celjski EMO je bilo v šol-W letii 1967/68 vpisanih v 'ifcv.T* osemletko 41 slušate-i v° stopnjo je »obisko- 11» drugo pa 24 slušate-konca šolskega leta je tija°^zvestih« tej obliki šo- - Lej UUlirvi o v "ttu .11 slušateljev. V rednem 'se j, naredilo v prvi stopnji JNg; osem kandidatov, v i4tldiri 0pnii Pa Prav toliko t>V, k?at?v. Večina kandida-<*, niso opravili vseh izpi-a v jesenskem roku »te. i!1 še po dva ali tri izit v ta, kodo slušatelji dosegi nQ tako kratkem času po-\ je °snovnošolsko izobraz-v PornV,e.kka pridobitev tudi ' i pi!lllllllllllllllllllllllll!lllllllll!ll!lllll!llll!llll!lllll!lllllllllll!li!lllll Z^\ khLV Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec U proizvaja in nudi: E ® kvalitetna vezana okna in balkonska vrata S © roletee, izdelane iz lesenih profilov, preoblečenih s plastiko jj ® stružene fotelje iz masivne bukovine E Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno zalogo U tipskih oken in balkonskih vrat — Zahtevajte ponudbe! Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllll!llllllllllllll!ll!lllll!llllll! ■ ■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■JaeaseeEaEEeseeeieeaeeEeieiHeeieeeHeeiHaeiEEaeeeieaiEaieEieeiiieEeea K oženja »Optimizem je lahko koristen, je pa tudi lahko škodljiv.« Po tej globokoumni ugotovitvi se je tovariš Hren samozadovoljno nasmehnil in dejal: upravljavce. Povem vam, da »Bodite prepričani, da moj je vt Kakšn\h razmerah potreb-optimizem ni škodljiv.« na trda roka> kajti drugače se . ne moremo vključiti v med- Sedeli so v jedilnici hote- narodno delitev dela.« la »Alpe-Adria« in zunaj je »Vi roko.« že imate pravšno deževalo. »Je kdo poslušal vremensko napoved?« se je pozanimala tovarišica Kovačeva, je pobožala po kocinasti roki. »Zdi se mi, da se tamle, nad Gospodična Podklančeva ga črnim vrhom, nekoliko jasni. To nekaj pomeni.« »Ne mislite dobesedno, govorim o sistemu. Delavec naj ... ve, da ga nekdo vodi. Naj svo- »Ce se tam jasni,« je rekel jgga voditelja tudi spoštuje, gospod Kravanja, sodni svet- jn prav to sem dosegel v svo-nik v pokoju, »potem.. « jem podjetju. Spoštovanje! »Govoril sem o optimiz- Noč in dan živim za delavce, mu« mu je vzel besedo tova- In oni to vedo. Strog sem, zato riš Hren. me imajo radi.« »Jaz pa sem govoril o vre- »Samo zaradi strogosti?« menu,« je dejal gospod Kr a- je hotel yedeti s d Kravanja. »Želim, da do konca povem, kaj pomeni dejstvo, da se nad Črnim vrhom jasni.« nja. •■Govorim tudi o ciljih Tako pozabijo na trenutne te- ca povem, zakaj sem rekel, da < Htui/H/ ott/Ht /VI tl/1, W olXjliv'y sem optimist.- »Naj pove,« je milostno do upravljanju, ki bo potem, ko bodo znali gospodariti, res volila gospodična Podklanče- njihovo. Sodoben človek po- Optimist va, »rada ga poslušam; tako gotov je v svojih izjavah, tako samozavesten!« »Kdo?« je vprašala tovarišica Kovačeva; »namigujete na oba.« »Samo na zadnjega!« Sedeli so v jedilnici, ker je zunaj deževalo, in so uživali vsak svoj dopust; tovariš Hren je naročil liter rebule, tovarišica Kovačeva pol litra kisle vode, gospod Kravanja steklenico soka, gospodična Podklančeva Šilce brinjevca. »Moram vam povedati, da je moj optimizem realen in zdrav,« je spet rekel tovariš Hren. »Verjamem, da je moč krotiti delavski razred in kanalizirati njegova prizadevanja v pozitivno smer.« Ta izjava jih je odtrgala od vsakodnevnih . skrbi in dopustnikom, ki že šesti dan preganjajo deževje v jedilnici počitniškega doma, ponudila novo, še neoglodano kost. Tovariš Hren je namreč direktor. Tako se je predstavil. »Dovolite, Hren, direktor!« je dejal. Tovarišica Kovačeva je rekla: »Računovodkinja!« Gospod Kravanja je dejal': »Komercialist, v pokoju seveda!« Gospodična Podklančeva pa ni ničf rekla. Le nasmejala se je tako koketno, da se je direktorju, ob pogledu nanjo, še bolj razvezal jezik. »Moj optimizem je zgrajen na realnih dejstvih,« je zdaj dejal tovariš Hren. »Ničesar si nisem izmislil. In povem vam, da delavec, ki ga danes kujejo v nebo, potrebuje predvsem in samo dobrega voditelja. Brez njega je kot ovca brez pastirja.« »Nihče se ni naučil plavati na suhem« je modro rekla tovarišica Kovačeva. »Gospodarstvo ni učilnica,« jo je podučil direktor Hren. Gospodična Podklančeva je pogledala skozi okno in ugotovila: »Moj bog, še vedno dežuje. Tako vreme škoduje mojemu tenu.« »Delavci so kot otroci,« je nadaljeval svojo misel direktor Hren. »Včasih so poredni, zgodi pa se, da so tudi pridni. Mislijo, da vedo marsikaj. Se vnamejo za vsako malenkost. In tako se gredo samo- trebuje razen kruha in palice še nekaj sanj.« »Vedno sem želela, da bi spoznala takšnega moškega« je rekla gospodična Podklančeva. Direktor Hren se je pršil: PIŠE: JANEZ VOLJČ iz- ; : »Moje delavce sem dobro vzgojil. Nisem jim, na primer, povedal, da bodo za zdajšnji mesec dobili minimalne plače. Vem pa, da se na plačilni dan nihče ne bo uprl. Ustvaril sem jim perspektivo. To je najvažnejše. Vsakdo naj ve, da po dežju vedno zasije sonce.« Medtem je v jedilnico prišel poštar in direktorju izročil telegram. Odprl ga je, prebral in pobledel; rekel je: »Oprostite« in odšel. Na mizi je obležal telegram. Tovarišica Kovačeva ga je prebrala: »Delavci stavkajo. Stop. Pridite takoj. Stop. Pravijo, da smo krivi vsi vodilni, ker slabo gospodarimo. Stop. Grozi nam odpust. Stop. Vaš pomočnik.« »Nad Črnim vrhom se še vedno jasni« je rekla tovarišica Kovačeva, »tu pa lije kot iz škafa.« »Poslušajte mene,« je samozavestno dejal gospod Kravanja, »že deset let letujem v teh krajih. Če se nad Črnim vrhom jasni, bo pri nas še deževalo, bliskalo in grmelo.« 'BBBBSBRBBflBBRBBRflERI BBB1EEEBEBEEBEEEBBBBB! BBBEBBBBEBBBBE PROTEST DELAVCEV PODJETJA IN IS PROTI LIKVIDACIJI NJIHOVE TOVARNE NI USPEL; NIHČE JIH NI MOGEL PODPRETI, KER JE TOVARNA RES DO KONCA ZAVOŽENA. VENDAR NE PO KRIVDI DELAVCEV, KI SO PUSTILI SVOJ ZNOJ V NJENIH TEMELJIH, OB PEČEH, KJER SO SKORAJ TRI LETA DELALI PRI 60 STOPINJAH CELZIJA Gosti oblaki sopare in dima nad Inisom so naznanili zadnji dan obratovanja ZAKAJ JE m BANKROTIRAL? »POIŠČITE PRAVE KRIVCE« To parolo so 15. tega meseca nosili Inisovi demonstranti; skozi Novo mesto in se z njo ustavili pred občinsko skupščino. Tovariš Kuhar, predsednik občinske skupščine, je delegaciji demonstrantov zagotovil: »Postopek ze ugotovitev krivcev, od najvišjih do tukajšnjih, domačih, že .teče. O njihovi krivdi in kazni bo odločalo sodišče.« Podjetje Kremen, investitor Inisa, je nameravalo nabaviti ameriško opremo za steklarno, toda zvezna investicijska banka je razpolagala samo z zadostnimi vzhodnimi devizami. Opremo za novo tovarno in tehnologijo proizvodnje je izbral Industrijski biro Ljubljana, ki je vodil tudi ingineering in nadziral gradnjo, dokler ni začela steklarna obratovati. Za sprejete naloge in obveznosti je ta biro prejel po podatkih, ki jih je zbrala posebna komisija Inisa, sestavljena letos v februarju, več kot 60 milijonov starih dinarjev. V znesek niso vključena plačila nalog, pri katerih je biro samo posredoval (skrb za izdelavo gradbenih projektov ipd.), niti izplačilo inž. Birsi iz istega Biroja za sodelovanje pri poskusnem pogonu steklarne v višini 912.340 starih dinarjev (čeprav je bila pomoč pri poskusnem obratovanju vključena že v eno prejšnjih pogodb in tudi plačana). Vendar — kot sem zvedela — Industrijski biro Ljubljana zavrača krivdo za neuspelo obratovanje novomeške steklarne. TEHNOLOG INŽ. GACESA SI PERE ROKE Inž. Gačeša je prišel v Inis med izgradnjo tovarne, leta 1963. Kot tehnolog, ki je bil do avgusta 1967. leta v razvojnem oddelku, bi utegnil biti sokrivec slabe kakovosti stekla in blizu 50 % loma. Toda brani se takole: »Enako opremo, kakor je naša, imata še steklarni Lipik in Pančevo. Tudii v teh dveh steklarnah poljska kadna peč ne daje garantirane količine ravnega stekla, to je 4 milijone kvadratnih metrov. Poljaki sami niso preizkusili ne strojev ne vlečenje stekla ne kadnih peči za gretje z mazutom, kakršne so nam prodali. Se več, istočasno, ko so se z Jugoslovani pogajali za izvoz svoje tehnološko zastarele opreme, so sami uvozili ameriško, ki je mi zaradi pomanjkanja zahodnih deviz nismo mogli. Vendar Industrijski biro Ljubljana je bil pogodbeno dolžan uvoziti kvalitetno proizvodno opremo. Bolj premišljen bi moral biti biro tudi pri fiksiranju splošnih garancij za oprepio in tehnologijo ter garancijskih rokov. Za kadno peč je bil pogodbeni garancijski rok samo 18 mesecev, za opremo pa eno leto, medtem ko so penali ob prekoračevanju dobavnih terminov znašali komaj 10 % vrednosti pošiljk. Ker se je gradnja tovarne zavlačevala zaradi nenehnega podraževanja gradbenega materiala in pomanjkanja sredstev (investicijski stroški so se od prvotnega proračuna povečali 3,34-krat), bi bili kmalu ob vse garancije poljske firme Cekop, ki je dobavila opremo. Investitor podjetje Kremen je zašel v finančne težave, postal je nelikviden, zato se je odpovedal investitorstvu. Prevzela ga je občinska skupščina Novo mesto in najela kredite. Delalo se je s polno paro, toda tovarna je šla v obratovanje nedograjena in čeprav še ni dosegla garantirane količine stekla, kvalitete in loma. Strokovnjaki smo se šli sami spopadat‘s poljskimi dobavitelji, zahtevali smo tudi, da postavijo linijo za kaljeno steklo, kakor je bilo pogodbeno dogovorjeno, šele takrat pa so priznali, da ne ustreza... Skratka, od vsega začetka je vse narobe, zato je nesmiselno počez dolžiti vodilni kader za izgube, v katere je zašel Inis. 'Ne vem, če je sploh kaka tovarna ravnega stekla donosna, posebno s tako majhno kadno pečjo, ko je naša. Vrh tega naj bi se brez zgube vključili v mednarodno delitev dela. Nemogoče! Banke in republiški rezervni sklad pa so bili pripravljeni financirati rekonstrukcijo le s pogojem, če bo osnovna proizvodnja rentabilna.« Se zdaj pa inž. Gačeša meni, da ne bi bilo smotrno objektov, ki so funkcionalno grajeni za steklarstvo, uporabiti za drugo proizvodnjo, če se poveča kadna peč in uvede rentabilna dodelava. Posebna komisija pri GZ išče upravičeno rešitev — kon-junkturne steklarske izdelke. CE BI IMELI DELAVCI PRI GOSPODARJENJU VEC BESEDE Da neposredni proizvajalci niso, spravili Inisa na boben, je veliko dokazov. Sef elektrodelavnice Milan Miško ni hotel prevzeti električnih naprav za peči, ker je videl, da so slabe,. tehnični direktor inž. Peternel pa je ukazal, da jih mora... Pri montaži stroja za vleko ravnega stekla so delavci opazili, da je sprednja plošča na prvem segmentu počena, morali pa so ga vseeno zmontirati... Spotikali so se — toda zaman — ob mize za rezanje stekla, uvožene po 300 dolarjev s Poljskega, za katere so strokovnjaki iz Pančeva še pred nakupom rekli, da ne veljajo. Denar je šel v resnici v nič, saj te mize ležijo na prostem za tovarno ... Pred letom dni so odpeljali 3 vagone stekla, o katerem ni bilo nobene dokumentacije niti denarja zanj. Delavci še zdaj ne vedo, kam je šlo... Pa so zahtevali odgovor. Svoje predstojnike so opozarjali, naj bi kavstično sodo zavarovali pred vlago, ki je vdirala vanjo iz kremenčevega peska. Z izgovorom, da ni denarja za ustrezno skladišče, se niso zadovoljili, ker so bili prepričani, da bi že z deskami vsaj zmanjšali škodo, če je ne bi preprečili. Toda 25 ton kavstične sode se je kljub temu pokvarilo. Delavci so se natanko zavedali, da prodajna služba Inisa ni dovolj sposobna in prizadevna, pomagati pa niso mogli. Se in še so mi pripovedovali, kar bi morali govoriti na svojih samoupravnih sestankih v delovnih enotah, in kar bi, če bi se upoštevalo, morda obvarovalo Inis pred lanskoletno večjo izgubo, kakor je znašal celotni dohodek. KAKŠNA JE USODA DELAVCEV? Zato delavci v Inisu zahtevajo, da sodišče poišče prave krivce in jih kaznuje. Sami — tako so mi rekli — so že dovolj kaznovani. In so res. V zadnjih kuvertah so dobili ostanek aprilskih zaslužkov in vsakdo po 30.000 starih dinarjev akontacije za maj. Denarja je resda bilo skoraj za normalni mesečni zaslužek in je bil izplačan prejšnji mesec, toda ko so poravnali dolgove, je mnogim ostalo bore malo. Osebni dohodek za drugo polovico maja in za junij je prisilni upravitelj magister Andrijanič obljubil za čas od osmega do trinajstega julija, denarja pa niso dobili. Rečeno jim je bilo, naj odidejo na letni dopust. Ko so dva dni zatem — 15. julija — delavci zahtevali, naj pridejo v Inis prisilni upravitelj in predstavniki občine, so zvedeli. da denarja še ni. Kot sem že zapisala, so tokrat dobili zagotovilo o kaznovanju krivcev, pa tudi o zaposlitvi v IMV, če se pravočasno priglasijo. Glede osebnih dohodkov F| je bilo rečeno, da jih dobe, se nabere denar od prodaje s kla. Kupci pa ga dotlej niso n kazali. Iz obširne dokumentacij6',, so jo z novomeške občine P05!;, li v naše uredništvo, je raz^ no, daje občinski rezervnisKL zasežen do 1972. leta za lanskoletne izgube Inisa iPj so banke in republiški rezed sklad postavili nesprejc*-> pogoj za odobritev kredita \i x:—-i-f ____— : . —■ činski skupščini: garantirala nega stekla po sanaciji, z uv-^ no proizvodnjo — seve reh bilno — pa naj bi podjetje ^ plačevalo kreditne obvezi^ ki so pomagale Inis pok op. nov.), sicer jih bo dolžil ravnati občinska skupščina. r Veliko — zares veliko pa v. meni obljuba, da Inisovi d6%, ci ne bodo ostali brez °ej. Sprva tega niso verjeli, todah so prebrali izjavo dire dl /, IMV v Dolenjskem listu in vpl ljubo, da dobe ustrezno del6, najmanj po 60.000 starih djy jev na mesec, so se začeli' mirjati. Razen tega mnogi po upajo, da se bodo morda . spet vrnili v »svojo« steklast Kot upravljavci niso ve,;j. pomenili v Inisu, temelje rij pa so mnogi skopali, Pot.«e drobce stekla v njej, .streg1’^: či v nevzdržni temperaturi V, ob praznikih. — Inis so p'3? s svojim trdim delom, če niso plačali z denarjem . ■ • MARIOLA KOB^ 2> TERIJ E BATERIJE za tranzistorje ■IS © ŠSp: M 1 specialno za transi-storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR v 50 % daljša življenjska doba > plastična prevleka onemogoča izločanje kisline # izredno natančne mere # elektronska kontrola kvalitete TOVARNA BATERIJ LJ U B L JANA