KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 23	CELOVEC, DNE 6. JUNIJA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Razvojni program za 1 in njegova p	koroško gospodi iroblematika	arstvo na Koroškem Sedaj sta obiskala že oba kandidata, za
mesto zveznega predsednika dr. Kirchschla-
Kakor po drugih pokrajinah in deželah srednje Evrope se je tudi na Koroškem gospodarska struktura v zadnjih desetletjih bistveno spremenila. Iz goratih predelov in njihovih dolin se gospodarstvo in prebivalstvo preseljujeta v ravnino, v območje prometnih žil. Na Koroškem so to kraji na relaciji Spittal ob Dravi — Beljak
— Celovec. To območje je zlasti v zadnjih tridesetih letih doživelo vzpon industrije, k temu pa še turizma. Na razvoj slednjega v tem območju so zlasti vplivala tam ležeča in najbolj znana koroška jezera. To so Vrbsko, Osojsko, Baško in Milštatsko jezero. Ti kraji s svojimi jezeri predstavljajo gospodarsko os Koroške.
V območju pravkar imenovane gospodarje osi, ki predstavlja 18,5 odst. površine Koroške, so leta 1869 našteli 105.000 prebivalcev. Takrat je tam okoli živela ena tretjina koroškega prebivalstva. Leta 1972 je tam °koli živelo že 252.000 oseb, to je blizu 50 odstotkov koroškega prebivalstva. Vse te osebe imajo v tem območju svojo zaposlitev oz. kruh, od katerega živijo njihove družine.
Ostali predeli koroške dežele, tako imenovano gospodarsko obrobje Koroške predstavlja sicer štiri četrtine površine, toda le še dobro polovico prebivalstva. Pred sto leti sta v tem obrobju živeli še dve tretjini koroškega prebivalstva. Ker je število koroškega prebivalstva v zadnjih sto letih na-raslo za 66 odstotkov, izgleda, da je bilo io povečanje skoraj docela osredotočeno na omenjeno gospodarsko os. Število prebivalstva v koroškem gospodarskem obrob-ju čedalje bolj stagnira. Marsikje, zlasti v Ziljski dolini ter v podeželskih občinah ve-hkovškega, volšperskega, pa tudi celovške-9a okraja pa celo nazaduje.
še bolj kot stagnacijo in nazadovanje v svojem gospodarskem razvoju občuti koroško gospodarsko obrobje upadanje svojega deleža na obsegu in rasti gospodarstva. Prebivalstvo tega obrobja se je v preteklosti bavilo predvsem s kmetijstvom in delom v gozdu. Gozd je tod okoli bil že od nekdaj Pretežno v lasti zemljiških veleposestnikov, vključno Cerkve. Ker kmetje nimajo v povprečju več kot 10 hektarjev zemlje za kmetijsko rabo in ker sodi njihov dobršen del v skupino gorskih kmetov, so njihovi potom-c' Prisiljeni, da iščejo zaposlitve v drugih Poklicih, v veliki meri po 30 in več kilome-tr°v od doma. Ta usoda je v zadnjih letih d°letela tudi že sedanje posestnike kmetij. Njihove žene morajo opravljati dnevno mo-5ko kmetijsko delo, ker se mu sami morejo Posvetiti kvečjemu v sobotah in ob nedeljah.
To ne hromi le proizvodne kapacitete kmetij, marveč tudi gospodarsko moč občin tega obrobja. Medtem ko gospodarska m°č tega obrobja upada, gospodarska moč območja vzdolž gospodarske osi iz leta v ■eto narašča. Spričo tega razlike v gospo-darskosocialni strukturi koroškega prebivalstva naglo naraščajo.
50 odstotkov koroškega poklicno zaposlenega prebivalstva dela v območju koroške gospodarske osi. Od njih dela 24 odstotkov v območju mesta Celovec, 15 odst. Pa v območju mesta Beljak. Na območje gospodarske osi odpade 56,6 odstotka koroških stanovanj in 48,1 odst. razpoložljivih turističnih postelj.
Te številke zgovorno kažejo tako razlike v gospodarski moči med koroško gospodarsko osjo in med taisto močjo njenega obrobja kot pa kažejo gospodarskosocialne razlike, s katerimi mora računati prebivalstvo, če se preseli iz enega v drugo ob-
močje. V prihodnje se bo spričo teh razlik koroško prebivalstvo še nagleje selilo iz gospodarskega obrobja v območje gospodarske osi. Nevarnosti, da bo spričo takih tendenc delež obrobja na številu koroškega prebivalstva še bolj nazadoval in da bo njegova gospodarska moč še bolj ohromela, se je mogoče izogniti, le če bo na področju pospeševanja gospodarstva na obrobju u-krenjenega več kot je bilo doslej. Če se to ne zgodi, bodo tekom prihodnjih 20 let pričela razpadati poslopja vasi, po poljih se bosta razpasla rman in osat, po travnikih in pašnikih pa grmovje in gozdni plevel.
Spričo takih nevarnosti je koroška deželna vlada pred kratkim sklicala konferenco svojega sosveta za urejanje deželnega prostora. Na tej konferenci je bilo v prvi vrsti govora o problematiki, ki postaja očitna vzdolž koroške gospodarske osi. Ob tej priložnosti je bilo zlasti ugotovljeno, da so kapacitete tega območja na industrijskem in turističnem področju skoraj izčrpane, da pa je na drugi strani eksistenca kmečkih gospodarstev že resno ogrožena. Ob novih industrijskih in turističnih podjetjih rastejo nova naselja kot gobe po dežju. Z njimi naraščajo tudi komunalni problemi kot so kanalizacija, oskrba z vodo, ceste itd. Nevarnost razpada ekološkega ravnotežja postaja iz leta v leto bolj očitna.
Z drugimi besedami: Medtem ko v območju koroške gospodarske osi kulturno podobo človekovega okolja rušita koncentracija industrije in turizma ter večanje števila prebivalstva in naselij, jo na drugi strani na gospodarskem obrobju pričenjata rušiti zaostajanje podeželja za gospodarskim razvojem in prekomerno odseljevanje prebivalstva. Če v tem razvoju pri urejanju prostora ne pride do ukrepov dolgoročnega
Kot je znano, naš list je o tem že večkrat podrobno poročal, bi morala biti mednarodna konferenca o narodnostnih skupnostih v dneh konec maja; pozneje so ta datum preložili na začetek junija, sedaj pa poročajo iz Gorice, kjer so te dni razpravljali na pokrajinski upravi o slovenski narodni skupnosti v Italiji, da je predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti uradno sporočil, da so mednarodno konferenco o narodnostnih skupnostih v Trstu preložili na datum od 10. do 14. julija, in sicer takoj po mednarodni konferenci o manjšinah, ki jo bodo v okviru OZN priredili v Ohridu.
Predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti je povedal:
„S prirejanjem manjšinske konference v
značaja, potem Koroška že v nekaj letih lahko zgubi svojo tako lepo in za turiste tako prikupno kulturno podobo. Upad interesa turistov na Koroški v zadnjih dveh letih je v tem pogledu dovoijno svarilo.
Koroška po takih ugotovitvah ne potrebuje le razvojnega programa za svojo gospodarsko os — kakor menijo pri koroški deželni vladi — potrebuje ga predvsem za svoje obrobje. Kar je bilo za razvoj tega obrobja doslej napravljenega, je sicer upoštevanja vredno, toda za gospodarsko prihodnost tega obrobja to zdaleka ne zadostuje. V tem območju je sicer z dosedanjim pospeševanjem prišlo do gospodarske poživitve, toda bistvene gospodarskosocialne razlike med tem območjem in koroško gospodarsko osjo s tem nikakor niso bile odpravljene. Nasprotno. Te razlike so se — kakor je razvidno iz podatkov, ki so bili navedeni na omenjeni konferenci pri deželni vladi — povečale.
© To ugotavljamo zlasti koroški Sloven-© ci. Naše ozemlje je zaradi tega, ker ni ® bilo deležno skoraj nobenega gospo-# darskega pospeševanja, zgubljalo na S svojem deležu na koroškem gospodaril skem produktu. Naši ljudje so bili pri-@ siljeni, da iščejo dela drugod. S tem so S morali pomagati k ekspanziji kapitala, ® ki jih je pozneje na domači grudi izpod-® rival. Medtem ko se je v zadnjih sto le-@ tih število koroškega prebivalstva pove-© čalo za 66 odstotkov, je do leta 1971 @ po 22 občinah dvojezičnega ozemlja @ nazadovalo za 16,3 odstotka.
© Tega nazadovanja še nikakor ni ko-@ nec. Zato z vso upravičenostjo zahte-© varno odgovor na vprašanje, kdaj bo to-© vrstne germanizacije koroških Sloven-© cev konec. Tozadevnega odgovora je © je ostala sedanja koroška deželna vla-© da enako dolžna kot pa Simova in We-© denigova vlada ter vlade pred njo. Pri-@ čakovati pa bi bilo tudi, da bodo slo-© venske narodne organizacije končno © pričele o tej problematiki več razmišlja-© ti kot so razmišljale doslej. Prizadeva-0 nja za obstoj koroških Slovencev so © namreč medtem postala najmanj toli-© ko gospodarska prizadevanja kot so po-® litična in kulturna.	(bi)
Trstu bo slovensko-italijanska skupnost pokazala zunanjemu svetu zrelost svoje zavesti. Konferenca ni skok v neznano, ampak odraz evropskih razmer, kjer obstajajo številne narodnostne skupnosti, ki so se po prvi svetovni vojni sestale na trinajstih konferencah in razpravljale o manjšinskih vprašanjih. Pri tem je treba upoštevati velike spremembe, ki so nastale po drugi svetovni vojni ter da mora obramba manjšine prihajati do izraza v dialektičnem soočenju ter ob sprejemanju hitrih ukrepov, tudi posamičnih sklepov, ker iskanje globalnih rešitev ni zmerom mogoče. Pazili bomo, da konferenca o narodnostnih skupnostih v Trstu ne bi zašla na stranska pota in da sedanje vroče ozračje v Evropi ne bi vplivalo na
ger in dr. Lugger, Koroško. Z zanimanjem smo pričakovali, kaj bosta oba kanddiata povedala o politični temi štev. 1 na Koroškem: o manjšinskem vprašanju. V bistvu sta pa tudi ta dva prepustila odgovor na to vprašanje strankinima predsednikoma SPO in OVR za Koroško VVagnerju in Bacherju. Oba sta potegnila iz kota stare argumente o izključni pristojnosti Avstrije za izpolnitev mendarodnih obveznosti in pravicah koroškega ljudstva, da samo odloča o tem, ali se naj postavijo pri nas dvojezični krajevni napisi ali ne. Predsedniška kandidata pa sta v svojih nagovorih poudarjala, da bosta smatrala mesto predsednika v slučaju izvolitve kot službo za vse Avstrijce. Pozvala sta volilce, ne samo strankine, marveč tudi tiste, ki volijo pri parlamentarnih volitvah drugače, naj jima zaupajo 23. junija.
Narodni svet v tej zvezi ponovno opozarja na soglasni sklep predsedstva NSKS, ki se glasi:	_____
„Narodni svet koroških Slovencev je samostojna in neodvisna politična organizacija. Zaradi tega zanj ni nobenega povoda, da bi svojim somišljenikom priporočal enega od obeh kandidatov, ki sta ju imenovali SPO" in OVP za volitve zveznega predsednika.
Narodni svet koroških Slovencev spoštuje svobodno odločitev svojih somišljenikov, da se odločijo pri predsedniških volitvah po lastnem prepričanju za kakega kandidata ali proti njemu.“
Vsebina proglasa NSKS je torej, da prepuščamo našim somišljenikom, ali volijo kakega kandidata ali pa oddajo neveljaven glas. Istočasno pa opozarjamo, da je ude-ležba pri volitvah obvezna!	_________
Tito - dosmrtni predsednik Jugoslavije
BEOGRAD. — Pretekli petek se je zaključil X. kongres jugoslovanske partije, ki ga je predsednik Tito označil kot kongres enotnosti. V štirih dneh dela je nad 1600 delegatov pregledalo in ocenilo delovanje med IX. in sedanjim kongresom, si postavilo smernice za prihodnost in si izvolilo novo vodstvo, med drugim tudi Tita za predsednika partije Jugoslavije „brez časovne omejitve mandata'1.
njen potek. Evropske varnosti ni mogoče zagotoviti brez varstva narodnih skupnosti. Zakonodaja (posebno sedaj v Italiji) ne more zmerom nadomestiti rezultatov, ki nastajajo v ozračju medsebojnega razumevanja, pripisati pa je treba poseben pomen politični akciji, ki ob medsebojnem spoštovanju lahko zajamči koristi manjšine."
Mednarodna konferenca o manjšinah - preložena
Koroški Slovenci v Avstriji nismo brezimni
Dunajska dnevnika „Kurier“ in „Kronen Zeitung", ki imata največjo naklado v Avstriji, sta v dveh daljših člankih zelo stvarno in pravično prikazala položaj koroških Slovencev. Temu nasproti pa je sledil v „Die Pres-se“ od 20. maja silno krivičen in tendenciozen uvodnik pod naslovom „Ni časa za Koroško".
Napisal ga je član uredništva g. VVolfgang OBERLEITNER. V njem trdi, da manjšina ni pripravljena sprejeti predpogojev za izpolnitev člena 7 državne pogodbe. Pojmi nekaterih funkcionarjev manjšine, da ne gredo v cilju častnega kompromisa, ampak v cilju konfrontacije, kajti sicer ne bi hodili iskat rešitve v Ljubljano in v Beograd, ampak bi jih iskali v Celovcu in na Dunaju. Da pa so tudi drugi koroški Slovenci, ki da so prav tako dobri Avstrijci kot nemški državljani, ostajajo pa da žal v ozadju, da ne bi bili ožigosani kot narodni izdajalci. Aktiviranje teh sil, da je doslej podvzela edino Cerkev ...
bralcev lahko potem presodijo, ali so bila poročila pravilna ali nezadostna ali pa kar izkrivljena.
Zato ne dajmo v takih primerih, ko časopisje pokaže zanimanje za naše razmere (kar nikakor ni vsak dan), pustiti priložnosti mimo. Če so poročila enostranska in krivična, protestirajmo s čimveč pismi in podpisi, toda na vsak način obzirno vljudno in stvarno. Ko bo naslednjič ista tema prišla na vrsto, bo isti časopis iskal bolj natančnih podatkov in povprašal verjetno tudi pri neposredno prizadetih, pri nas samih.
@ Zavedati se je namreč treba, da so © protestna pisma na uredništvih natanč-© no preštudirana, saj je namreč odmev © pri bralcih prvenstvene važnosti za vsak © časopis. Poslužimo se torej te demokra-© tične možnosti, da pride resnica na dan. © In če koroški nemški tisk vedoma igno-© rira resnico o koroških Slovencih, je v © Gradcu, na Dunaju in še drugod dovolj
© časopisov, ki čutijo avstrijsko in ne © „Gro6deutsch“ in so sprejemljivi tudi za © glas koroških Slovencev. Ne bodimo to-© rej pasivni!
Pa tudi drugod je protest vedno na mestu. Ni se treba kregati na uradih ali na postajah, če doživimo krivico, zadostuje kratko pismo na direkcijo in ta bo vsekakor zadevo uredila in poskrbela, da razni uradniki drugič ne bodo ravnali po svoje. Neumnost je namreč misliti, da je ponižnost v tem, da voljno potrpimo ob primerih krivic in diskriminacije. Človek ne živi zato, da bi nosil krivico, ampak da se bori, ako je potrebno, za pravico.
© Ne dajmo si torej vzeti priložnosti, ta-© koj naznanimo primere diskriminacije in @ zapostavljanja. Pišimo pisma velikim © časnikom, da obrazložimo naše stanje. @ To je dano vsakemu od nas, to lahko © vsak vedno naredi. In več kot nas bo na-© redilo, bolj in hitreje bo pomagalo.
V Gorici so govorili o slovenski narodnostni skupnosti
Vsem bralcem „Našega tednika" ni treba še posebej razlagati, kako absurdne so zgoraj omenjene trditve g. Oberleitnerja, namreč toliko, da se je celo urednikom „Die Presse", ki večnarodni avstrijski tradiciji nikoli ni bila naklonjena, zdelo potrebno, da blamažo popravijo, kajti že dva dni potem H je isti dnevnik prinesel izpod peresa dr. H Veiterja obširen komentar o Koroški pod
■	naslovom »Karntner ,Urangst’ und ver-
■	tane Zeit", v katerem pisec tokrat res B stvarno in pravično obrazloži razmere H na Koroškem, razloge, zato da slovenski H zastopniki niso pristopili v prvo »Študij-
■	sko komisijo za probleme slovenske na-
■	rodne skupnosti na Koroškem", ker je
■	OVP imenovala kot svojega zastopnika H predsednika „vindišarjev“, ki nikakor ni-
■	so narodna skupnost. Dr. Veiter tudi pri-
■	bije, da je Beograd kot sopodpisnik avli strijske državne pogodbe vsekakor upra-8H vičen, da ne samo zasleduje, ampak tu-
■	di vpliva na ugodno rešitev obveznosti
■	do koroških Slovencev in gradiščanskih
■	Hrvatov, ki so v pogodbi vsebovane. Nauk, ki sledi iz gornjih primerov je, da
koroški Slovenci nasproti nemško pisanim avstrijskim časopisom ne smemo biti zadržani, kot smo bili mogoče vse preveč doslej. Uredništva namreč niti ne poznajo našega stanja in so pač vezana na poročila, ki jim jih pošljejo dopisniki. Šele iz pisem
DR. ŠTOKA:
© V dvorani pokrajinskega sveta v Go-© rici je bila minule dni konferenca o slo-© venski narodnostni skupnosti v Italiji, ki ® bo služila kot predpriprava za širšo med-® narodno konferenco o manjšinah v Tr-© stu od 10. do 14. julija.
Na konferenco so prišli vidni predstavniki slovenskega in italijanskega javnega življenja.
Govorili so v slovenskem in italijanskem jeziku. Predstavnik Slovenske deželne skupnosti, svetovalec odvetnik dr. DRAGO ŠTOKA je svoje izvajanje v slovenščini posvetil utemeljevanju zahteve po uvedbi slovenskih televizijskih oddaj. Rekel je, da zakonodajalec ob koncu vojne ni mogel predvideti, da se bodo komunikacijska sredstva tako spo-polnila in da se bo radijskim pridružila tudi televizijska oddaja. Zato pa danes Slovenci kot enakopravni državljani zahtevamo slovenske televizijske oddaje. S tem bomo odpravili hud vpliv italijanske televizije posebno na naše otroke. Država, ki je lastnik tega komunikacijskega sredstva, je dolžna odpra-
viti asimilacijske posledice italijanske televizije, ker nas svoboda tiska v najširšem pomenu danes ne more več zadovoljevati.
Predstavnik Slovenske demokratske zveze dr. SFILIGOJ je v svojem govoru v italijanščini omenil spreminjanje narodnostnega sestava bivalnega prostora v Beneški Sloveniji zaradi izseljevanja delavcev v tujino, v Devinu-Nabrežini zaradi priseljevanja, v Štandrežu pa zaradi razlaščanja. Na podlagi ankete izhaja, da se vsi anketiranci, od Kanalske doline do Trsta, čutijo pripadnike slovenskega naroda. Navedel je podatek direktorja De Marchija, da je v Gorici 96 odstotkov Slovencev naklonjenih dvojezičnosti. Navedel je tudi zaskrbljujoč podatek o izrednem padcu števila dijakov, ki je sedaj na slovenskih šolah vseh stopenj manjše kot je bilo leta 1947 samo na osnovnih šolah. Odvetnik dr. Sfiligoj je analiziral peticijo Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze za globalno zaščito ter navedel razne zakone in mednarodne dokumente o manjšinskih pravicah.
Prof. dr. ALEŠ LOKAR, ki je govoril v italijanskem jeziku, je svoja izvajanja usmeril v gospodarsko problematiko, ki je za manjšino osnovnega pomena. Navedel je u-gotovitve strokovnjakov v svetu o gospodarskih vplivih na življenje narodnostnih skupnosti ter dejal, da so tudi dialekti posledica gospodarskega življenja manjšine.
»Upravičena zahteva po uporabi slovenščine"
Na seji deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine so razpravljali tudi o pravici slovenskih svetovalcev, da govore v deželnem svetu v materinem jeziku. Ker je to vprašanje načelno političnega značaja, poteka o tem vprašanju zanimiva bitka o priznanju osnovnih pravic slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Podčrtati je namreč treba, da gre za pravico o „enakosti“, ki izhaja iz člena 3. ustave, saj je pravica do uporabe lastnega jezika prav gotovo samo pravica »enakopravnosti11, ni pa dolžnost države, da manjšino ..zaščiti s posebnimi zakoni, kot to določa šesti člen ustave11.
O pravici do uporabe slovenščine je že bilo mnogo govora 1964. leta, ko je deželni svet sestavljal prvi pravilnik. Tedaj so zahtevo zavrnili, kar je takratni načelnik demo-kristjanske skupine Mizzau utemeljeval „iz praktičnih razlogov in ker statut tega ne predvideva".
Tokrat je vprašanje prišlo na dnevni red na zahtevo svetovalske skupine italijanske partije, ki je zastopana v odboru za sestavo pravilnika (v katerem pa ni prisoten svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka).
Odbor bo razpravljal tudi o spremljevalnem predlogu svetovalca Slovenske skupnosti dr. Draga Štoke, ki se glasi:
„Na sejah sveta in stalnih komisij se lahko ustno in pismeno uporablja slovenščina na osnovi načela člena 3 statuta.
Na predlog enega svetovalca je treba prevesti v jezik tistega, ki to zahteva.
Za izvedbo navedenega bo učinkovita prevajalska služba zagotovila medsebojno razumevanje obeh jezikov.
Zapisnik bo zapisan tudi v slovenščini za
tiste odstavke, ki se nanašajo na delo svetovalcev slovenskega jezika11.
Ta člen je povsem enak členu 103, ki že več kot dve desetletji obstaja in se izvaja na Južnem Tirolskem, kjer je v statutu avtonomne bozenske pokrajine uvedeno načelo o uporabi obeh jezikov: nemškega in italijanskega. Opozoriti je treba, da ne gre za tako imenovani „paket“, ki je zahteval ustavne spremembe, temveč za že predhodno odobreni pravilnik, ki ni zahteval nobenih ustavnih sprememb.
V PORTOROŽU SEMINAR ZA JEDRSKO ENERGIJO
V Portorožu se je te dni končal petdnevni seminar mednarodne agencije za jedrsko energijo, na katerem so obravnavali temo: Radiološka ocena sevalnih doz in uporaba radioloških varnostnih standardov za človeka in njegovo okolje. Pokrovitelj seminarja je bil zvezni zavod za znanstveno, prosvetno, kulturno in tehnično sodelovanje, organizatorja pa ljubljanski inštitut Jožef Štefan in skupina za pripravo gradnje jedrske elektrarne Krško.
Srečanju je prisostvovalo 220 strokovnjakov iz tridesetih držav, med njimi so bili znanstveniki iz manj razvitih afriških in azijskih držav. S številnimi referati in razpravami so znanstveniki izmenjali dosedanje izkušnje in preučili nove možnosti za zavarovanje okolja v krajih, kjer že delujejo, oziroma bodo še zgradili jedrske elektrarne. Vsekakor je bilo to srečanje zelo koristno tudi za jugoslovanske strokovnjake, ki se pripravljajo za gradnjo prve jugoslovanske jedrske elektrarne v Krškem.
Urednik Primorskega dnevnika GORAZD VESEL je dejal, da se je splošno ozračje v Furlaniji-Julijski krajini ter slovenski Benečiji izboljšalo: manjšinska problematika je danes predmet razpravljanja na različnih nivojih in v različnih sredinah. Vse stranke ustavnega loka, na Tržaškem v večji meri, manj na Goriškem, še manj pa v Beneški Sloveniji, so se odprle do teh vprašanj. Deželni predstavniki se uradno pogovarjajo s slovenskimi delegacijami ter zagotavljajo svoje posredovanje, predsednik vlade Co-lombo je sprejel enotno delegacijo vseh Slovencev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine in obljubil proučitev vprašanj, ki so mu jih povedali člani delegacije ter mu jih predočili tudi v spomenici.
S svojo življenjsko silo in svojo organiziranostjo so se Slovenci identificirali v vseh treh pokrajinah ter se tako vživeli v tkivo naše družbe, da si skoraj ne moremo zamisliti družbenega, kulturnega in gospodarskega delovanja ter mednarodnih stikov brez prisotnosti manjšine.
Pokrajinski svetovalec MARKO WAL-TRETSCH je v slovenščini tolmačil med drugim tudi rezultate, ki jih je izvedel nedavno sociološki inštitut med goriškimi Slovenci.
»Verjetno so izbrali kot anketirance ljudi, ki so sicer slovenske narodnosti, živijo pa v določenem breznacionalnem miljeju, če iz teh rezultatov izhaja, da se le 16 odstotkov anketirancev prišteva v širšo slovensko skupnost, 52 odstotkov pa daje zase lokalistično indentifikacijo." Govornik je razložil, da v naši literaturi, v naši publicistiki, v našem vsakdanjem govoru uporabljamo izraze kot so »koroški Slovenci11, »tržaški Slovenci11, »goriški Slovenci11, »primorski Slovenci11 čisto normalno. Ko uporabljamo te izraze, ne gre za zmanjševanje naše et-
Jugoslovanski generalni konzul pri koroškem deželnem glavarju
Pretekli teden je v Celovcu sprejel novi koroški deželni glavar Leopold W a g -n e r jugoslovanskega generalnega konzula Bojana Lubeja in se z njim dalje časa pogovarjal; to je bil pravzaprav prvi uradni obisk pri novem deželnem glavarju. V prisrčnem razgovoru je generalni konzul zaželel VVagnerju uspešno delo na tako važnem položaju, hkrati je izrazil upanje, da se bo deželni glavar zavzel za pozitivne odnose med Koroško in Slovenijo, ter da bi Avstrija uresničila obveznosti, ki jih predpisuje avstrijska državna pogodba. Koroški deželni glavar je obljubil Bojanu Lubeju, da se bo zmerom zavzemal za sodelovanje ter izrazil pripravljenost pomagati koroški slovenski narodnostni skupnosti, da bi prebrodili težave, ki bi bile v korist obeh na Koroškem živečih narodnosti.
Berzanti: Dobri stiki s slovensko manjšino
Predsednik Furlanije-Julijske krajine (Italija) Berzanti, je ob desetletnici dela deželnega sveta dejal, da je ustanovitev dežele pomenila za vse prebivalstvo velik demokratičen dosežek, ki je bil rezultat vztrajnega boja za priznanje in za ustanovitev dežele s posebnim statutom.
Obstoj dežele je ustvaril za vse obstoječe stvarnosti boljše pogoje in širše možnosti in je v znatni meri »okrepil ozračje mirnega sožitja s slovensko narodno skupnostjo, ki ga je treba omikano braniti proti vsaki provokaciji".
Avtonomistične izkušnje so pomenile krepitev demokracije in odstranjevanje negativne osamljenosti, ki je osnovni pogoj za zaostajanje dežele. Dežela je mnogo naredila, da se vključi v gospodarski razvoj Italije in Evrope, pri čemer je prispevala k utrditvi prijateljskih odnosov sodelovanja z bližnjimi narodi v konstruktivnem naporu utrjevanja miru.
Berzanti je tudi opozoril da bo dežela na križišču Evrope opravljala še nadalje svojo vlogo stikališča narodov, kultur in gospodarskih odnosov.
Fulbright poražen - izguba tudi za Kissingerja
Senator VVilliam Fulbright, najvidnejši zunanjepolitični govornik v ameriškem kongresu, je izgubil volitve za nominacijo kandidata demokratske stranke na prihodnjih novembrskih volitvah v senat kongresa. Dosedanji predsednik vplivnega senata zunanjepolitičnega odbora je na ta način izločen iz ameriške zunanje politike. 69-letne-ga Fulbrighta, čigar glas so morali upoštevati vsi ameriški predsedniki zadnjih trideset let, je porazil guverner zvezne države Arkansas Dale Bumper.
Tako VVashington kot ves diplomatski svet sta budno spremljala izid arkansaške-ga glasovanja, ki ga je Fulbright sam označil kot najvažnejše volitve v letu 1974. Vpliv tega poraza na zunanjo politiko Združenih držav in posredno tudi na mednarodne odnose zna biti v prihodnosti precejšen.
Iz senata bo izločen najvplivnejši zagovornik omejitve ameriškega vojaškega udejstvovanja v svetu. Nadalje Fulbright vseskozi podpira predsednika Nixona kar zadeva njegov program sporazumevanja s Sovjetsko zvezo. Prav tako tudi smatra, da je izraelski umik z zasedenih ozemelj pogoj za mir na Bližnjem vzhodu. Fulbright je nadalje nudil močno in prijateljsko podporo prizadevanjem državnega sekretarja Kissingerja.
nične pripadnosti, za poveličevanje lokaliz-mov nad enotnim slovenstvom. Taka analiza je dokaz, da niso pri sestavi poročil sodelovali ljudje slovenske narodnosti. To je razvidno tudi iz kasnejše »ugotovitve", da goriški Slovenci ne berejo slovenskega časopisja. Čisto jasno je, da so bili anketirani ljudje, ki so narodnostno mlačni.
VValtritsch je nato prikazal še bogato kulturno, ljudsko-prosvetno, časnikarsko in založniško dejavnost Slovencev v Gorici ter orisal današnji položaj.
Koroški Slovenci imamo pet novih pevskih zborov
Mnogo je kulturnih prireditev, ki jih beležimo koroški Slovenci v našem kulturnem življenju. Dva informativna lista poročata več (za svoja) ali manj (za „tuja“ društva) o razgibanem kulturnem delovanju. Tekom kulturne sezone je vedno nekaj prireditev, ki izstopajo ali po ideji ali po kvaliteti ali po aktivnosti društva. Take prireditve je treba beležiti z veseljem in poklonom, ker kažejo življenjsko voljo vseh koroških Slovencev, ne glede na barvo zastave, ki je včasih samo še principialna.
Pred kratkim je Škocijan doživel tako prireditev, koncert posebne vrste. Domače društvo „Vinko Poljanec" je vabilo na poslušanje novo ustanovljenih pevskih zborov. Občinstvo je iz zanimanja in seveda tudi iz radovednosti napolnilo farno dvorano do zadnjega kotička.
Posamezne zbore in njih pesmi je napovedovala učiteljica Helka Mlinar.
Koncert je otvoril na novo ustanovljeni moški pevski zbor „Vinko Poljanec11 iz Škocjana. Dobri zvok zbora je pripisovati vešči roki zborovodje Hanzija K e ž a r j a in pevcem, od katerih so nekateri večstransko zaposleni — v prid novemu zboru. Zboru bi želel še nekaj prirastka in konsekventnega nadaljevanja.
Pred letom dni je zbral učitelj Tomaž Ogris z Radiš nekaj pevsko nadarjenih fantov in z njimi tvoril oktet „Radiški fantje". Želijo študirati posebno starejše slovenske narodne pesmi. Škoda, da že dosežene kvalitetne stopnje ta večer niso mogli Pokazati. S pevsko-tehničnimi vajami bodo dobili precejšnjo sigurnost v nastopu, intonaciji ter v oblikovanju zvoka. Največje upanje za dosego tega cilja so njihovi mladi, sveži glasovi.
Že nekaj časa deluje moški pevski zbor »Trta11 v Žitari vasi. Vodi ga ambicionirani Jože Starc, čuti se pa, da manjka zboru mladi naraščaj.
Skrbi naraščaja pa sigurno nima mladi mešani pevski zbor »Podjuna11 iz Pliberka. Mlad, ker deluje šele nekaj mesecev in mlad, ker ga sestavlja večinoma mladina. Zbor šteje nad 40 mladih pevk in pevcev, ki jih vodi glasbeno in dirigentsko nadarjeni Otto Wutte. Mislim, da si velja zapomniti zbor in zborovodjo; oba sicer stojita šele na začetku, toda ta začetek je tako presenetljiv in obetajoč, da vse kaže, da bo ta Pevski ansambel ob vztrajnem delu in rednih vajah lahko kmalu dosegel kvaliteten zvok in visoko pevsko kulturo. Že sam izbor Pesmi kaže hotenje po zahtevnejši literaturi. V največjem upanju in z najboljšimi željami je gledati na to združenje mladih pev-
Letos praznujemo 70. obletnico smrti velikega češkega komponista posvetne in nabožne glasbe Antonina Dvoržaka.
Antonin Dvoržak se je rodil 8. aprila 1841 ^ kraju Nelahozevesi na Vltavi pri Pragi vaškemu mesarju in krčmarju, umrl pa je 1. maja 1904 v Pragi.
Že kot otrok je kazal izredno navdušenost za glasbo, pa tudi smisel zanjo, tako da ga je vaški učitelj učil violine in orgel. Vztrajnost, ki jo je otrok kazal, je nagnila očeta, da ga je poslal na praško orglarsko šolo. Tako se je pričela njegova študijska doba, Polna stradanja, upov, borb za goli obstanek in trdega dela. Igra po cerkvah in orkestrih, konča šolo, ves čas pa goji tiho že-'jo, da bi šel študirat kompozicijo in tako uspešno uresničil svet glasbenih stvaritev, ki jih je nosil v sebi. Češki narodni preporod in Smetanova dela so mu dala poguma za Prve uspehe; tako s Himnusom za mešani zbor in orkester. Toda prelomnica v njegovem ustvarjanju pomeni leto 1873. Tedaj uniči veliko svojih rokopisov, ker z njimi ni zadovoljen, napiše 3. simfonijo v Es-duru in z njo doseže avstrijsko državno štipendijo. Tedaj spozna tudi Brahmsa in se z njim spoprijatelji. Svojevrsten višek ustvarjalnega obdobja doseže v New Vorku, kjer ustvari svojo Simfonijo v e-molu, imenovano Iz novega sveta. Sledijo leta neutrudnega pedagoškega, skladateljskega in dirigentskega dela v Pragi, kjer ostane vse do smrti.
Antonin Dvoržak pa je velik tudi v cerkve-
cev in jim želeti mnogo energije, basom in posebno tenorjem pa nekaj prirastka.
Mogoče najbolj radovedni smo bili na zbor Pavleta K e r n j a k a , našega slovenskega koroškega vižarja, harmonizator-ja, skladatelja in dirigenta. Po dolgih letih molka je spet zbral okoli sebe svoje najzvestejše pevce in povabil k sodelovanju tudi mladino ter z njimi ustvaril nov zbor, ki nosi ime njegove najpopularnejše pesmi »Mojcej11. Kar smo slišali, je bila najčistejša Kernjakova izvedba, njegov način petja, njegova interpretacija pesmi. To izvajanje narodne pesmi, od nekaterih mogoče ne-akceptirano ali pozabljeno, je enkratno, originalno, to je samo njemu lastni način ob-
Pomemben kulturni dogodek za slovensko šolstvo na Tržaškem v Italiji so slavili 26. maja v Bazovici, kjer so poimenovali tamkajšnjo šolo po slovenskem literatu Primožu Trubarju. Ob tej priložnosti so odkrili Trubarjev doprsni kip, delo ljubljanskega kiparja Petra Černeta.
Do izbire tega imena je prišlo na skupnem sestanku med starši in učiteljstvom pred leti, in to zato, ker je bil Primož Trubar eden izmed mož, ki so veliko prispevali v kulturnem razvoju Slovencev. S svojim Katekizmom in Abecedarjem je namreč dal Slovencem leta 1550 prvo slovensko tiskano knjigo. Poleg tega je ime Primoža Trubarja tesno povezano s Trstom, kjer je dalj časa živel in ustvarjal. V tistih časih šolstvo še ni bilo urejeno, nedvomno pa je ravno Trubar, poleg drugih uglednih književnikov tiste dobe veliko prispeval, da se je kulturna raven slovenskega naroda naglo in neustavljivo dvigala. Moralo je preteči še kakšno stoletje, da se je takratni družbeni red začel s prosvetljenstvom spreminjati in tako so na začetku osemnajstega stoletja nastale prve slovenske šole na Tržaškem. Med temi je šola v Bazovici ena najstarejših. Zgradili so jo leta 1805, istega leta, ko se je začel šolski pouk tudi v Barkovljah. Bazov-ska šola je bila tedaj nekakšen center za vse okoliške vasi.
V letih vojne vihre je bila šolska dejavnost okrnjena. Po vojni je šola spet vzcvetela, a žal ne za dolgo. Kakor po drugih krajih, tako je tudi v Bazovici fašistični režim leta 1927 popolnoma zatrl slovensko šolo
ni in operni glasbi. Od cerkvenih del omenimo le Himno sv. Trojici, Mašo v D-duru, Oratorij svetovnega slovesa Stabat Mater, Reguiem za solo, zbor in orkester, Te Deum ter Oratorij sv. Ljudmile, kjer izkaže neverjetno mojstrstvo v zborovski kompoziciji.
Od opernih del pa je še danes na programu vsake pomembne operne hiše »Rusal-ka". Opera je čudovita pravljica, ki jo ožar-ja izreden lirizem.
DUNAJSKI SLAVNOSTNI TEDNI
DUNAJ. — Že več kot dva tedna se odvijajo v avstrijskem glavnem mestu dunajski slavnostni tedni, ki bodo trajali do 23. junija. V tem času se bo zvrstilo v »Theatru an der Wien“, Slavnostnem domu, v Dunajski mestni hali, v Gledališču umetnikov, v Društvu glasbe in v ostalih dunajskih gledališčih, kakor tudi na številnih prostorih dunajskih okrajev, na stotine prireditev.
TISOČLETNICA ALEKSANDRIJSKE KNJIŽNICE Nedavno so imeli v Aleksandriji — starem sedežu grško-pravoslavnega patriarhata — pomembno ekumensko srečanje. Vodil ga je Nikolaos VI., poglavar grške pravoslavne Cerkve na afriški celini. Udeležili so se ga tudi zastopniki dunajske usatnove „Pro Oriente11, ki si prizadeva za stike z vzhodnimi krščanskimi Cerkvami. V spomin na tisoč-
čuteno zapete koroške narodne pesmi, ki je ohranil še precej prvobitnosti čiste folklore, ljudske pesmi. Zaradi te posebnosti izvajanja, ki je ne smemo oceniti z merili interpretacije umetnih pesmi, je treba izreči pohvalo in spoštovanje Pavletu Kernjaku in njegovemu zboru „Mojcej“.
Ob vsem tem je občudovati 76-letnega Kernjaka, glasbenika in kulturnega delavca, ki poje in podaja roko v spravo tistim, ki so ga pred časom spravili z odra. Njegovo življenje je veljalo in velja slovenski koroški pesmi in ta njegova ljubezen je močnejša od razočarnja.
Pet novih zborov imamo Koroški Slovenci. Nujno potrebno bi bilo, tem zborom in zborovodjem nuditi in omogočiti strokovno pomoč, da bodo lahko napredovali in da se bo dvignila pevska raven naših zborov. Potreben je kvalitetni (in kvantitetni) podvig zborovodij ter pevskotehnična pomoč pevcem. Strokovnjakov ne manjka, kakor tudi ne pripravljenosti do nadaljnjega študija in izpopolnjevanja.	prof. Jožko Kovačič
in vsi slovenski učitelji so bili odpuščeni. Že v šolskem letu 1925/26 je italijanska fašistična oblast nastavila na šoli italijanskega učitelja, ki je v posameznih razredih poučeval italijanščino, obenem pa je bil tudi zaupnik fašistične stranke na šoli, tako, da so se ga slovenski učitelji izogibali. V naslednjem šolskem letu so dopustili slovenščini še malo pravic. Prepovedali so najprej uporabo slovenskih učbenikov in jeseni leta 1927 zadali slovenski šoli dokončen udarec.
Mlade slovenske rodove so odtlej vzgajali v italijanskem duhu, dokler se slovenski narod ni uprl tem krivičnim metodam z orožjem v rokah.
V februarju 1945 so otroci pripravili lepo šolsko prireditev z igrico in petjem v pozdrav svobodi, ki se je prikazovala na obzorju. Prireditev je doživela izreden uspeh — navdušeno občinstvo je zahtevalo ponovitev in vsa dvorana je stoje prepevala »Lepa naša domovina".
Tako se je po dolgih letih trpljenja, ponižanj in odpovedi obnovila slovenska šola v vasi, prekaljena v krvi ljudstva. V letih po osvoboditvi jo je, kot vse ostale šole na Tržaškem, prevzela v oskrbo Zavezniška vojaška uprava, vendar ne smemo pozabiti.
Ob tej zavesti so Slovenci na najbolj veren in dosleden način proslavljali praznik poimenovanja šole v Bazovici. Na otvoritveno svečanost so prišle šolske, duhovne in občinske oblasti, nekaj uglednih profesorjev iz Ljubljane, prišla pa je tudi skupina prebivalcev iz Derendingena in Tiibingena, krajev, ki sta gostoljubno sprejela Trubarja in kjer je Trubar dolgo let živel, izdal prvi slovenski knjigi in umrl 29. junija 1586. Med njimi je bil prisoten tudi pastor Walter Dot-ling, ki zelo ceni svojega predhodnika Trubarja. Po njegovi zaslugi je bil zgrajen v Derendingenu moderen občinski kulturni dom, ki nosi, kot tudi glavna mestna ulica, ime po našem Primožu Trubarju.
Kulturni spored je bil pester. Obsegal je recitacije domače mladine, pevski nastop šolske mladine ob spremljavi gojencev Glasbene matice iz Trsta in organista Pavla Fonde. Nadaljeval se je z nastopom harmonikarskega ansambla »Slomšek" in koncertom orkestra Glasbene matice.
letnico aleksandrijske knjižnice so poklonili patriarhu zbirko „Lexikon fur Theologie und Kirche11 (Leksikon za teologijo in Cerkev).
CHESTERTONOVIH STO LET
Angleškega pesnika, kritika in časnikarja Gilberta K. Chestertona poznamo predvsem kot pisca nenavadnih in zanimivih dogodivščin »očeta Brovvna". Che-sterton, ki bi 29. maja letos praznoval stoti rojstni dan (umrl je leta 1936) pa je, potem ko je leta 1922 postal katoličan, veliko študiral teologijo. Znani in cenjeni sta predvsem knjigi »Sv. Frančišek Asiški" in »Sv. Tomaž Akvinski". Časopis angleških katoličanov »The Universe" je ob stoletnici rojstva tega velikega publicista hotel poudariti predvsem njegove uspehe v časnikarstvu, zato je razpisal več Chestertonovih nagrad na temo »Naša vera". K sodelovanju so po-vobili predvsem študente, saj je Chesterton
70-letnica smrti Antonina Dvoržaka
Šolo v Bazovici poimenovali po Primožu Trubarju
ENAJST ZBOROV IZ SEDMIH DEŽEL
Na letošnjem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Špitalu ob Dravi bo sodelovalo enajst zborov. Pevsko tekmovanje bo od 4. do 7. julija t. L, prireditelja sta kulturni referat mesta Spitala in Sing-kreis Porcia.
Tudi letos bosta dve tekmovanji za u-metno in narodno pesem. V žiriji so: Dr. Nikolaj Fheodoroff iz Celovca, ki predseduje žiriji, Klaus Fischbach iz Triera, Gabor Friss iz Budimpešte in Helmut E d e r iz Salzburga.
Sodelovali bodo tile pevski zbori:
Bergdorfer komorni zbor iz Hamburga, Zbor ljudske visoke univerze v Munch-nu, Komorni zbor iz Burgaua (vsi našteti iz Zvezne republike Nemčije), dalje dva zbora iz Francije, pevski zbor iz Nizozemske, iz Barcelone (Španija), Bratislavski komorni zbor (Češkoslovaška), potem dva zbora iz Madžarske in nazadnje cerkveni zbor St. Peter z Dunaja.
Inteligenčni testi nezanesljivi
Kanadski profesor otroške psihologije Scott, ki vodi center za umsko zaostale otroke na univerzi Guelph v Ontariu, je ugotovil, da so inteligenčni testi nezanesljivi, poleg tega pa tudi škodljivi, če jih vzgojitelji upoštevajo brez rezerve. Petindvajset let je delal z otroki, ki so v šoli slabo napredovali in prišel do zaključka, da številni od njih doživljajo neuspehe, zaradi treme. Mnogi izmed njih so se rodili „s pomanjkanjem temperamenta", ki je vzrok njihovih porazov v učilnicah, posebno pa pri testih. Zato profesor pravi, da bi morali otrokom, ki imajo tremo, pomagati v čim večji meri odstraniti to oviro.
Pedagogi se namreč pogosto zanašajo le na rezultat testov in imajo pred očmi samo številke, ne pa otrok in pozabijo na čustvene, zdravstvene in socialne pomanjkljivosti, ki prav tako, kot pomanjkanje znanja, vplivajo na rezultate teh testov.
Kanadski profesor Scott je torej začel podirati že leta veljavne teorije, po katerih smo spravljali otroke v predalčke po številkah vrednosti iz inteligenčnih testov. Zdaj ne kaže drugega, kot da znanstveniki spet začno preverjati, ali je otrok odprte glave že kar po naravi, ali pa je odprte glave zato, ker je tako pokazal inteligenčni test.
KLUB MLADJE OBVEŠČA:
Iz dnevnika Pokržnikovega Lukana
Hudomušni siocialno-kritični teksti o aktualnih vprašanjih Koroških Slovencev so izšli v obliki BOGATO ILUSTRIRANE KNJIGE.
Iz vsebine:
—	Volitve 1971: Luka piše študentom na Dunaj
—	»Gorenje" v Pliberku pogorelo
—	Za božjo voljo, table so namazali!
—	O vseslovenskem romanju novinarjev v Celovec
—	Ali bojo prišli dvojezični napisi?
—	Pred demonstracijo za pravice Koroških Slovencev
—	Po veliki demonstraciji 25. oktobra 1973 v Celovcu
—	Kaj so zasluge in kaj ne
—	Avstrijski del rožnega venca
—	Kakšne so šege v Kontariji in še druga poglavja.
Knjigo izpod peresa sodelavca mladja naročite pri avtorju samem: Prof. Janko Messner, A-9020 Klagenfurt—Celovec, Heinrich-Heine-Gasse 50.
Za klub mladje: dipl. inž. Franc Kattnig
uspešno zastavil svoje pero kot študent. Nagrade so podelili 29. maja.
STUDIO ODER V BELJAKU
Studio oder v Beljaku bo uprizoril v torek, 18. junija, v mestni dvorani Kongresnega doma (začetek ob 20. uri) tri kratke prvence koroškega dramatika Petra T u r r i -ni ja: Phonoptical, Teror in Zdravo tebi (Heil Dir).
Beljaški Studio oder je eno izmed najbolj aktivnih amaterskih teatrskih skupin Avstrije, ki si je s številnimi gostovanji in udeležbami na mednarodnih gledaliških igrah pridobil odlično ime kot eksperimentalna in avantgardna teatrska skupina.
GREBINJSKt KLOŠTER:
Blagoslovitev prenovljene cerkve
Na praznik Vnebohoda smo obhajali pri nas veliko slovesnost. Po več kot dveh letih trajajočem popravljanju notranjščine naše farne cerkve, je bila tega dne slovesna blagoslovitev. Delo in trud cele fare ter finančna podpora raznih ustanov in posameznikov so omogočila, da se je naša farna cerkev zablestela v novi obleki.
Velika množica, ki jo je komaj zajela obširna cerkev, se je zbrala, da prisostvuje obredu blagoslovitve in prvi daritvi v prenovljeni cerkvi. Blagoslovitev je opravil g. prelat S c h n e i d e r, predstojnik samo-
stana iz Št. Pavla v Labotski dolini, ob asistenci domačega in okoliških dušnih pastirjev.
V slavnostnem nagovoru med sv. daritvijo je g. prelat spomnil, da je naša cerkev doživela od njene dograditve v trinajstem stoletju že več obnov in sličnih slovesnosti, kar priča za zvestobo naših prednikov veri in cerkvi.
Dotaknil se je tudi sožitja obeh narodov v naši škofiji in omenil, da bremeni medsebojne odnose nepremagana preteklost. Pozval je navzoče, da v vsakdanjem življenju
skrbijo za strpnost in toleranco. Žal je ves potek slovesnosti postavil te lepe in dobro mišljene besede na laž. V celem, poldrugo uro trajajočem sporedu namreč nismo slišali niti ene slovenske besede, čeprav je bilo navzočih več slovenskih duhovnikov, da o vernikih ni dvoma, smo se prepričali po slovesnosti, ko se je slišala pretežno slovenska govorica. Znano je, da se domači župnik slovenščine otepa in zelo mačehovsko ravna z njo pri bogoslužju, pač, ker je ne obvlada v zadostni meri. Tako poplačati žrtve in trud svojih faranov pa je naravnost nesramno. Vračali smo se od slovesnosti domov zagrenjeni in razočarani, vendar z upanjem, da bo v prenovljeni farni cerkvi imela svoj prostor tudi naša beseda, sicer so vse besede o strpnosti in toleranci prazna slama.
Zlata poroka na Zvrhniem Kotu v Selah
V nedeljo, 19. maja, je bila v Selah na Zvrhnjem Kotu izredna slovesnost: Jožef Mak, stari, pd. Franc in njegova žena Zofija sta obhajala 50-letnico svoje poroke, sklenjene 19. maja 1924. Iz zakona se je rodilo 9 otrok, šest hčerk in troje sinov. Vsi še živijo in so prišli veselit se jubileja svojih staršev.
Zlatoporočno slavje je bilo kar v domači hiši združeno z majniško pobožnostjo. Po rožnem vencu, prepletenem s petjem Marijinih pesmi, je domači župnik L o j -z e j nagovoril jubilanta in ju pozval, naj kakor pred 50. leti vpričo njega dano obljubo medsebojne ljubezni in zvestobe vnovič ponovita. Zopet sta si podala roki, štola ju je obvila, iz src pa je privrela obljuba ohraniti zakonsko zvezo še tudi vnaprej. Pristopili sta njuni vnukinji llze in Klavdija ter jima v imenu 24 vnukov in njihovih staršev izrazili v šopke vpletene čestitke. Po litanijah je vsem privrela iz srca zahvalna pesem.
Ko je bil cerkveni del slovesnosti končan, je seveda sledil drugi pri pogrnjenih mizah. Mlada gospodinja Jožefa je z okusnimi jedili pokazala, da je izvrstna
kuharica, vnukinji Dorica in Elvira pa, da sta gibčni in praktični postrežnici.
Spomin na tako zlato slovesnost je bilo seveda ohraniti v slikah. Zato sta fotografa povabila goste ven na sončen griček in posnela več slik. Oglasila se je tudi harmonika in že na dvorišču zvabila nekaj parov, da so se zavrteli v plesu. Tudi mladi srnjak v ograji je veselo poskakoval, kužka pa sta krepko lajala.
Pri Francu so muziko že od nekdaj gojili. Sedanji gospodar Jože obvlada vsa godala. Nič čuda, saj je bil tudi oče Joža navdušen godec. Ko so mu na gostiji izročili harmoniko, je iz nje še prav lepo izvabil poskočno melodijo.
Mnogo veselja je na gostiji vzbujalo in ohranjalo petje domačih popevk. Nič čuda, saj sta iz svoje bogate pevske sklad-nice zajemala posebno naš Tome j Ogris, zet zlatoporočenca, s svojim mehkim glasom in gospa županja Marta. Vse je pelo in bilo veselo.
Tako so na Kotu prisrčno domače proslavili zlati poročni jubilej. Videlo se je, da zlatoporočenca uživata splošno velik ugled in pa, da se imajo radi!
Sedemdesetletnica Toneta Umeka
Vogrče
Materinska proslava
Kakor pride vsako leto pomlad in z njo cvetje, tako zacveti vsako leto v Vogrčah tista lepa kulturna roža: materinska proslava. Otroci se je veselijo in so ponosni, da so na odru enkrat nad svojimi starši in jim pokažejo svoje igralske in pevske zmožnosti, starši pa so tudi ponosni na to cvetje, ki naj prinese žlahtne sadove. Materinska proslava je bolj farna slovesnost, ki poveže brez razlike male in velike v eno družino.
Sodelovali so tudi rinkolški otroci, ker hodijo v vogrško šolo. Pod skrbnim vodstvom gospe Rižnarjeve Marice so pripravili petje in prizor Milke Hartmanove: „Da boš zdrava, mamica". Bolehno mater išče smrt. Ima pa tako dobre otroke, — da nazadnje celo kruto smrt gane in se umakne: „Mati, ki cvet in sad rodi, naj živil" Oče se vrne iz tujine in prizna: „Mrzla je tujina in trd je tuji kruh, Mati je le — domovina!" V prizorček so vpletene pesmice Milke Hartmanove.
V prizorčku Milke Hartmanove: „Kadar mamica praznuje" so nastopili Vakovnikova Renata, Tomova Metka, Jurčeva Elfi, Ro-ščeva Lydia, Petrov Vinko, Nahbarjeva Milka, Svojčnikova Vera in Lebnikova Kati in vsi povedo, kaj jim mamica dobrega stori.
Petje je pripravila Olipova Micka, ki skupaj z Voglovo vodi otroške ure. Prvič so nastopile tudi naše mlade muzikantinje: Monika, Elfi in Kati. Veseli smo bili, da je nastopila tudi Trapičeva Erika s svojo kitaro.
Glavna točka je bila vesela in živahna igra mladinskega pisatelja p. Krizostoma v petih dejanjih: „V Indijo Koromandijo". Težo igre sta nosila Slavko in Tonč v osebi Škofovega Maksija in Hermana, ki sta lenuha, falota, vagabunda in tatova — pa le v igri, drugače sta kar pridna. Igra pokaže, kaj vse doživita ta dva bratca potepuha, ko gresta iskat Indijo Koromandijo, kjer bi le lenuharila, jedla in pila, kakor sta brala v knjigi in jima jo slika otroška fantazija. Zgodi se, kot napove pametni oče materi: „To potovanje jima bo več koristilo kot vsi najini opomini. Indija Koromandija ju bo ozdravila!"
Predstavljali so še: očeta Voglov Loj z, mater Vakovnikova Monika, Milico Bernardka David, kmetico Žrdova Renata, kmeta Pravdižev Kristl, gostilničarja David Jozej, Liziko Roščeva Elvira, gozdarja Žrdov Ar-min, lovca Hirmov Poldi, čarovnico Luba-sova Marica. Še več otrok je sodelovalo. Kot je pokazala igra, imamo v Vogrčah dobre igralske talente. Prav ob takih proslavah in večkratnem igranju se bodo še razvili: to je naša bodočnost!
Smrt
Z majem pa ni prišlo k nam le cvetje, novo življenje, ampak tudi kruta smrt. Nepričakovano je pograbila šele 43 let staro Marijo P s c h i b i I a , pd. Vegmaherjevo Micko. Vsa zdravniška znanost in dve operaciji je nista mogle rešiti. Nastavljena je bila v trgovini Kraut v Pliberku. Malokatera smrt je vzbudila toliko splošne žalosti in sočutja kot prav ta, kajti Micka je bila nadvse prijazna, dobra, postrežljiva ne le v trgovini, tudi izven nje, kjer je z vsakim govorila v njegovem domačem jeziku. Zato se je pri pogrebu zbrala velika množica od blizu in daleč. Pokopal je domači župnik v spremstvu Pliberškega mestnega župnika č. g. Alojzija K u I m e ž a , ki je rajno poročil in jo cenil. Oba sta v nagovoru pokazala njene lepe lastnosti, pevski zbor pa ji je zapel na domu in pri pogrebu. Možu in staršem, ki so izgubili tisto izmed mnogih hčera, ki je edina ostala doma, naše iskreno sožalje!
Pred kratkim je v Škofičah obhajal sedemdesetletnico svojega življenja organist in predsednik posojilnice Tone Umek.
Tone Umek se je rodil v Gorenčah v Podjuni. Kmalu nato je prišel v Hodiše za mež-narja in organista, prevzel pa je tudi mesto pevovodje hodiškega pevskega zbora „Zve-zda“. V Hodišah je spoznal svojo poznejšo ženo. Malo pred priključitvijo Avstrije nacističnemu tretjemu rajhu je kupil v Škofi-čah hišo ter se kot poklicni tesar le s težavo preživljal. Kmalu po zasedbi Hitlerjeve vojske, so ga izselili, kjer je s številnimi drugimi slovenskimi rojaki okušal grenkosti neusmiljene tujine.
Po povratku iz izseljeništva je poprijel za delo na svojem domu, čeprav so tedaj bivali
Slovo od Kajžrove
Življenje polno dobrote je končano! 17. maja nas je zapustila K a j ž r o v a mama v Rinkolah, ta skromna, a po vseh svojih lastnostih čudovita žena. Skrbna in pridna kot mravlja je izgorela vse prezgodaj v svoji zvesti službi družini, vasi, fari in narodu. Razsipno je venomer dajala in razdajala svoje moči in tako so ji predčasno pošle. Kar čez dan kot gospodinja ni mogla končati, to je skušala dovršiti dostikrat v nočnih urah. V časih gospodarskih kriz se je tega naučila in te svoje pridnosti se je držala vse dni svojega življenja, tudi v gospodarsko udobnejših časovnih razmerah.
Svojo mladost je Kajžrova mama preživela v Bidri vasi pri Dirntišu. Pa je tedanji mladi gospodar pri Kajžru rabil veščo gospodinjo in ljubečo ženo. Tako je prišla 21-letna Brigita leta 1919 v Rinkole. Z vso marljivostjo je zagrabila za vajeti gospodinjstva.
Rinkolška zemlja je trda in rabi pridnih in trdnih rok. Mlada žena se ni ustrašila dela. Saj je delo ljubila in poleg tega tudi molitev, za katero je našla v krogu svoje družine vedno primeren čas. „Moli in delaj, in če ti bo dan prekratek, pa uporabi še del noči" — to je bilo njeno življenjsko načelo. Tako je prinesla pokojna kot mlado dekle h Kajžru
na njegovem posestvu tujci. Poleg tega je delal pri obnovi propadle domače posojilnice in bil izvoljen za predsednika le-te, kar je še danes.
Po smrti cerkovnika v Škofičah, je prevzel Umek njegovo mesto. Ker je bil vešč glasbenik, je prevzel cerkveni zbor in pevski zbor domačega društva. Lepo petje njegovega zbora je navduševalo občinstvo na gostovanjih širom naše lepe južne Koroške, uspehe pa je s svojim zborom žel tudi v sosednji bratski Sloveniji.
Ob 70-letnici našega škofiškega rojaka, se čestitkam pridružujemo tudi mi, in mu želimo obilo zdravja ter da bi ga nam Bog ohranil slovenski koroški narodni skupnosti še mnogo let.
matere v Rinkolah
s seboj kot dragoceno doto pridne roke in blago srce. To troje nato skozi desetletja tja do njene smrti z edinstveno zvestobo ni služilo samo Kajžrovi družini, marveč celi okolici.
Ko je Kajžrova mama 7. majnika odšla k Bogu po večno plačilo, smo vsi čutili, da je Gospod spravil zrel in bogat klas v svojo žitnico.
Kljub tej ugotovitvi pa nam je vsem bilo le hudo. Kajti vsi smo v teku časa občutili na ta ali drugi način dobrotljivost te blage žene.
Njeni dobrotljivosti napram Cerkvi se je skušalo oddolžiti sedem duhovnikov, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Med njimi je bil tudi škofijski kancler g. Mi hej Krištof, brat njenega duhovnega sina. Domač g. dekan je v nagrobnem nagovoru med drugim poudaril sledeče:	Pokojna
Kajžrova mati je živela za čas in za večnost — za dom in za Boga. Oboje je znala združevati v čudovito življenjsko harmonijo. Pri tem pa je bila dobrota vodilo vseh njenih dejanj. Spoznala je v njej najzanesljivejši ključ za večnost.
Tako je bilo njeno življenje do zadnjega diha neprestan in velikodušen „da“ k vsem
Za tiskovni sklad	
so darovali:	
Johan Janesch, Hodiše	100.— šil.
Niko Kriegl, Zahomec	100.— šil.
Marta VVrantschurnik,	
Dobrava	60.— šil.
Neimenovana, Radiše	50.— šil.
Janez Korenjak, Trebljenje	
Šmarjeta/Rož	50.— šil.
Franc Srienc, Podlog	50.— šil.
Martin Potočnik, Žvabek	50.— šil.
Friedrich Archnik,	
VVindsor, Canada	28.— šil.
Julijana Zechner, Zg. Vas	25.— šil.
Jože Frelich, Salzburg	20.— šil.
Družina iz Apač	20.— šil.
Neimenovana, Vrh	20.— šil.
Zofija VVedenig, Šmarjeta pri	
Velikovcu	20.— šil.
Johan Bauman, Zg. Sele	20.— šil.
Neža Logar, Gradiče	20.— šil.
Maks Zupančič, Potoče	20,— šil.
Valentin Kumer, Blato	20.— šil.
Ivanka Zupan, žvabek	10.— šil.
Leopold Cvelf, Nonča vas	10,— šil.
Vsem darovalcem iskrena	hvala!
| CENJENE DOPISNIKE
| obveščamo in jih hkrati prosimo, da | | morajo biti zadnji rokopisi v uredni- § | štvu Našega tednika do ponedeljka, | | 10. junija, ker moramo zaradi prazni- | | ka „Presvetega Rešnjega Telesa" v § | četrtek, 13. junija, list končati dan po- | | prej. (Op. ured.)	|
.............»IM
SPD Borovlje vabi na
pevski koncert
v nedeljo, 16. junija, ob 14.30 pri Cingelcu na Trati
Sodelujejo pevski zbori: „Mojcej“ iz Trebi-nje — Moški pevski zbor SPD „Edinost“ v Pliberku — „Tržiški oktet" iz Tržiča. Ljubitelje slovenske narodne in umetne pesmi vabimo, da se koncerta udeležijo v čim večjem številu.
Društveni odbor
KOROŠKA UMETNOST OD LETA 1914
Razstava „69 let Doma umetnikov" z obsežnim pregledom
Pod geslom „60 let Doma umetnikov" v Celovcu bo priredilo v petek, 7. junija, ob
17.30	Društvo umetnikov za Koroško jubilejno razstavo. Razstava bo pokazala prerez ustvarjanja koroških umetnikov od leta 1914. Častno pokroviteljstvo razstave je prevzel sedanji deželni glavar Leopold VVagner, ki jo bo tudi odprl.
DIAMANTNA POROKA V BISTRICI NA ZILJI
Pretekli mesec sta slavila zakonca Marija in Anton Petritsch v Bistrici na Zilji svojo diamantno poroko.
1. junija je bil Anton Petritsch star devetdeset let. Njegova žena Marija pa bo 13. junija dopolnila svoj osemdeseti rojstni dan.
Ob visokem življenjskem jubileju želimo zakonskemu paru Mariji in Antonu Petritschu obilo božjega blagoslova in še na mnoga leta.
Og^Lalufite,
a n ale tu lutti!
božjim zahtevam in načrtom. In s tem „da“ je Kajžrova mati Bogu vedno zopet odgovarjala, vselej, kadar jo je klical. Bila je tiha in skromna, a tembolj na globoko odprta za umevanje božjih skrivnosti. V Bogu je našla to, kar je celo svoje življenje neprestano iskala, hotela, delila — pravo, resnično večno Dobroto!
Naj v božjem miru počiva! Žalujoči Kajžrovi družini pa naše iskreno sožalje!
Turistično gospodarstvo vznemirjeno
Podobno kot lani v tem času je tudi letos v zadnjih tednih avstrijsko turistično gospodarstvo močno vznemirjeno. Vzrokov za njegovo vznemirjenost je več. Na eni strani sta to negotovost glede nadaljnjega razvoja krize v mednarodnem monetarnem sistemu in pojav resnejše gospodarske krize po deželah zahodne Evrope, na drugi strani pa dejstvo, da se letos v avstrijskem turistič-
nem gospodarstvu drugič ponavlja to, da se optimistične prognoze, ki jih je glede razvoja mednarodnega turizma bilo mogoče slišati na začetku leta, pred pričetkom glavne turistične sezone ne uresničujejo. Kakor lani so tudi letos rezervacije pred glavno turistično sezone manjše kot so bile pred letom dni in kot je bilo pričakovati po napovedih na začetku leta.
Lani so podjetja avstrijskega turističnega gospodarstva morala vzeti na znanje, da je število gostov nazadovalo in da je nazadovalo tudi število njihovih nočitev. Medtem ko je v zadnjih šestih letih število obojih letno naraslo za 5 do 8 odstotkov, je lani nazadovalo. Lani so v Avstriji s 13,840.000 turisti morali vzeti na znanje, da je njihovo število padlo za 0,35 odstotka in da je število njihovih nočitev nazadovalo za 0,4 odstotka na 92.580.000 nočitev. Temu nazadovanju nasproti se je obseg kapacitet Podjetij turističnega gospodarstva —- podobno kot prejšnja leta — povečal za okroglo 10 odstotkov. Zaradi tega je lani padlo tako število nočitev na turistično postelj kot se je zmanjšalo število dni, ki so jih turisti v povprečju prebili po hotelih in penzionih.
V tem razvoju lanskega turizma v Avstriji Pa je treba omeniti še nekaj drugega. Medtem ko se je število inozemskih turistov in njihovih nočitev zmanjšalo, se je število avstrijskih turistov, ki so svoj dopust preživeli v inozemstvu, povečalo. Z drugimi besedami: zmanjšanju realnega pritoka turističnih deviz v Avstrijo je stalo nasproti povečanje odtoka turističnih deviz iz Avstrije. Zaradi tega je avstrijska plačilna bilanca po dolgih letih prvič izkazovala pasivo.
Letos se doslej v tem razvoju ni nič spremenilo. Po zadnjih poročilih je v prvem četrtletju — se pravi v zimski turistični sezoni — v Avstrijo priteklo turističnih deviz v vrednosti 7,5 milijarde šilingov. Istočasno so avstrijski turisti v inozemstvu porabili deviz v vrednosti 4 milijard šilingov. Porabili so jih znatno več kot v prvem četrtletju 1973. V primerjavi s prvim četrtletjem 1973 Se je pritok turističnih deviz zmanjšal za 2.6 odstotka, medtem ko se je odtok turističnih deviz povečal za 54,2 odstotka. Zaradi tega se je saldo turističnih deviz v Prid Avstrije zmanjšal za 31,6 odstotka. Če bo ta trend trajal naprej, bo letos Avstrija v svoji plačilni bilanci dosegla pasivo, ki je v Prihodnjih letih ne bo v stanju odpraviti.
Ta nevarnost je sedaj na pragu poletne turistične sezone bolj očitna kot je bila lani v tem času. Združenje „Touristik Union International", ki zastopa agencije Touropa, Scharnovv in Hummel in ki koordinira nji-
hovo poslovanje, je pred kratkim sporočilo, da je obseg rezervacij za dopust v Avstriji za 15 do 20 odstotkov manjši kot je bil lani v tem času. Omenjene tri agencije delajo v glavnem v Zvezni republiki Nemčiji, od koder je Avstrija doslej dobila nad 80 odstotkov inozemskih turistov. Po istih virih se bo pritok zahodnonemških turistov v Avstrijo posebno močno zmanjšal v predsezoni in v glavni sezoni. V posezoni utegne biti nekoliko boijši kot lani, kar pa bo odvisno od vremena v septembru.
Spričo takih napovedi je vznemirjenost avstrijskih turističnih podjetij razumljiva. Sicer je nasproti takim vestem iz Zvezne republike Nemčije po anketi avstrijske gospodarske zbornice mogoče pričakovati, da se bo število avstrijskih turistov, ki bodo letos svoj dopust preživeli doma, v prihodnjih mesecih nekoliko povečalo. Toda s tem se izkoriščenost kapacitet avstrijskih turi-
DUNAJ. — Na Dunaju je bilo posvetovanje tehnikov in strokovnjakov iz Italije, Jugoslavije, Francije, Švice, Zahodne Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske in Sovjetske zveze, ki so razpravljali o možnosti uresničitve najkrajše vodne poti, ki naj bi trajno povezovala donavske prometne tokove z jadranskimi. Na italijanski strani so za ta načrt neposredno zainteresirane dežele Lombardija, Venelo in seveda Furlanija—Julijska krajina. Sama Evropska gospodarska
Italija je bila dozdaj vedno odrezana od evropskega sistema vodnih poti, vanj pa se lahko vključi edinole z zvezo med padsko in panonsko nižino, se pravi preko beneške obalne vodne poti in načrtovanega plovnega kanala Tržič-Vipava-Ljubljana-Zidani Most-Maribor-Donava z odcepom v Zidanem mostu za Zagreb in Beograd. Ta načrt predvideva za milijardo in 600 milijonov dolarjev naložb. Predvidena cena je nižja kot za številna podobna dela, začenši s Sueškim pre-
stičnih podjetij ne more zboljšati. V zadnji konsekvenci je treba namreč pričakovati, da se zaradi tega letos število nočitev turistov v Avstriji ne bo povečalo. Z drugimi besedami: pritok turističnih deviz v Avstrijo bo tudi v poletni sezoni upadel, medtem ko bo njihov odtok verjetno narasel.
Bilanca razvoja turizma v letu 1973 ter dosedanji razvoj in pričakovanj za leto 1974 sta merodajne kroge avstrijskega turističnega gospodarstva znova spodbudila k svarilom, ki jih je bilo slišati že predlanskim in lani. Tenor teh svaril je še bolj kot lani osredotočen na osnovno zahtevo: zboljšajmo kapacitete ponudbe in ne večajmo jih!
S to zahtevo se sekcija za turizem pri avstrijski gospodarski zbornici obrača tako do obrtnih turističnih podjetij kot pa do zasebnih penzionov in oddajalcev sob. Slednji imajo namreč na nočitvenih kapacitetah že delež 35 odstotkov. Obseg njihovih kapacitet je v zadnjih letih bolj narasel kot pa obseg kapacitet obrtnih podjetij turističnega gospodarstva.
Omenjena sekcija avstrijske gospodarske zbornice podjetjem turističnega gospodarstva in občinam zlasti očita, da so doslej vse preveč investirale v kopališča, žičnice, in vlečnice ter v kongresne in druge dvorane, medtem ko so skrb za zboljšanje stanovanjskega komforta zanemarjale. Take investicije se morejo v prihodnje amortizirati le, če se bo zboljšala kvaliteta nočišč in restavracij. Turist ne ceni ponudbe po fasadi objekta in podjetja, marveč po tem, če sta kvaliteta ponudbe in njena cena v skladu s pričakovanji, ki jih do njih ima na osnovi domačega gospodinjstva in njegovega okolja.	(bi)
skupnost se že dalj časa zanima za uresničitev velike prometne zveze med severnim in mediteranskim morjem. Kar zadeva zveze z vzhodno Evropo so bile že potencirane infrastrukture v smeri Zahod-Vzhod, ki bodo dobile svoje dopolnilo z vodno potjo Ren-Meina-Donava, ki je že dokončana do Ntirnberga.
V gradnji je zadnji del med Nurnbergom in Regensburgom, ki ga bodo odprli prometu leta 1331.
kopom, Korintskim prekopom, Kielskim kanalom in za zvezo med Renom in Donavo. To delo bi seveda morali financirati preko mednarodne družbe, Italija pa bi bila zainteresirana samo za prvih 35 km te vodne poti, se pravi od Tržiča do sedanje jugoslovanske meje. Glede na razvojne perspektive podonavskega področja v zvezi z Jadranom in na možnosti pristanšikega sistema severnega Jadrana, predstavlja uresničitev tega načrta edino sredstvo, ki naj zagotovi Jadranu vlogo, ki mu pritiče v splošnem okviru evropskega celinskega prometa.
Pri veliki vodni poti, o kateri je govora, imata gospodarski interes tako Comecon kot EGS, vendar pa sta reševanje tehnoloških problemov in zveza tržišč, ki so med sabo komplementarna, omogočila stično točko. Vodna pot, ki naj bi preko Soče, Idrijce (ali Vipave) in Save prišla do Donave, je izredno pomembna, kot tudi zahtevna in draga. Njeno uresničitev pravzaprav narekujejo dejstva, predvsem nezadostnost pristaniških infrastruktur gornjega Jadrana. Te sedaj niso sposobne doprinesti potrebno valorizacijo prometa na relaciji gornji Jadran—podonav-je. Uresničitev vrste infrastruktur med severnim Jadranom in Donavo — je opozoril italijanski strokovnjak Bruno Perissinotto — bi privabilo nove tokove prometa in bi izboljšalo razvoj vseh ozemelj tega področja. Z druge strani primerjava volumna prometa pristanišč gornjega Jadrana (Benetke, Trst, Koper in Reka) s pristanišči Severnega morja (Hamburg, Rotterdam, Antvverpen) dokazuje, da del prometa brez dvoma odteka proti Severu, čeprav bi po razdalji sodil v domeno jadranskih pristanišč. V desetletju 1962—1972 je promet severojadranskih pristanišč dosegel skupno 72 milijonov ton prometa (1962 = 22 milijonov), v istem obdobju pa so pristanišča Severnega morja povečala celotni promet od 170 na 367 milijonov ton na leto. Donava, ki zdaj zelo izboljšuje svoje infrastrukture, predstavlja glavno vodno pot za izmenjave med Vzhodom in Zahodom. Alpska pregrada, ki so jo odločno premostili s sodobnimi cestami in železnicami, predstavlja najmanj ovir na vzhodnem delu in kjer sodobna tehnologija omogoča uresničitev neposredne vodne plovne poti med Jadranom in bazenom Save.
Zveza Jugoslavija—Italija—Jadran omogoča ne samo pristop k morju in gospodarstvu vzhodne-
ga dela srednje Evrope, temveč z njo postaja možen razvoj komplementarnega gospodarstva padske nižine, produktivnih središč na italijanski in jugoslovanski strani Jadrana in področij bogatih na surovinah, ki obsegajo, poleg Jugoslavije, Avstrijo, obe Nemčiji, Madžarsko, Češkoslovaško, Romunijo, Bolgarijo in Sovjetsko zvezo.
Tehnično sta možni dve rešitvi: po prvi bi pot potekala tako: Donava—Sava (Vukovar—B. Ša-mac)—Ljubljanica—Vipava—Soča—Jadran. Lahko bi tudi prišlo do zveze med Savo in Donavo na trasi Zidani most—Celje—Maribor—zah. meja donavske doline—Donava, na področje med Dunajem in Bratislavo.
Pomembnost omenjene vodne poti obenem z odcepom brez dvoma prekaša meje interesov Italije in Jugoslavije. V okviru povezav Donava— Ren in Donava—Laba—Odra—Visla bi pot Donava—Jadran torej prevzela nalogo povezave Severnega morja s Sredozemljem. Srednja in severna Evropa bi tako — po odprtju Sueškega prekopa — dobila najkrajšo pot do Rdečega morja in Skrajnega vzhoda. Predvideni obseg prometa v obeh smereh (Jadran—Donava) naj bi letno znašal od 30 do 50 milijonov ton. Sedanji položaj v uresničevanju te plovne poti je še vedno ustavljen pri načrtovanju in pri iskanju finančnih sredstev. Kot kaže, so se nekatere italijanske, nemške in avstrijske banke že javile za sodelovanje v tej meddržavni kombinaciji. Na delu je že tudi komisija neposredno zainteresiranih držav, ki pripravljajo operativne načrte. V bistvu gre za pripravo skupnega načrta upoštevajoč dejstvo, da se Italija bolj zavzame za vodno pot Tržič—Gorica—Ljubljana—Zidani most—Donava, da Jugoslavija podpira dva druga načrta in sicer Bakar—Kolpa—Sava—Donava in pa Solun —Vardar—Morava—Donava in končno, da se Nemci, Cehoslovaki in Madžari zavzemajo za podaljšanje vodne poti Tržič—Zidani Most do Maribora in Bratislave. S tem bi nedvomno skrajšali pot do dežel srednjega Podonavja. Slednji načrt, za katerega se posebej navdušuje Madžarska, bi evropsko vodno pot spravil do sovjet-sko-madžarske meje (Komoro), s čimer bi Italija prišla do pristopa na vzhodnoevropska tržišča. Kot zatrjujejo strokovnjaki, nobeden od teh načrtov ne predstavlja večjih tehničnih težav. Glede financiranja pa je predvidena ustanovitev mednarodne družbe za kanal Donava—Jugoslavija—Italija. Začetni kapital naj bi znašal milijon dolarjev, ki naj bi potem z mednarodnimi obveznicami narasel na 200 milijonov dolarjev. Izdali naj bi tudi obveznice, za katere bi dala jamstvo svetovna banka.
Od česna bolezen beži
„Kjer se česen goji, tam bolezen beži". Tak je star pregovor. O česnu se pa vse premalo piše in govori.
Da, ostrega okusa je, posebno diši, nekateri pravijo, da smrdi. Še nikoli pa nisem slišal, da bi katera izmed kuharic rekla, da mora ..zasmrdeti" s česnom to ali ono jed. Saj so nekatere jedi, ki sploh ne zadostijo izbirčnemu okusu, če jim ni prej gospodinja dodala nasekljanega česna. Je morda katera dobra in okusna klobasa brez česna?
Egipčanom je bil česen vsakdanja hrana. Judje ga še dandanes upoštevajo, zato so posebno do kupčij vedno prožnega duha.
Ima še druge neovrgljive in nenadomestljive lastnosti. Česen je najpreprostejše in najcenejše in najuspešnejše sredstvo proti krvnemu pritisku in proti poapnenju žil. Posebno bledični naj se česna ne branijo. Je tudi izvrstno razku-ževalno sredstvo za črevesje. V svetovni vojni je marsikateri vojak skrbno nosil v nahrbtniku glavo česna, da si je z njim v potrebi preprečeval črevesne bolezni.
Delovnim ljudem, kakor tudi našim o-količanom je bil česen s kruhom še do pred nekaj leti zdrava in okusna malica.
V čast česnu še pesem:
MALICA Strok česna in kraje kruha za malico, pa mož je bil sit!
Otrokom za gliste česen je bil koristno zdravilce; je pa tud’ odganjal od moških — lepe device.
Oglašujte v našem listu!
25-letniea koprskega radia
ČAČINOVIČ: »PRI NAS ZAGOTOVLJEN ENAKOPRAVEN RAZVOJ
TUDI MANJŠINAM“
Pred kratkim so v koprskem gledališču počastili 25-letnico Radia Koper. Ob tej priliki je imel glavni govor podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič, ki je poudaril, da je radio Koper nastal v skromnih razmerah, danes pa ima nad 5.300 ur Programa letno v slovenščini in italijanšči-ni> ki ga posluša večmilijonski avditorij doma in v tujini. Radio Koper je v vseh 25 letih obstoja imel in ima pomembno vlogo v širjenju resnice o Sloveniji, Jugoslaviji ln tudi o dogodku v svetu. Njegov uspeh je v tem, da svetu ne ponuja neke posebne resnice, ki bi bežala od realnosti.
Postal je pomemben glas Jugoslavije v svetu ravno zato, ker je njegova resnica ena-ka za dom in za tujino. Je primer, kakšen naj bi bil stil mednarodne propagande, razbremenjene dezinformacije, podtikanj, neobjektivnosti in enostranskih informacij. I edno angažiran na najnaprednejših načelih, odločen v boju proti vsemu nazadnjaškemu, je -uspel zainteresirati, pridobiti in obdržati širok krog poslušalcev. Izoblikovala se je radijska postaja nove kvalitete, ki ni nikoli pristala na kratkotrajne in cenene propagandistične učinke. Tudi takrat, kadar ni bilo trenutno popularno, je odkrito kazala na bistvo vprašanj.
9 Tako je lahko v polni meri izpolnjevala • tudi svojo vlogo posebne radijske po-9 staje za državljane italijanske narodno-
© sti. Je otipljiv primer, da naša družba @ daje enake pravice večinskemu narodu © in narodnostim, prepričana, da je svobo-® da in demokracija za večinske narode © možna samo, če je zagotovljen enako-© praven razvoj tudi manjšini oziroma o-© stalim narodnostim.
V nadaljevanju svojega govora je Rudi Čačinovič rekel, da so se tu, na meji, v zadnjih dveh desetletjih zgradile številne institucionalizirane in druge oblike raznovrstnega sodelovanja. Vse to je bilo zgrajeno na skupnem in vzajemnem interesu. Da je tako, dokazuje tudi dejstvo, da tisti, ki so doma v Italiji, podžigajo k nacionalni nestrpnosti, šovinizmu in oživljajo stare reakcionarne in fašistične parole tudi na drugi strani meje ne najdejo nobene širše osnove. Lokalni organi, oblasti, družbene organizacije, kulturne institucije, gospodarske in druge organizacije s svojim praktičnim vedenjem dokazujejo, da so proti vsakemu poskusu umetnega razpihovanja žarišč, sporov in kriz, da smatrajo in izhajajo iz tega, da sta mirovna pogodba in londonska spomenica dokončno uredili vprašanje meje in da so takšne rešitve v skupnem interesu sožitja in razvoja na obeh straneh meje.
Ob koncu je Rudi Čačinovič rekel: »Dosedanji razvoj ob meji je tudi zgovoren dokaz naše pripravljenosti za sodelovanje s sosedi.«
Velika plovna pot med Donavo in Jadranom
Priznanja za izredno športno moralo
V	palači UNESCO v Ženevi se je sestal mednarodni komite za izredno športno poštenost pod predsedstvom Jeana Borotre, ki je podelil dve letni priznanji. Eno je dobila britanska kolesarska ekipa v zasledovalni vožnji, in sicer za zelo lepo športno potezo na svetovnem prvenstvu amaterjev na dirkališču. Drugo priznanje pa je dobil nekdanji sloviti angleški nogometaš Bobby C h a r 11 o n za izredno plodno dejavnost v športu in za športno zadržanje nasploh.
Zakaj priznanje?
V	finalu kolesarskega svetovnega prvenstva na 4 km v San Sebastianu se je izbrana vrsta Zahodne Nemčije že zanesljivo bližala zlati kolajni naproti. Toda nekaj deset metrov pred ciljem so Nemci iznenada naleteli na oviro — na stezi se je v hipu
znašel neki reditelj, ki je povzročil zmedo, zaradi česar so vsi štirji kolesarji padli, se poškodovali, tako da niso mogli nadaljevati tisti košček poti do cilja. Angleška ekipa, ki je bila Nemcem tik za petami, bi lahko to nesrečo izkoristila in osvojila kolajno. Toda Angleži so izjavili, da se tako priborjeni zmagi odrečejo. Mednarodna žirija je to upoštevala in ob navdušenem ploskanju angleških kolesarjev razglasila nemško moštvo za zmagovalko.
Bobby C h a r 11 o n , znameniti angleški nogometaš, igralec Manchestra U. ter reprezentance, je bil po splošni sodbi mednarodne športne javnosti zmeraj za zgled kot pošten igralec, skromen in pravega športnega duha.
ŠAH:
Dvoboj Karpov in Korčnoj ■ septembra
Finalni dvoboj kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Korčnojem bo v Moskvi, začetek bo 16. septembra.
Zmagovalec finalnega dvoboja bo igralec, ki bo prvi zmagal petkrat. Število partij je sicer omejeno na 24.
Zmagovalec tega dvoboja bo prihodnje leto igral s svetovnim prvakom Robertom Fischerjem.
Medtem se Fischer, ki ni več nastopil na nobenem šahovskem turnirju, od dneva, ko je postal prvak, ukvarja preko svojega pravnega zastopnika s politiko v šahu in z načrti
v zvezi s finančno eksploatacijo svojega naslova. To pa še ne pomeni, da je zanemaril šah, saj je Fischer šahu popolnoma podredil svoje življenje. Zadnja vest, ki jo je iz Los Angelesa posredoval Fischerjev prijatelj Gligorič, govori o tem, da je svetovni prvak, pripravljen sodelovati na šahovski olimpiadi v Nici z moštvom ZDA pod pogojem, da mu dajo honorar v višini 150 tisoč dolarjev. V Nici so mu baje pripravljeni nuditi ta honorar, saj bi Fischerjeva prisotnost gotovo privabila v ta turistični center veliko število ljudi in izzvala ogromno zanimanje.
O zdravilnosti čebelnega pika
Znanost je končno potrdila pravilnost ljudskega mnenja o zdravilnosti čebelnega pika. Kemiki londonske univerze so našli v čebelnem strupu dve snovi, ki ugodno učinkujejo na ljudi z vnetimi sklepi. Obe sta znatno močnejši kot vsa doslej znana zdravila proti vnetjem.
Ena izmed obeh snovi, pridobljenih iz čebelnega strupa — imenovali so jo peptid 401 — je imela pri laboratorijskih živalih nekaj neugodnih stranskih učinkov, o drugi pa trdijo, da je povsem neškodljiva.
Po besedah profesorja Vernona, ki vodi raziskave, so dajali laboratorijskim živalim po deset doz tega novega zdravila proti vnetju. Opazili so neznatne obrobne posledice. O drugi snovi, ki še nima imena, pravi, da je bolj enostavna kot peptid 401 in
da bi jo z manj težavami sintetično pridobivali v laboratoriju.
Predsednik britanskega sveta za boj proti artritisu in revmatizmu — ta ustanova je sedem let finansirala raziskave londonskih znanstvenikov — je izjavil, da bo treba učinkovitost novih snovi preveriti še na celi vrsti poskusov, hkrati pa opozoril, da je nenadzorovano izpostavljanje čebelnemu piku ne le boleče, marveč tudi škodljivo.
Postani član SAK!
.Zanimivosti,
"\
VOJAKI IN MAMILA
Po približnih ocenah je med ameriškimi vojaki v Evropi štirikrat več uživalcev mamil kot v ameriških enotah doma in drugod po svetu. Med razlogi je na prvem mestu enolično garnizijsko življenje.
VZETA DOVOLJENJA
Zaradi alkohola za krmilom izgubi letno v Zvezni republiki Nemčiji vozniško dovoljenje okoli stotrideset tisoč avtomobilistov.
PRVENSTVO
Starodavni Ptuj se vendarle modernizira. V novem domu upokojencev je začelo pred kratkim delovati prvo dvigalo v mestu.
Ker pa je Ptuj že za časa starih Rimljanov imel vodovod, kopališča in razne druge komunalne pridobitve, ki jih je dobil pred kratkim ali pa jih še danes nima, bi bilo nemara dobro pobarati arheologe, če ima dvigalo res nedvomno prvenstvo?
2. ELEKTRARNA NA ATOMSKI POGON
Argentina bo kmalu dobila svojo drugo jedrsko elektrarno. Zgradili jo bodo na Rio Tersero, nekaj sto kilometrov od Buenos Airesa. Dela bosta opravili neka kanadska in italijanska firma. Ko bodo končana, bo elektrarna imela zmogljivost nad 600.000 kilav atov. To bo že druga elektrarna na atomski pogon v Argentini. Prva ima zmogljivost 320.000 kilovatov, zgradila pa jo je zahodnonemška firma Siemens.
CALLASOVA BO PELA POPEVKE
Newyorški časopis News ZVeek trdi, da se je slavna pevka Maria Callas po dolgoletni sijajni odrski karieri odločila, da se bo poizkusila tudi v pop glasbi. Petdesetletna umetnica je baje privolila v to, da bo za neko britansko družbo posnela ploščo s tridesetimi popularnimi zabavnimi melodijami. Kasneje naj bi posneli tudi televizijsko oddajo,, v kateri bi Callasova pela te popevke.
Slavna prva dama opere bo posnela svojo verzijo popevke „Očarljivo ljubko“, ki je bila pred štirimi leti med najpopularnejšimi ploščami v svetu. Poleg tega
bo na tej plošči posnela tudi italijansko verzijo temperamentne popevke „Mac-arthurs Park“, ki je pred nekaj leti osvojila milijone poslušalcev.
NAGRADE LETOŠNJEGA CANNESA
Francis F. Coppola je dobil Zlato palmo za film Conversation na letošnjem festivalu v Cannesu. To je že drugi velik Coppo-lov uspeh v zadnjih letih, kajti film Boter pomeni največji finančni posel v zgodovini kinematografije nasploh.
Za najboljšega igralca so proglasili Jacka Nicholsa (Poslednja naloga), posebno priznanje režije pa je dobil Pasolini za Tisoč in eno noč.
Za najboljša kratkometražna filma so proglasili Otok (Sovjetska zveza) in Glad (Kanada).
LED PREMAGAN DO LETA 2000
Skoraj vse reke v Sovjetski zvezi, ki jih vsako zimo prekrije led, naj bi do leta 2000 postale plovne v zimskih mesecih. To je načrt, ki so si ga zastavili leningrajski strokovnjaki za rečni promet, ki se ukvarjajo z izpopolnjevanjem novih strojev in naprav za odstranjevanje ledu. S sedanjimi ledolomci so plovbo že podaljšali za mesec in pol na leto. Te naprave lahko odstranijo tanjši led in preprečijo ponovno zamrzovanje rek v začetku in ob koncu zime, ko so temperature zelo blizu spomladanskim. Samo tako je na vodnih poteh ruske federacije mogoč 2 milijona ton večji prevoz blaga letno. Po mnenju strokovnjakov naj bi v prihodnosti problem reševali majhni ledolomci, ki bi .sekali" led in ladjam delali prosto pot.
GLOBA „GOLONOGOMETAŠEM“
Nogometna zveza Kenta je kaznovala s 50 funti šterlingi (okrog 3000 šil.) globe enajsterico Gravesenda, ker so nogometaši pred nekaj tedni, ko je bila moda golote-ka na vrhuncu, pritekli popolnoma goli na igrišče in igrali v Adamovem kostumu dobro polovico prvega polčasa. Zveza se je odločila, da kaznuje enajsterico z globo, češ da je s svojim nastopom škodovala nogometu.
Tajnik Gravesenda pa je s svoje strani komentiral kazen: „Da plačamo globo, bomo morali prodati še oblačila in bomo zares goli.“
BORIS PAHOR :	30
Morje je bilo planjava srebrnih luskin in Danilo je bil tam, kjer je bilo videti, da sredi srebra vre kristalni gejzir; in plavala je počasi v tisto smer, a obenem že želela, da bi se vrnila. In tako je legla vznak in se začela vračati.
Nebo nad njo je belo, sonce se razkraja in njegova žareča snov se staplja z bleščečo ravnino.
Potem je bila spet ob čereh in se vzdignila na gladko polico; vedela je, da se Danilo tudi vrača, a všeč ji je, da bo trenutek še sama, preden bo ob nji. Kdo ve, zakaj je tako ljubosumna na to svoje razmerje do tega kraja, saj je navsezadnje njegov, ker ga ona prej ni poznala; a ji je, kakor da ji še ne zadostuje stik s tem sožitjem skal in mehke vode. In legla je na ozko ploskev in položila dlani pod teme. Bilo je, kakor da nad njo stolpiči apnenca prešerno kljubujejo soncu, medtem ko ona čuti, da jo skozinskoz prešinja svetloba. Ko je zaprla veke in je bilo sonce na njenem obrazu vroča dlan, je pomislila, da je na takšnem bregu človekova usoda neposredno izpostavljena; in tisti trenutek se je zavedla, da je najbrž to tisto posebno razodetje, ki ga je ves čas pričakovala.
Danilo je bil v vodi tik ob izlizani površini.
„Kipar je sklesal iz ene same skale kamniti podstavek in ležečo boginjo na nji," je rekel.
Nasmehnila se je; čutila je njegov pogled in obdajalo jo je neznano zadovoljstvo ob spoznanju, da njegove oči tako pazljivo objemajo črte telesa, ki ga že dobro poznajo.
Danilo se je vzdignil na polico in sedel na rob, kjer je
bil ob njenem desnem boku krajec prostora, njegova desna roka pa se je usločila preko njenega telesa.
„Ob vodi je tvoj obraz drugačen," je rekel v njene zaprte oči.
„Kako drugačen?"
„Bolj razvezan, kako bi rekel, bolj miren."
„To se pravi bolj resen."
„Ne, bolj pristen in pomlajen."
Nasmehnila se je.
»Rojeni smo ob morju," je rekla.
»Najbrž bo to, izgubljena hčerka, ki se vrne v domači pristan."
„Da.“
»Vidim tvoj obraz v tuneri. Drugačen je bil kakor v Gradežu."
»V tuneri?"
»Ko si nas na krovu opazovala."
Tedaj je čutila, da so se sončni žarki otežili najprej na levi veki, potem na desni, da se je svetloba zgostila, a postala hkrati mehkejša in božajoča. Potem sta isti vzporedni mehkobi šli mimo njenih ustnic, se vrnili, šli spet mimo bolj narahlo, skoraj ne da bi se jih dotaknili, kakor da želita zapustiti o sebi samo spomin; a hkrati se je zavedela, da je njeno dihanje razklenilo njene ustnice prihajajoči toploti, ki ima okus slanega morja in prinaša žlahten nemir. Naslednji trenutek so se njegove ustnice spet oddaljile, odločno kakor školjka, ki jo prsti odtrgajo od kamna.
»Da si se videla tisto jutro, ko si pomakala roko v vodo. Snela si sandale in stala bosa v plitvi vodi. Tvoj obraz je spominjal na Botticellijevo Venero."
Namuznila se je in odkimala.
»Pretiravanje je zmeraj škodljivo," je rekla.
»Ne, ne."
»Poleg vsega pa mi njen obraz ni kdove kaj všeč!"
»Čakaj, da povem. Ne gre za podobnost, ampak za občutek zamišljenega miru in odmaknjene nepripravljenosti."
Zdaj ga je opazovala, medtem ko je imel on pogled obrnjen stran, kakor da je zaskrbljen zaradi oblike okamnelega brinovega grma, ki jo ima čer ob njiju.
»Nekaj podobnega, mislim podobno ozračje, je moral čutiti Foscolo, ko je pel o svojem rodnem otoku.
Giacinto mia, che te specchi nelTonde del greco mar, da cui vergine nacgue Venere e fea le tue isole feconde col suo primo sorriso
(Zakintos moj, ki v vodi odsevaš grškega morja, iz katerega se je rodila devica Venera in tvoje otroke naredila rodovitne s svojim prvim smehljajem)
In pri tem imam v mislih predvsem to, da je Foscolo živel kot begunec, ker ni mogel trpeti avstrijske zasedbe italijanske zemlje. Pomembna pa je po mojem prav tista podoba nedotaknjenega brega, ki ga prvi obsije smehljaj boginje ljubezni, ko jo rodi morje."
»In povezava z Odisejevim begunstvom."
»Da. A viš, to sem hotel reči. Najbrž je naravno, da si ob zasužnjeni zemlji človek zaželi še nedolžnega proda, nedolžne domovine, čeprav je kamnita."
»Bacio la sua pietrosa Itaca Ulisse."
(»Poljubil je svojo kamnito Itako Odisej.")
Danilo je še zmeraj gledal predse. Pomislila je, da bo odšel in da ne ve, kdaj bo spet mogel, kakor pravi pesnik o Odiseju in obenem o sebi, poljubiti svojo kamnito Itako. A njegov obraz je zbran, kakor da je to težavo že zdavnaj rešil, in ona čuti, da mora narediti tako, da mu bo ta stik z domačo zemljo pred odhodom ostal takšen, kakor si ga želi, saj je tudi tisto jutro ob nji, ko ji je objel ležeče telo, izrazil podobno misel kakor zdaj.
Zato je rekla: »Govoriš o mojem obrazu. In ti? Tisto
URBAN MAČEK:	(1. nadaljevanje)
Iz mojih spominov
Tam blizu je bilo tudi korito, kjer so živino napajali. Bila sta dva hleva, eden volovski in eden kravji. Ta, ki ga še zdaj rabijo, je bil kravji, volovski pa je bil na oni strani hiše, kjer je še malo zidu od tega hleva.
Naporno kmečko delo
Kakor sem že prej omenil, se je žito otepalo ali „štrajfalo“. Ker zdaj mlajši rod nič ne ve, kakšno delo je to, naj v nekaj besedah to povem. Bila je navadna, iz desk ali dil skupaj zbita plošča in v njo iz vej napravljene noge, ki so bile spredaj daljše in zadaj krajše. Tej pripravi so rekli »štrajfal’-ca“. Ker je bila njena plošča v poševni legi, je bilo kar priročno s snopi po nji udarjati. Bila je nekaj več kot dva metra dolga in en meter široka in so pri njej štirje mogli opravljati delo. Pri nekaterih kmetih so pa kar prazne sode postavili na gumno in po teh otepali žito.
Otepali smo rž in pšenico, ki imata daljšo slamo; drugo žito smo s cepci omlatili. Otepeno snopje smo spravili gor na peter in se je temu reklo „galifi“. Vse te smo potem tudi s cepci omlatili. Po pliberškem letnem „jarmaku“, to je v začetku septembra, so že začeli zgodaj zjutraj vstajati, da so mlatili, navadno že ob dveh zjutraj. »Večji “ hlapec je imel nalogo, da je mlatiče zjutraj klical, kar pač ni bilo lahko. Tako je šlo naprej vsak delavnik do Božiča. Nekateri včasih še do tedaj niso bili s to mlatvijo gotovi in so morali to še v novem letu nadaljevati.
Kadar pa je še sadje obrodilo, so imeli zvečer še s tem delo, da so ga „prešali“. Ker še tedaj ni bilo strojev za mečkanje sadja, so ga stolkli koj s tovkavkami (ki so bile iz trdega lesa napravljene) v zato pripravljenem lesnem koritu. Seveda je bilo to delo zamudno in so šli zvečer pozno spat, zjutraj pa so morali spet zgodaj vstati, da so šli mlatit, zato so imeli zelo malo spanja. To rano vstajanje je bilo res nekaj mučnega in, ko človek zdaj to pomisli, se mora res čuditi, kako so mogli ljudje vse to vzdržati. Posebno, ko je postalo mrzlo, je bilo to še bolj težko, ko si moral iz tople postelje ven na mraz. Kdor tega ni skusil, ta pač ne ve, kaj so včasih ljudje ob kmečkem delu trpeli! Ko sem bil jaz 14 let star in sem bil šole prost, sem tudi že to delal. In tako je šlo gotovo že stoletja sem, ker ljudje si niso mogli drugače pomagati, saj tehnika je bila tedaj podobna šele majhnemu otroku, ki je komaj iz plenic zlezel in le malo hoditi zabel. Le počasi se je začela razvijati in je šlo kmetom na bolje.
Idila na kmetih, povezana z žulji
Zdaj pa še poglejmo pri Štibarju na trav-
nik, ki je daleč od doma in se razteza dol po Beznici proti Suhi ter so mu včasih rekli pušča. Košnja na njem ni bila prijetna, ker je svet bolj grbast in je zdaj že večinoma z grmovjem zaraščen. Pri hiši so bili zmeraj trije pari volov in en konj, katerega sem že prej omenil. S to vprego so potem seno domov vozili. Kadar je bila košnja, je prišlo kakih deset koscev, da so to delo opravili. Ženska, ki jim je jesti nosila, je tudi dosti trpela, saj je bilo treba daleč nesti in je bila navada, da so ženske tedaj na glavi v jerbasu nosile. Kadar so poleti nabrale borovnice (črnice), so jih tudi tako nesle v mesto naprodaj.
Z vodo pa je bila pri Štibarju tudi težava, ker je ni bilo pri hiši, ampak kakih 50 m daleč proč. Bil je lesen vodnjak („štepih“), kjer je bil vrelec z dobro vodo. Ker tedaj še ni bilo veder, so jo ženske nosile v lesenih škafih (mevtrah), in sicer na glavi. Ženske so trpele pri tem delu — še posebno pozimi, ko je postalo gladko in je bilo treba iti precej po strmem gor k hiši.
Nekaj let pozneje so pa dedej kupili nekako črpalko za vodo, ki smo ji rekli „bi-der“ in se je na več krajih prav dobro obnesla. Ker je bilo pri Štibarju premalo vode, pa s tem ni bilo nič. Moram še pripomniti, da so polnili vodo iz vodnjaka z lesenim zajemalnikom („žehtarjem“) v „mevtro“, ker je bil vodnjak plitev.
V vsakem hlevu je bilo približno 10 glav živine. Bilo je pa tudi precej ovc in so tako imeli volno doma. Gnoja včasih nikjer niso sproti vozili iz hleva, navadno so ga izkidali le v vigredi in potem spet v jeseni, ko so sejali. Ko se je že precej gnoja nabralo v hlevu, so morali krmilna korita vzdigniti; in na novo podložiti. Ker se je to moralo večkrat ponoviti, je živina v vigredi že skoraj pod stropom stala. Ko so se odločili za odvoz gnoja, so prišli tudi tudi sosedje pomagat z voli in vozmi. Tako smo spravili gnoj iz hleva na njive. Kidanje gnoja v hlevu je bilo veliko bolj težko kot pa zdaj, ko ga imamo zunaj na kupu. Ker je bil gnoj od živine trdo stlačen, so morali imeti veliko bolj močne vile, kot pa jih zdaj imamo. (Ene takšne stare še imamo pri hiši; imajo rogle iz štirioglatega železa in so res več kot dvakrat tako težke kakor današnje.)
Da so mogli živini krmo rezati, so bili za to leseni stoli, kakor so pri strojih za rezanje krme in se je reklo takemu stolu »škaj-drovec". Ker smo takrat večkrat polovico slame k senu krmili živini, je bilo to delo otežkočeno, kajti slama je trda za rezati. Šele leta 1903 so dedej kupili mlatilni stroj in enega za rezanje krme. Oba sta bila na ročni pogon, ker tedaj še ni bilo električne ali kake druge gonilne moči. A vseeno so bili s tako mlatvijo ovsa in ječmena prej gotovi, kot pa da bi ga bili mlatili s cepci.
(Dalje prihodnjič)
Presenečenje
Smreke dvigajo svoje vrhove visoko proti nebu in sonce pošilja pramene žarkov skozi goste veje na samotno gozdno pot, po kateri hiti mlada deklica Stanka, ki se vrača iz šole.
V	roki drži spričevalo. Ni ji mar ptičje petje niti malo gnezdece v bližnjem grmu, ne vidi rož ob poti, ki so se pred kratkim razcvetele. S sklonjeno glavo hiti dalje.
Na koncu gozda se pred njo razpre prelep razgled: v daljavi se blešči belo mesto, med zelenimi polji se vije siva cesta iti kolona bleščečih avtomobilov se nepretrgano pomika po njej; vzporedno s cesto teče železnica.
V	ozadju se dvigajo visoki hribi.
■ Stanka sede v mehko travo, se zazre proti mestu in se zamisli. Da, že dva meseca sta minila, odkar se je po tisti cesti odpeljal njen očka v daljni tuji kraj na zdravljenje. Od tedaj je v njihovem domu vse tako žalostno.
Kadar prispe očkovo pismo, mama skoraj vedno joka. Boji se za očka, da se mu ne bi kaj zgodilo, in skrbi jo njegovo zdravje. Pod njenimi očmi so se pojavili temni kolobarji, njene oči pa so žalostno zrle v svet. Če bi očka vedel, kako je doma hudo ... T e daj ji iz srca privre želja, da bi se očka čimprej vrnil. Kako bi potem bilo spet lepo! Pokazala bi mu spričevalo, katerega bi bil zelo vesel, saj je drugi razred izdelala s prav dobrim uspehom. A to gotovo ne bo tako kmalu, saj v zadnjem pismu piše, da nič ne ve, kdaj se bo vrnil.
Z roko je segla v travo in utrgala drobno marjetico. Njeni drobni prstki so urno začeli trgati drobne listke. Sama pri sebi je polglasno mrmrala: „Bo, ne bo,“ toliko časa, dokler ni utrgala zadnjega listka, ki se je
Majske noči
,.W.W.V.V.VW.V.,.V.V.V.V.W.,.V.1
J02IC1:	J

Te tihe majske noči! Ogenj v meni gori, ogenj, ki srce mi budi.
V teh tihih majskih nočeh mislim o tvojih očeh, mislim o naju obeh.
So tihe majske noči, spomin v meni živi — spomin na tebe, moj dragi, spomin na tvoje oči!
I B BB B	■■■■■■■■ ■ B B JE a B B I

končal z „bo“. Veselo je tlesknila z rokami in vzkliknila:
„Bo, bo, vrnil se bo in to kmalu, saj se je zadnji listek končal z ,bo’!“
V njenih očeh je zasijalo veselje, upanje. Tedaj je v daljavi zapiskal vlak in jo prebudil iz sanj. Kako sem nespametna, pomisli, saj vendar vem, da očka še ne more priti. ]az sanjarim, mamica pa se doma sama ubija z delom.
Naglo skoči na noge in se skokoma pože-
(Dalje na 8. strani)
GtfL dobl'6 oofjs
Zakonca sta bila na obisku pri prijateljih. Takoj po večerji žena vstane od mize:
„Tako, sedaj pa morava domov."
»Takoj po večerji?"
„Ja, Vem sicer, da to ni najbolj olikano, a moj mož je že tako lačen."
*
Prijateljica vpraša prijateljico:
„lma tvoj mož pravico, da odpira tvoja pisma?"
»Pravico že, a poguma ne!"
#
Preprost človek se je prišel ponudit v neko podjetje za direktorja.
»Ali ste neumni?" ga je vprašala tajnica.
»Je to edini pogoj?" hoče vedeti prosilec.
jutro nisi bil nič podoben rezkemu in trdemu komandantu, kakršnega sem se te predstavljala!"
Pogledal jo je in se nasmehnil.
»Razločevati je treba boj od ljubezni."
»Saj, a tudi boj za svobodo izvira iz ljubezni."
»Da, in zdaj bo še bolj neizprosen, ker ga je blagoslovila ljubezen."
Niti sence igrivosti ni bilo v njegovem pogledu, ona pa ie želela, da bi spet našel razpoloženje tistega jutra.
»A takrat si bil nenavadno igračast," je rekla. „Na Goldonijevem trgu si rekel o trolejbusu, ki se je vzpenjal Proti predoru, da se mehko guga na širokih gumah kakor slon na debelih stopalih. Potem si se ob policaju, ki je urejal promet, spomnil nakan, s katerimi ste jezili poli-Caje, ko ste bili še smrkavi paglavci!"
»Saj, bil je tisti občutek novega rojstva, o katerem sva Pravkar govorila. Mestne hiše, kakor da so se zbudile iz sna in se začudene zavedele moje pričujočnosti. Ljubezen Je izključila čas in prikazala stvari v njihovem nepokvarjenem bistvu."
»A mogoče je bila prej ljubezen vendar globlja."
»Zakaj neki?"
»Kaj ni bolj vredno to, kar je posvečeno skupnosti, kakor to, kar strnemo ob eni sami osebi?"
Danilo je odkimal in čutila je, kako se je zganila mišica njegovega desnega lakta.
»Ne. Takšna ljubezen nikakor ni globlja, pač pa bolj zahtevna. Ponuja samo žrtvovanje, s tem pa človek ne more doseči popolne uresničitve svojega smotra."
»Razen mogoče junak."
»Da. A ni rečeno, da junak ne najde v ljubezni do izvoljenke najbolj resničnega stika s smotrom narodovega občestva, še več, prav iz te ljubezni črpa novih moči in poguma pred največjo odločitvijo."
»Hočeš reči, da čustvena navezanost na določeno osebo pospešuje bojevitost? Po navadi smo prepričani, da je ravno narobe res."
»Je res za slabiče."
»Pa zdravnik, ki je interniran v Gradežu? Pravijo, da noče družinskih vezi, da bi se tako lahko ves posvetil boju."
Pogledal jo je za trenutek, kakor da je nepričakovano odkril izdajstvo; prav takšen pogled je imel tisto nedeljo, ko sta se s parnikom peljala v Gradež. Potem je pomirjen umaknil oči in pomislila je, da se je morebiti spomnil, da mu je že enkrat omenila zdravnika.
»Gre za prostost od dolžnosti, ki jih prinaša družina," je potem rekel. „Ne za odklonitev ljubezni." A kakor da bi hotel končati pogovor o določeni osebi, je hitro nadaljeval: »A prav v tem, v vprašanju boja, je naša preteklost skoraj vsa zgrešena. Od prave ljubezni nam je skozi stoletja ostalo samo telesno združevanje kot edino nadomestilo za revščino. Glede boja pa smo po sprejetju krščanstva vzeli od tega nauka samo to, kar je v zvezi s ponižnostjo in z vero v previdnost. Zmagovalec, ki nas je pokristjanil z ognjem in mečem, je postal predstavnik Bo-ga-očeta, ki ga je treba ubogati in častiti, z naukom, ki je prinašal enakost in osvoboditev sužnjev, pa si je vzgojil marljive in skromne krščanske mravlje."
Umolknil je in objel jo je občutek tesnobe, kakor da njegove ugotovitve skušajo načeti prežarjeno ozračje.
„ Viš, in to je tudi smisel Črto mi rove klonitve. Iz bojevnika za samostojnost se je spremenil v duhovnega očeta, v samostan je šel, namesto da bi se prav po načelih novega nauka bil za ponižane in teptane! In to je tista usodna skaženost našega duha, ki je še nismo ozdravili; namesto da bi novo gledanje na svet vsrkali vase in ga uporabili za svojo rast, se spojimo z novim gledanjem na svet in odmislimo sebe in smoter svoje zgodovinske podobe."
Potegnila je dlan izpod temena in zravnala roko ob telesu, čutila je, da ji skrčena roka počasi dreveni, in to jo je zdaj motilo.
»Prej si omenil telesne užitke," je rekla. »Kolikor sem lahko sama imela priložnost opazovati, mislim, da je ta vdanost snovnim dobrinam zelo pomemben povzročitelj naše ozkosti."
»Rajši bi trdil, da je naš hedonizem bolj posledica kakor vzrok; posledica nekega nepopravljivega obupa, iz katerega se je potem rodilo zadovoljstvo v pritlikavstvu in lenoba. Vse drugo pa odmišljamo, sploh smo izredni v od-mišljanju!"
Pogledal jo je bolj živo, kakor da se je rešil iz temne more.
»Zato, to se pravi iz potrebe po odmišljanju, smo v celoti sprejeli krščanski nauk o ponižnosti. Odmislili smo sebe, da bi v svoji domišljiji uresničili popolnost sveta."
»Popolnost sveta po naši zaslugi."
Nasmehnil se je.
»Da, a pustiva, naj sonce sežge vse te pretekle blodnje," je vedro rekel. In sklonil se je k njenemu telesu in prislonil lice k njemu; in bilo ji je, kakor da je samozavestna, ker mu lahko s pričujočnostjo svojega bitja nudi otipljivi dokaz resničnosti o spremembi klavrne zgodovine.
»A sonce bo sežgalo tudi tvojo kožo," je rekel in vzdignil glavo. Pomočil je roko v vodo, ki se je svetila tik ob njiju, in šel z mokro dlanjo po njeni rami.
Samo za trenutek je vzdignila glavo ob občutku, ki ga je zbudila njegova roka, potem jo je voda hladila in pustila je, da jo je plal z dlanjo in da se je razlivala po njenem telesu in curljala na kamniti podstavek; bilo je, kakor da jo rahli pljuski združujejo s kamnom, z žarki in svetlo vodo v enoto breztežne razpršene snovi.
Potem ko je openski tramvaj dospel na planoto, so ob obelisku izstopili in se skozi borovce odpravili proti Kon-tovelu; a drevesa so kmalu postala redka, tako da se je nazadnje pot prosto sekala v skaloviti breg.
Sonce je sijalo naravnost v pobočje in zavoljo belega apnenca, ujetega v negibno zatišje, je bila toplota ozračja skoraj poletna, in tudi morje, nizko spodaj onkraj asfaltnega traka, je imelo kljub osamljenosti v sebi še razločen spomin na bližino številnih kopalcev.
(Dalje prihodnjič)
Celovet
NEDELJA, 9. 6.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 10. 6.: 13.45 Informacije — Za našo vas. — TOREK, 11. 6.: 9.30 Domača zabavna glasba. — 13.45 Informacije — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno. — SREDA, 12. 6.: 13.45 Informacije — Popevke — Nova slovenska literatura — X. — ČETRTEK, 13. 6.: 7.05 Duhovni nagovor — Anton Foerster: Litanije. — PETEK, 14. 6.: 13.45 Informacije — Kar po domače. — SOBOTA, 15. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 9. junija: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Toby in Tobija — 17.00 Deželnozborske volitve v Nižji Avstriji — 17.05 Škrat, ki so ga imeli za norca — 17.20 Za otroke od 7. leta dalje: Kenguru Skippy — 17.45 Za družino: Jadrati bi moral znati — 18.00 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.05 Lumierjevi otroci (5) — 18.35 Variacije za kajak — 19.05 Ptičji umor — 19.30 Čas v sliki s poročili o deželnozborskih volitvah v Nižji Avstriji — 19.50 Šport — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Grad Gripsholm; veseli film o dopustu na Švedskem — 21.50 Čas v sliki in šport.
PONEDELJEK, 10. junija: 18.00 Preskus na daljavo — 18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše —
18.30	Veselje s Charlijem — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Oddaja ORF —
21.25	Svetovna zgodovina nogometa: 1. del —
22.10	Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 11. junija: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter — 19.00 Avstrjia v sliki z Južno Tirolsko — 19.25 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 šport
—	20.15 Volitve zveznega predsednika 1974: dr. Alois Lugger — 21.00 Na današnji dan. Iz pisem Marije Stuart — 21.50 Čas v sliki — nočna izdaja
—	21.55 Šolski poskusi — šolske reforme.
SREDA, 12. junija: 10.00 Televizija v šoli: Uporabna fizika: Umazanija in hrup — 10.30 Dunajska kotlina — 11.00 Program za delavce: Tako ljubjio v Parizu — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Čarobna miza -j- 17.05 Za otroke od 7. leta naprej: Indijanska reka: „Zveza prekinjena" —
17.30	Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem? Vse okrog knjige — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Tutu, lahko noč za najmlajše — 18.30 Tri deklice in trije dečki: Skupinska slika k poročnemu dnevu — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Volitve zveznega predsednika 1974: dr. Rudolf Kirch-schlager — 21.05 Svetovna zgodovina nogometa: 2. del — 21.50 Čas v sliki — nočna izdaja —
Pihalnike (Heugeblase) od S 3.300.—
in druge
poljedelske stroje
vam dostavlja na dom
Jožef Perne
KLANCE 39
9132 Galicija — Gallizien
Nas tednik
izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
21.55 Modesty Blaise — smrtonosna Lady; pustolovščina nadagentinje.
ČETRTEK, 13. junija (Presv. R. Telo): 14.45 Za Krožne kolesarske dirke po Avstriji: Etapa Glock-ner — 14.30 Svetovno nogometno prvenstvo 1974 v Nemčiji: Otvoritev — 16.50 Svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji: Brazilija proti Jugoslaviji —
18.45	Joy Brna — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport
—	20.15 „Nepodkupljivi“; šaloigra Huga von Hof-mannsthala. Prenos iz teatra v Josefstadtu na Dunaju — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja —
22.10	Svetovno nogometno prvenstvo 1974 v Nemčiji.
PETEK, 14. junija: 10.00 Televizija v šoli: Zvok po človeški roki: Godala — 10.35 Napoleonova doba — 11.00 Program za delavce: Glavni inšpektor Gideon — 15.45 Svetovno nogometno prvenstvo 1974 v Nemčiji: Zvezna republika Nemčija proti Čilu — 18.00 Ostani zdrav! — 18.25 Suzi in Toni, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zaljubljen v čarovnico: „Ogledalo“ — 18.55 Oddaja prezidialne konference kmetijske zbornice —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Svetovno nogometno prvenstvo 1974 v Nemčiji: Vzhodna Nemčija proti Avstraliji — v odmoru poročila in reklama
—	21.20 Čas v sliki in kultura — 21.55 Zgodbe, ki si jih ne moremo razložiti: »Čudna priča" — 22.20 Krožne kolesarske dirke po Avstriji — 22.30 Svetovno nogometno prvenstvo 1974 v Nemčiji.
___________________________2. PROGRAM
NEDELJA, 9. junija: 18.00 Tedenski magazin —
18.30	Obzorja — 19.30 Čas v sliki s poročili o deželnozborskih volitvah v Nižji Avstriji — 19.50 Kultura — posebno — 20.15 V lastni zadevi —
21.45	Vprašanja kristjana.
PONEDELJEK, 10. junija: 18.30 Iz šolske televizije: Šah električni smrti — 19.00 Življenje v nevarnosti: »Problemi odpadkov" — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Po sledeh Roberta Musila — 21.15 Svet in znanost — 22.10 Posebno poročilo o krožnih kolesarskih dirkah po Avstriji — 22.20 Ponovitvene oddaje.
TOREK, 11. junija: 18.30 Iz šolske televizije: Prirodne oblike — umetne oblike — 19.00 Živali in njih svet (2) — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.00	ORF — danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Varietš sveta
—	21.00 Glavni inšpektor Gideon, kriminalna komedija — 22.25 Posebno poročilo krožne kolesarske dirke po Avstrjii — 22.35 Ponovitvene oddaje.
SREDA, 12. junija: 18.30 Iz šolske televizije: Uporabna fizika — 19.00 Igra s pojmi: Kaj je »socialistično?" — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.00	ORF — danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.05 Okolica — 20.15 Variante sveta —
21.00	Jutri pride kraljica — 21.45 Ponovitve in Avstrija v sliki — 22.05 Posebno poročilo o krožni kolesarski dirki po Avstriji — 22.15 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 13. junija (Presv. R. Telo): 14.45 Za otroke od 6. leta dalje: Krt na napačni poti —
16.30	Peter — 16.35 Za mladino od 14. leta dalje: Alfa 2001 — 18.00 Impresije iz Admonta —
18.30	J. S. Bach: Passacaglia in Guge v c-molu
—	18.45 Iščemo zdravi svet — 19.30 Čas v sliki
—	19.45 Joan Baez — 20.15 Evropska dediščina. 3. Doprinos: Rai — Rim — 21.10 Anton Bruck-ner: Simfonija št. 4 v Es-duru — 22.20 Čas v sliki.
PETEK, 14. junija: 18.30 Pionirji modernega slikarstva — 19.15 Učne tehnike za odrasle: pri izpitu — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Ženske s sveta: LAURA — 21.15 Pri sedmem svitanju.
m
Ljubljana
Iščemo pleskarske in ličarske pomočnike ter pleskarske in ličarske vajence. Pri nas bodo imeli dobro plačane stalne službe, v katerih vlada izredno dobro delovno ozračje.
Firma
s mn im
pleskarski in ličarski mojster
9020 CELOVEC - KLAGENFURT Koningsberggasse, Tel. 32 4 54
NEDELJA, 9. 6.: 9.20 W. S. Reymont: Kmetje — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik — 11.05 Otroška matineja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 17.45 Propagandna oddaja — 17.55 Poročila — 18.00 Dogodivščine Dakla Makana —
19.45	Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 V gosteh pri Nušiču — 21.30 Dokumentarna Oddaja — 21.58 Propagandna oddaja — 22.00 Športni pregled — 22.20 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 10. 6.: 16.45 Madžarski TVD —
17.30	Koko, Moko in vrabček Skoko — 17.45 Obzornik — 18.00 Na daljnem severu — 18.25 Gruzinski večer — 18.45 Mozaik — 18.50 Mihail Herg-janin: — Vitez Gora — 19.30 Kaj hočemo — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 Sodobna oprema —
20.40	Nadaljevanje Gruzinskega večera — 20.55 Lazarjeve prigode —r 22.05 Gruzinski ritmi —
22.40	TV dnevnik II.
TOREK, 11. 6.: 16.45 Madžarski TVD — 17.50 Peli so jih mati moja: Kralj Matjaž in Alenčica —
18.00	Risanke — 18.10 Obzornik — 18.25 D. Ul-rich: Multiplevision — 18.55 Mozaik — 19.00 Marksizem v teoriji in praksi — 19.20 Mozaik kratkega filma — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 Na krivih poteh — 21.15 W. S. Reymont: Kmetje — 22.10 TV dnevnik.
SREDA, 12. 6.: 17.20 Beli kamen — 17.50 Ob-
zornik — 18.05 Propagandna oddaja — 18.15 Košarka Italija : Jugoslavija — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.25	Propagandna oddaja — 20.40 Film tedna: Skrivnost — 22.05 TV dnevnik.
ČETRTEK, 13. 6.: 14.55 Propagandna oddaja —
15.00	Frankfurt: Svetovno prvenstvo v nogometu — barvni prenos slavnostnega začetka — 16.50 Frankfurt: Svetovno prvenstvo v nogometu — barvni prenos srečanja Jugoslavija : Brazilija — 18.50 Propagandna oddaja — 18.55 Poročila —
19.00	Junak mojega otroštva — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.25	Kam in kako na oddih — 20.40 Lebovič-Krvavac: Valter brani Sarajevo — 21.25 Četrtkovi razgledi — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Nogomet Jugoslavija : Brazilija.
PETEK. 14. 6.: 15.50 Berlin: Svetovno prvenstvo v nogometu — srečanje ZRN : Čile — 17.50 Obzornik — 18.05 Veseli tobogan — 18.35 Risanka —- 18.45 Mozaik — 18.50 Atletika — 19.15 Pet minut za boljši jezik — 19.25 TV kažipot —
19.45	Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 39 Stopnic — 22.05 TV dnevnik — 22.20 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu.
SOBOTA, 15. 6.: 15.50 Hannover: Svetovno prvenstvo v nogometu — srečanje Urugvaj : Nizozemska — 17.50 Mozaik — 17.55 Obzornik —
18.10	Kje izvira Nil — 19.15 Rezerviran čas —
19.45	Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 4 asi — 21.20 Barvna propagandna oddaja — 21.25 Cannon — 22.15 TV dnevnik.
Eses general sodeloval pri pokolu enega milijona ljudi
Težko je verjeti, da bo zločincu velikega kova, kot je general Bruno Streckenbach, vendarle uspelo ostati na svobodi in mirno uživati pokojnino, ki jo prejema od države.
Po 12 letih preiskave je namreč državni pravd-nik v Hamburgu obtožil »upokojenca" Strecken-bacha, da je sodeloval pri pokolu najmanj enega milijona ljudi na Poljskem in v Sovjetski zvezi. Upal je, da ga bo spravil pred sodišče, toda upokojeni nacist ni imel prevelikih skrbi: predložil je zdravniško dokumentacijo, iz katere izhaja, da ima šibko srce in da bi ne zdržal zasliševanja pred sodno poroto.
Na osnovi te, po mnenju nekaterih, iz trte izvite dokumentacije, je sodni zbor v Hamburgu sklenil, da Streckenbachu ne bodo sodili. Sodniki so namreč v celoti sprejeli teze nacistovega zdravnika in mu tako podelili nekakšno »imuniteto".
Kdo je Streckenbach?
Iz preiskave hamburškega državnega pravdnika in podatkov, ki jih je nudil nemškim oblastem znani »lovec na naciste" dr. Simon VViesen-t h a I je Bruno Streckenbach bil pred vojno načelnik gestapa v Hamburgu. 2e prvo leto vojne ga najdemo v Berlinu, kjer so mu poverili načelstvo vseh varnostnih oddelkov eses v okupirani Poljski, kjer se je mudil dalj časa. S Poljske se je vrnil v Berlin, kjer je postal načelnik varnostnih služb. V tem času je aktivno sodeloval pri organizaciji zločinskih »Einsatzgruppen", katerih naloga je bilo iztrebljanje »sovražnikov Nemčije". V okviru te organizacije so delala uničevalna taborišča na Poljskem, Češkem, Rusiji in tudi v Trstu, z Rižarno. Samo v Rusiji so v letih 1941 in 1942 usmrtili nad milijon nedolžnih žrtev in državni pravdnik v Hamburgu trdi, da je Streckenbach aktivno sodeloval v teh pokolih.
Ko se je Nemcem vojna sreča v Sovjetski zvezi obrnila je Streckenbach padel v rusko ujetništvo. Očitno Rusi niso razpolagali s točnimi podatki o generalu varnostne službe, pač pa je bil obsojen na 25 let težkega prisilnega dela v Sibiriji. Tako je preživel v ruskih delovnih tabo-
eeeeeeeeeoeoeeeooeeeooooeeeoeeeoc
Vater wird sich freuen liber ein Hemd mit dem VVunderkragen (und Mutti auch, denn es ist so leicht zu pflegen). Wun-derkragenhemden in Klagenfurt nur bei SATTLER am Heuplatz.
oeeeoeoeeseoeoeeeeeeoeooooeoeoeee
RUTAR-CENTER
® ugodno dobavi 9 in hitro na dom dostavi RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas — Eberndorf, telefon 04236 - 381
riščih 10 let. Na zahtevo tedanjega zahodno-nemškega kanclerja Konrada Adenauerja je bil Streckenbach vrnjen v Nemčijo in osvobojen.
Sedaj se Streckenbach izgovarja, da je za svoja dejanja v celoti »plačal" v Sibiriji in da mu nihče ne more več soditi, kar pa državni pravdnik v Hamburgu zavrača z ugotovitvijo, da je general bil v Sovjetski zvezi le »vojni ujetnik" in da mu niso sodili zaradi njegovih zločinov.
Hamburški državni pravdnik je proti sklepu tamkajšnjega sodnega zbora vložil priziv in zahteval, naj Streckenbacha pregledajo sodni izvedenci in zdravniška komisija, kajti prepričan je, da mu zahodnonemško sodišče ima pravico soditi.
Presenečenje
(Nadaljevanje s 7. strani)
ne po bregu navzdol proti domu, ki kuka izza zelenih dreves.
Drugo jutro, ko se je Stanka prebudila, je sonce že sijalo na njeno posteljo. Prisluhnila je in z mamine postelje zaslišala rahlo dihanje. Danes je pa mama zaspala, pomisli. Nič hudega, saj je nedelja in že jo hoče poklicati, a zadnji hip si premisli. Ne, ne bo je zbudila. Sama bo vstala in namesto nje zakurila štedilnik. Odgrne odejo in previdno sede na posteljo. Tedaj zagleda, da je mamina postelja prazna, na drugi, poleg mamine pa je nekdo ležal. Izza odeje so kukali le črni lasje. Srh jo je spreletel po vsem telesu. Le kdo je tu? Pomane si oči — menda se ji ne sanja? Tam res nekdo leži, a kdo je to? Njena postelja je tedaj nesrečno zaškripala, na nasprotni postelji se je „ti-sti“ prebudil in odgrnil odejo. Ne, ne more verjeti svojim očem: saj to je vendar njen očka in njegov obraz se ji prijazno smehlja.
„Očka, očka!“ vzklikne in že je v njegovem objemu. Njene roke so se ovile okoli njegovega vratu in razgreta lička so se pritisnila ob njegova.
„Očka, moj očka!“ neprestano ponavlja in po njenih licih sta spolzela potočka solz.
Tedaj so se odprla sobna vrata in na pragu je obstala mama s skodelico čaja v roki. Stanka gleda, gleda; je to njena mama? Obraz ji je sijal od sreče, temni kolobarji pod očmi so čez noč izginili in poprej trpke poteze okrog ust so se spremenile v prisrčen nasmeh. Skoraj ne more verjeti, da je vse to res. Ko bi ne bila v očkovem naročju, bi mislila, da so vse to le sladke sanje. Ponoči, ko je ona trdno spala, se je vrnil očka.
Njihova soba se je naenkrat spremenila v najlepšo na svetu, kakor da bi sonce vso svojo toploto in svetlobo poslalo v njihov dom.
Ivanka