Ameriška Domovi ima AJMdUCAH in spirit £0ft€tG*t IM UMOUAG« ONLY NO. 233 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. DECEMBER 12, 1966 SLOVCNIAN (MORNING N€W$PAP€K ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Združ. narodi dognali, kaj so človeške pravice Socialni in humanitarni od bor ZN je po 20 letih napora sestavil besedilo listine o človeških pravicah, ki bo zdaj predloženo glavni skupščini v odobritev. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Socijalni in humanitarni odbor ZN se je mučil celih 20 let, dokler ni sedaj sestavil besedila listine o človeških pravicah. Moral je namreč obravnavati celo vrsto spornih vprašanj. Med njimi je igralo veliko vlogo, kaj vse naj spada pod pojem človeške pravice. O tem ima večina članic ZN vsaka svoje ideje. Spori so dalje nastajali v debatah, kaj vse naj se skrije pod pojmom posameznih pravic, katere pravice so važne in katere niso, kdo naj nastopi proti tistemu, ki te pravice krši ali jih noče uveljaviti. Tudi naši delegatje so velikokrat zastopali stališče, ki se ni krilo z nazori drugih kulturnih držav. Seveda ni njihovo stališče zmeraj obveljalo. Vseeno je odbor izglasoval besedilo ravno na praznik človeških pravic, česar se pa razen diplomatov ZN verjetno ni nihče niti zavedal. Osnutek pride sedaj pred generalno skupščino ZN. Upajo, da se bo zanj dobila potrebna Večina, manjšine pa tudi ne bo manjkalo. Potem bo listina šla pred parlamente ali nadomestke parlamentov posameznih članic ZN, od tam pa v ratifikacijske postopke, ki so pa različni. Listina bo postala veljavna, ako jo Ratificira 35 držav. Ali jo bo na- v sa dežela, ni tako sigurno. Lahko se zgodi, da večina senator-3ev ne bo za ratifikacijo. S to nežnostjo je treba vedno računati. Tisti diplomatje ZN, ki sedijo dolgo na svojih položajih, PRavijo, da bo treba čakati še 20 et, predno se bo nabralo zadost-število ratifikacij. Naser pokazal hvaležnost Ameriki Katro, Egipt. — vkljub te- ’’Pn, da so simpatije egiptovskega diktatorja Naserja do naše e2ele podobne aprilskemu vre-^nu, se je sedaj vendar spom-da je treba Ameriki pokaza-^ hvaležnost za vse, kar je do-rega napravila za Egipt. Ame- Novi grobovi Frank Peterline V veteranski bolnici na E. 105 St. je umrl v soboto 71 let stari Frank Peterline z 952 E. 70 St., rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel v Ameriko v mladih letih, zaposlen do upokojitve 1. 1960 pri White Motor Co., veteran prve svetovne vojne, samski, brat Rose Frančič, Agnes Nosse, Frances Medveš, Helen Slabe (Kalif.), Marie Oster in Josepha. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 9.45 dopoldne v cerkev sv. Vida, kjer bo ob 10.30 sv. maša, nato na Kalvarijo. Alois Šuštar Včeraj je umrl po dolgi bolezni 81 let stari Alois Šuštar s 6531 Schaefer Avenue, rojen v Št. Rupertu v Sloveniji, od ko-d.er je prišel v Ameriko leta 1906, mož Josephine, roj. Kovač, oče Franka, Josephine Lozar, Olge Babic, pok. Avgusta, Mildred Plavcan, Aloisa, Florence Orehek in Jamesa, 23-krat stari oče, 6-krat praoče. Do svoje upokojitve leta 1950 je bil zaposlen 20 let pri Tapco Corp. Pokojnik je zapustil v Jugoslaviji sestre Francko. Cecilijo, Agneso in Johano ter brata Jožeta. Bil je član SNPJ št. 5 in Carniola Tent T.M. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 8.45 v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Uko je na primer financirala vse ^Roške za prenos dragocenih jtar°davnih nubijskih templjev 12 krajev, ki jih bo preplavila a, zajeta po jezu pri Aswa- vod hu. ^ ®Rez ameriške pomoči bi bili , mrže vsi ti spomeniki staro-vne egiptovske kulture za ve-amaj zgubljeni. To ve Naser ° Je kot kdo drugi, zato je skle-v ’ da podari Ameriki staroda-ven Rimski tempelj v Denduru 2gornjem Egiptu. Naša admi-^ls trači j a se še ni odločila, kaj s tem darilom napravi, ki ■K zelo dragoceno. V remenski Oblačno z malimi toplotnimi ^Remembami. peratura 34. Naj višja tem- Hnšje se pripravljajo m organiziranje uradniška WASHINGTON, D.C. — AFL-CIO se prizadeva že skozi leta, da bi povezala čim večje število uradništva v posebne unije v svojem okviru. Dosegla je nekaj uspehov, toda sorazmerno malo. Sedaj je začela sestavljati nov svet, ki bo vodil delo za organiziranje uradništva v unijah. Predsednik Ameriške zveze učiteljev, ene izmed unij v AFL-CIO, Charles Cogen je na sestanku, kjer so razpravljali o sestavi novega sveta, dejal, da je glavna težava v tem, ker smatra uradništvo pripadnost in članstvo v unijah za nekaj, kar naj bi bilo pod njegovo častjo in v nasprotju z njegovim poklicnim delom. To mišljenje je treba najprej spremeniti, potem bo šele mogoča res uspešna kampanja za povezavo uradništva različnih poklicev v unijah. Varnostni svet ZN se razgovarja o Rodeziji Britanski predlo? o gospodarskih sankcijah afriških držav ni zadovoljil. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Zastopniki črne Afrike smatrajo predlog za gospodarske sankcije proti Rodeziji, kot ga je pretekli četrtek predložil Varnostnemu svetu britanski zunanji minister G. Brown, za “sramoto, dvoličnost, hinavščino” in kar je še takih lepih besedi navedel zastopnik Zambije Kapwepwe. Britanec je predložil zaporo nad vrsto glavnih pridelkov Rodezije, ki jih ta pošilja na svetovni trg, pa tudi delno zaporo nad uvozom, predvsem nad petrolejem. Zambijec je zahteval popolno zaporo tako izvoza kot uvoza, prav posebno še petroleja. V kolikor bi se Portugalska in Južna Afrika te zapore ne držali, naj bi bila ta raztegnjena še na Južno Afriko in na portugalski Mozambik in Angolo. Britanski zunanji minister je napovedal naprej, da njegova vlada na kaj takega ne bo pristala, četudi ni izključil dopolnila britanske resolucije. Razprava se je začela v četrtek in se v petek nadaljevala. Prihodnja seja Varnostnega sveta o tem je določena za danes. Rodezija, Juina Afrika in Portugalska so se med tem na tihem sporazumele, kako bodo branile skupno svoje koristi, kot so to delale v preteklih 13 mesecih, odkar je Rodezija proglasila svojo neodvisnost. Oen* De Danite trga še zadnje vezi z NATO PARIZ, Fr. — Ameriške čete pospešeno zapuščajo Francijo in vse vojaške naprave, kar jih je tam tekom let postavila naša narodna obramba. Vanje je bilo investirano nad bilijon dolarjev in to se ne da kar hitro zbrisati s površine. Naša narodna o-bramba je želela, da bi bile vse te investicije ohranjene in vzdrževane po ameriških zaupnikih. De Gaulle je odbil ameriški predlog. Naša diplomacija je dalje želela, da b; naše čete zopet lahko prišle nazaj .v svoje dosedanje garnizije, ako “bi nastopila vojna nevarnost'’. General je odbil tudi ta precbog. Rekel pa je, da nima nič proti temu, da se ameriške čete vrnejo potem, ko “bo Francija že v vojnem stanju”. Našim vojaškim strokovnjakom se pa to zdi veliko prepozno, zato so francosko idejo odklonili. Sedaj ne bo preostalo drugega, kot da naša uprava vse skupaj demontira, ako Francija ne bo hotela vsega odkupiti, kot je bilo prvotno domenjeno. Tako bo od vseh naših vojaških investicij v Franciji ostal v obratu le cevovod za nafto in naftne produkte, ki veže luko Saint Nazaire z nekdanjo trd-njavo Metz. Cevovod bo upravljala francoska družba, ki je pa ameriška lastnina. SIRIJA VOLJNA SPREJETI POSREDOVANJE V SPORU Z IRAQ PETROLEUM C0. Pretekli teden je Sirija zasegla petrolejske vode iz Iraka preko njenega ozemlja do morja, ker ji Iraq Petroleum Company ni marala plačati povišane odškodnine za pretakanje petroleja po teh vodih. Včeraj je sirijski zunanji minister izjavil, da je njegova vlada pripravljena sprejeti mednarodno posredovanje v sporu. BEJRUT, Lib. — Sirija je v svojem sporu z Iraq Petroleum Company včeraj popustila, ko je njen zunanji minister tekom svojega obiska v Kairu izjavil, da je pripravljena Sirija sprejeti v sporu mednarodno posredovanje. Prvotno je namreč tako pot odklonila in zatrjevala, da ne bo popustila, dokler ne dobi spornih 11 milijonov dolarjev. Zasegla je enostavno vse družbino premoženje na svojih tleh in seveda tudi nalaganje petroleja v pristaniščih na koncu vodov na svojih tleh. Trenutno to ni povzročilo dru- ^________ _____ gega kot razburjenje v Evropi, kamor gre večina iraškega l^iesfaiB vest— petroleja, in v Iraku, kjer so izjavili, da smatrajo zahtevo g. Jože Vrtačnik s 13235 Pu- Iz Clevelanda in okolice Letna seja— Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer letno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo izmenjava daril in prigrizek. Na obisku— John in Louise Mlakar s 27281 Forestview, Euclid, O., pošiljata svojim prijateljem pozdrave iz Santa Clare v Kaliforniji, kjer sta na obisku pri sinu Johnu in njegovi družini za božične praznike. Seja— Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima sejo v četrtek, 15. decembra, ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Vse članstvo vljudno vabljeno! Sirije za upravičeno, ter da bodo od družKe Iraq Petroleum zahtevali svoj del dobička, pa naj ta petrolej spravlja na trg ali ne. Indijske volitve so razpisane za 15. februar NEW DELHI, Ind. — Indijska vlada je razpisala za 15. februarja volitve v centralni parlament in pokrajinske skupščine. Pri volitvah bodo nastopile vse sedanje stranke. Glavna med njimi, kongresna stranka, pa ne bo šla na volitve v strnjenih vrstah. Do sporov je namreč prišlo v strankinem vodstvu, ker ni bilo mogoče doseči kompromisa, kje bo kdo kandidiral. Nekaj nezadovoljnih članov kongresne stranke je že napovedalo, da bodo po volitvah ustanovili novo stranko, ki so jo začeli organizirati že sedaj v treh federalnih edinicah, med njimi tudi v znani provinci Kerali. Nemčija postavlja vojno letališče na Portugalskem BEJA, Port. — Nemška vlada ima pogodbo s Portugalsko, da lahko postavi v provinci Alente-jo najmodernejše vojaško letališče, kjer se bodo vežbali nemški pilotje za polete v nadzvočnih bombnikih in lovcih. Stroški so preračunani na $40 milijonov. Letališče je šele deloma gotovo, v obrat bo pa šlo sredi prihodnjega leta. Na letališču bo zaposlenih na tisoče tehnikov, inženerjev, uradnikov in pilotov. Zanje postavljajo stanovanjske bloke z 6,000 stanovanji. Na letališču bo zaposlenega tudi nekaj portugalskega uradništva. Letala, ki se bodo pilotje vežbali v njih, bodo zaenkrat ameriškega izvora. Pogodba med obema država- to spoznali tudi v Damasku in pristali na posredovanje. Tifo se hoji Rankovica Spor Sirije in Iraka z Iraq Petroleum Company utegne biti povod za novo petrolejsko krizo na Srednjem vzhodu. Arabske države skušajo namreč ob vsaki priložnosti pritisniti na petrolej- j ------ ske družbe za povečanje svojega | Ustavil je vse pi'eiskavc in dela dobička, družbe se seveda j sodno postopanje proti temu upirajo. Ni še pozabljenj njegovim tovarišem in so-spor z Iranom v času predsed- delavcem. nika vlade Mosadeka, ko je tri leta iranski petrolej skoraj popolnoma usahnil. Hude težave CLEVELAND, O. — V zvezni skupščini v Belgradu so pretekli petek razpravljali o UDBL so nastopile pri pr^Ja-bi Evrope in nje ljndeh s petrolejem leta 19o6 jeseni, ko je prišlo do znane sueške krize in do izraelsko-francosko-bri-tanskega nastopa proti Egiptu. Srednji vzhod daje povprečno dobro tretjino vsega petroleja, lani na primer 422 milijonov ton. Pod njegovo površino se skriva okoli 70% vseh znanih rezerv petroleja na svetu. Te številke kažejo jasno, kaj pomeni ta prostor za Evropo, njeno industrijo in promet. Seveda prinaša izkoriščanje petrolejskih ležišč veliko korist tudi arabskim državam, saj je to skoraj edini njihov dohodek. Obe strani sta torej zainteresirane na dobrih odnosih in na mirnem toku petroleja. Sirija, ki nima lastnih ležišč petroleja, je to- rna je pa del splošnega letalske-' krat nepričakovano sunila v te (ga dogovora, ki ga imajo NATO odnose in sprožila krizo, ki jo j članice med seboj. trenutno nihče noče. Nemara so V oj no letalstvo in senat: dva pogleda, dve sodbi o Vietnamu CLEVELAND, O. — Zgodilo se je pretekli teden, da je časopisje isti dan poročalo, kaj mislita o položaju v Vietnamu federalni tajnik za vojno letalstvo Brown in senator Stinnes. Oba sta govorila na shodih, govor federalnega tajnika je bil cenzuriran od državnega tajništva, Bele hiše in Pentagona. Brown ni mogel torej v svojih izvajanjih povedati ničesar, kar bi bilo njegovo osebno mnenje. Senator Stennis je pa svoja izvajanja o. piral na gradivo, ki mu ga je preskrbela posebna senatna komisija, ki je študirala vojno stanje v Vietnamu v vseh podrobnostih, kot ji je bilo pač naročeno od pristojnega senatnega odbora. Federalni tajnik Brown je trdil med drugim to-le: Ameriško bombardiranje je doseglo svoj cilj. Dočim je se-vernovietnamska vlada mogla še lani postaviti na fronte v Južnem Vietnamu mesečno toliko dobro opremljenih čet, da so se komunisti lahko sedemkrat na mesec spuščali v večje boje z našimi četami, so se letos spustili je po dvakrat na mesec. Odkar so ameriški bombniki začeli v februarju 1. 1965 bombardirati Sev. Vietnam, so uničili 7,000 kamijonov, 3,000 napolnjenih tovornih vagonov, 5,000 mostov na cestah in železnicah in ravno toliko rečnih tovornih ladij. Samo v letošnjem septembru so bombniki uničili 700 kamijonov, 700 tovornih vagonov, 1,400 rečnih tovornih ladij in na 600 točkah razdrli železniške proge in ceste. Komunistična vlada v Hanoiu je rabila 200,000 do 300,000 delavcev, da je lahko sproti popravljala nastalo škodo. Obenem je bilo uničenih 66% vseh zalog goriva in bencina, porušene so bile zaloge municije in večina tovarn za municijo. Brown je tudi izjavil, da se je način vojskovanja bistveno spremenil. Še v zadnji svetovni vojni so naše oborožene sile imele edini cilj, da hitro uničijo sovražnika in se pri tem niso ozirale na politiko. Danes je po- litika važnejša in vojskovanje se mora ravnati po njej. Ako bi bilo oboroženim silam dovoljeno, da porušijo ves Vietnam od severa do juga, bi to lahko storile v najkrajše času. Vse torej zavisi od politike in ne morda od zmogljivosti naše narodne o-brambe. Čisto drugače se glasijo izvajanja senatorja Stennisa, ki temeljijo na gradivu senatne komisije. Iz Severnega Vietnama prihaja letos na jug trikrat toliko rednih komunističnih čet kot lani. Bili so meseci, ko jih je prišlo po 13,000. Povprečno pride mesečno okoli 7,000 mož iz Severnega Vietnama, čete so dobro izvežbane, dobro disciplinirane, morala je pri njih odlična. Rdeči vojaki so prepričani, da dela čas zanje in da se bo Amerika n a v e 1 i čala vojskovanja. Program za “pacifikacijo” ni do sedaj pokazal nobenih uspehov, akoravno je postal zelo draga zadeva. Vojni stroški bodo narasli na okroglo $25 bilijonov na leto, vojna se bo pa zavlekla v nedogled, ako bo obveljal še naprej sedanji način vojskovanja. Stennis zagovarja stališče kraguljev. Zahteva veš odločnosti in več tveganja. Ves Vietnam naj pride pod morsko blokado, posebno luka Haifong, kamor prihaja okoli 50% vsega uvoženega vojnega materijala. Drugače stoji dežela pred nevarnostjo, da bo vojna trajala še 10 let in je še ne bo konca. Kdo ima prav? Večina bo skušala verjeti senatorju Sten-nisu, čeprav gleda črno. Tajnik Brown ima morda prav, toda nahaja se v slabi družbi; verodostojnost naše federalne administracije ni ravno velika, njen optimizem se zdi veliki večini naše javnosti sumljiv, kar je bilo do sedaj žal le prevečkrat u-pravičeno. Vsekakor bodo take in podobne izjave samo begale našo de- Iz poročila je bilo razvidno, da je UDBA prisluškovala razgovorom tudi v Titovih lastnih uradnih prostorih in celo v njegovem osebnem stanovanju. Prav tako je prisluškovala v uradih in osebnih stanovanjih vseh drugih vodnikov jugoslovanskega komunizma in državne uprave. Tako so Rankovičevi ljudje posneli na trak razpravo seje Politbiroja, ki je bila označena za tako tajno, da ni smel na njej nihče delati nobenih zapiskov. Ko je prišlo vse to na dan, je Centralni komitet Zveze komunistov Jugoslavije na Brionih 1. julija letos Rankoviča odstavil in začel čistko UDBE. Na stotine jih je bilo “premeščenih” in odpuščenih, proti 16 glavnim udbašem in sodelavcem Rankoviča pa so začeli celo sodni proces. Pretekli petek popoldne, po razpravi v zvezni skupščini je predsednik Josip Broz v posebnem odloku ustavil preiskavo in sodni postopek proti 16 obtožencem, med katerimi sta bila glavna Lukič in Savič, prvi Ranko-vičev glavni pomočnik poleg Stefanoviča, drugi bivši notranji minister Srbije. Iz poročila je razvidno, da sta ritas avenije, West, Cleveland, O., je dobil iz Slovenije sporočilo, da mu je v nedeljo, 4. tm., umrla v ljubljanski Splošni bolnišnici sestra gdč. Ančka Vrtačnik, stara 46 let. Pokopana je bila 7. tm. v Šentjuriju pod Kumom, tj. v rojstnem kraju svojih staršev. Razen imenovanega zapušča pokojna (v Sloveniji) sestro Mici (Marijo), (v Ameriki) strica Jakoba Vrtačnika (Brid-geville, Pa.), strica Lojzeta Vrtačnika (trenutno na počitnicah v Fontani v Kaliforniji), teto Elizabeto Mertelj (Ely, Minn.), in Strica Rev. Jožefa Zalokarja (v Olševku pri Kranju na Gorenjskem). Rajnka je bila rojena v Bridgeville, Pa. Ko je bila stara tri leta, so jo starši vzeli s seboj v domovino; pred dvanajstimi leti se je vrnila v Ameriko v Cleveland, pa se je pred dobrim mesecem zaradi obolelosti isrce) še enkrat podala v domovino. V bolnici— Joseph Setina z 18208 Roseeliff Rd. je v Lakeside bolnici, soba št. 5018. Obiski so dovoljeni. Mrs. Frances Valentič z 24391 Mavec Avenue je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 905. Obiski so dovoljeni. Letna seja— Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, ob enih popoldne svojo letno sejo v običajnih prostorih. Predsednik Johnson se je začasno vrnil v Washington WASHINGTON, D.C. — Ideja, da se predsednikovo uradovanje da prenesti v Teksas, se ni obnesla. Predsednik potrebuje pri svojem delu vse svoje glavne sodelavce, ki pa sedijo v pre-stolici. V resnici jih ni ne tarrt ne v Teksasu, ampak v žraku, Rankovič in Stefanovič šs ved- ker morajo neprenehoma letati no poslanca zvezne skupščine. Izgleda, da je razpoloženje v Srbiji preplašilo Tita in je ustavil vse nadaljnje postopanje proti Rankovicu in tovarišem. Jack Ruby resno bolan DALLAS, Tex. — Jacka Ru-byja, ki je ustrelil morilca predsednika J. F. Kennedyja L. H. Oswalda, so pretekli petek odpeljali v bolnico, ker da je dobil pljučnico. Zdravniki so nato pri preiskavi dognali, da ima Ruby raka in to že v takem stanju, da na o-želo. Odkod naj potem vzame | zdravitev ni več mogoče raču- j potrpežljivost, ki jo Amerika v tem trenutku najbolj potrebuje? nati. Izjavili so, da Ruby ne bo telesno sposoben za novo sodno razpravo. med pravo in začasno Belo hišo. Predsednik ni toliko potrpežljiv, da bi brez nejevolje čakal na njihov prihod. Je pa še druga okolnost, ki ga sili, da se vrne za teden dni v prestolico. Ves ta teden ne bo ne tajnika Ruska ne tajnika Mc-Namare doma, bosta v Evropi. Federalna administracija pa ne more ostati brez upravne glave, zato je Johnson moral nazaj v Washington. Pred Božičem bo pa zopet na svojem posestvu. Najvišja temperatura BARS TOW, Calif. — Neuradno so ugotovili v Dolini smrti v Kaliforniji naj višjo temperaturo 137 F. 'iMEiiSM &ommm N 6117 St. Clair Ave. — HEhderson 1-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec " NAROČNINA: Za Združene države: $16.09 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za $ meaec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto " SUBSCRIPTION RATES: United Stales: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 238 Mon., Dec. 12, 1966 Rankovič in Slovenija CLEVELAND, O. — Zveza komunistov Slovenije je takoj po seji glavnega odbora ZKJ na Brionih začela uporno trditi, da se Rankovičevo delo ni nič poznalo v Sloveniji, da torej slovenski komunisti niso bili zapleteni v Rankovičevo zaroto. Dodajali so pa, da je Rankovič imel nanje na drugih poljih dosti vpliva. Vsega tega seveda poznavalci razmer niso verjeli, niso pa mogli dokazati, da je njihov dvom upravičen in sum u-temeljen. Pa so dokazi začeli kmalu cepati na dan. Samomor je napravil tovariš Kadunc, ki je veljal za Rankoviče-vega zaupnika. Potem se je začela čistka v UDBI v Sloveniji: Približno 60% uradnikov UDBE je zgubilo službe in “bilo premeščeno drugam”. Kam, ni znano. Nazadnje so slovenski komunisti ob priliki reorganizacije svojega glavnega odbora še spremenili vodstvo in odgovorno uradni-štvo v sekretarijatu za notranje zadeve, v drugih sekretari-jatih ni bilo ob tej priliki nobene podobne večje “premeta-čine”. Končno se je oglasil k besedi sam predsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije tovariš Janko Smole, torej predsednik komunistične vlade v Sloveniji, in odkril v oktobru skupščini sledeče zanimivosti o delu UDBE v Sloveniji. O tem poroča Delo od 21. oktobra tole: “Spričo pomanjkljive zakonske ureditve je bilo v praksi delovno področje službe državne varnosti prepuščeno prosti presoji zveznega sekretarijata za notranje zadeve, ki je delovno področje službe urejeval z obveznimi instrukci-jami, strokovnimi navodili in drugimi internimi predpisi.” “Radi pomanjkanja drugih ustreznih instrumentov in institucij je službe državne varnosti v Sloveniji največkrat samoinicijativno ali pa na podlagi sugestij in zahtev posameznih družbeno-političnih faktorjev opravljala naloge, ki ne spadajo v njeno področje. Tako se je na primer služba državne varnosti leta in leta pojavljala kot skoraj edina služba, ki je organizirala zbiranje političnih informacij in komentarjev o reagiranju občanov na razne dogodke, pojave in ukrepe in o tem informirala politično in državno vodstvo.” “Služba državne varnosti je tudi v Sloveniji začela spremljati razne pojave našega družbeno-političnega, gospodarskega in kulturnega razvoja. V tem pogledu se je služba državne varnosti v Sloveniji ravnala po instrukci-jah in strokovnih navodilih, ki jih je predpisoval zvezni sekretar za notranje zadeve. Te instrukcije so usmerjale dejavnost službe državne varnosti postopoma na vsa družbena dogajanja. Tako je na primer instrukcija iz 1. 1957 nalagala službi državne varnosti spremljanje takoimenova-nih “negativnih” pojavov v gospodarstvu, kulturi, zdravstvu itd., pri čemur jim je bilo naročeno, naj se pri tem poslužujejo enakih metod in sredstev, kakor v boju zoper tuje obveščevalne službe in zoper razrednega sovražnika. Podobna navodila je prejela služba državne varnosti v Sloveniji tudi ob nekaterih pomembnejših dogodkih kot na primer Vlil. ZKJ kongres v Ljubljani, volitve v predstavniške organe v letih 1963 in 1965, zlasti pa uvajanje gospodarske reforme ... V takih razmerah je tudi v Sloveniji prišlo do raznih deformacij.” Tovariš Smole je predsednik ljubljanske vlade in je za vse to vedel, pa vendar je molčal cela leta in slavil jugoslovansko federacijo. Seveda vemo, da se bo skušal izmazati z izgovori. Pa naj bi bil vsaj toliko dosleden, da bi molčal o slavi federaciji! Sedaj torej vemo iz uradnega vira prve vrste, kako je Rankovič preko svojih zaupnikov paševal v Sloveniji. Saj so se mu morali klanjati celo vodilni slovenski komunisti, drugače bi jih bil Rankovič spravil vse počasi v pozabo. Značilno za UDBO je tudi to, česa ona ni več delala po seji glavnega odbora na Brionih. Tovariš Smole je o tem povedal tole: “Služba državne varnosti v Sloveniji se je takoj po plenumu glavnega odbora ZK} na Brionih lotila kritične presoje in proučevanja svoje dosedanje dejavnosti in opustila določena opravila, ki ne sodijo v njeno delovno področje. Prenehala je z zbiranjem komentarjev o zunanjih in notranjih političnih dogodkih, s tako imenovano preventivno dejavnostjo v določenih družbenih okoljih, skupinah ali kategorijah prebivalcev, z zbiranjem podatkov o kršitvi poslovne tajnosti, o nelojalni konkurenci, o pojavih monopolizma, o prekinitvah dela v gospodarskih organizacijah, s preverjanjem oseb za potrebe raznih institucij in njihovih kadrovskih služb.” UDBA je bila potemtakem država v državi, pestila je u-boge tovariše, ki niso bili vključeni v mrežo njenih zaupnikov, kot se ji je ljubilo; igrala se je z njihovo usodo. Istočasno se je norčevala iz njih še usoda sama; morali so se namreč kazati na zunaj kot mogočne osebnosti v rdeči hierarhiji, v resnici so pa bili v očeh UDBE še manj kot ničle. Tako nam je kriza v jugoslovanski komunistični stranki pokazala pravo podobo rdeče slovenske tovarišije. Pod Udbinim pritiskom so le redki mogli ohraniti ideale, ki so jih kdaj imeli o komunizmu. Večina je klonila; postali so stremuhi, koritarji, pustolovci, prodane duše, kimovci, metle za oznovce, kamor je pač vsakega posameznega tovariša zapeljal njegov značaj. In iz teh duhovnih razvalin hoče sedaj Tito ustvariti novo stranko! Vse to samo ponovno dokazuje, kakšna predpustna prikazen je sedanja komunistična federacija. Ljubljana ima na primer nad seboj kar tri gospodarje: prvi je UDBA, drugi je centralna vlada in tretji je federalni parlament. Vsi trije tekmujejo, kako bi se čim globlje mešali v čisto slovenske zadeve. Vse to so naslikale in dokazale komunistične debate po sestanku na Brionih. I BESEDA IZ NARODA Waukegan, 111. — Pred nedolgim sem zašel v družbo prav po naključju, ko sem šel obiskat moje znance v našo waukegan sko “Jugoslavijo”. Govorili smo c zadnjih volitvah in o tem in onem, kar se kuha in prekucava v našem ameriškem političnem žvljenju. Da bodo na jasnem nekateri mlajši in pa oni, ki so prišli po tej zadnji ali drugi svetovni vojni v Ameriko, naj malo pojasnim, kje je in kaj menim o naši “waukeganski Jugoslaviji”. Ta je nastala le tako v naši domači govorici in med nami Slovenci po prvi svetovni vojni. Naša naselbina se je začela širiti in nekateri so začeli odhajati tja preko Jackson ceste, preko proge. Tam so dobili ugodne zemljiške parcele, malo bolj obsežne, kakor je bilo mogoče take dobiti v gostih krajih na gosto naseljene naselbine. Naši ljudje pa so imeli že od nekdaj radi malo zemlje okrog hiš za vrtove, da so jim ti rodili dobro domačo sladko salato in druge vrtnarske domače pridelke. Tiste čase se je pa ravno ustanavljala Jugoslavija v starem kraju, pa so dali tudi temu kraju ime, to je mi Waukegan. čani, “Waukeganska Jugoslavija”. To malo za šalo, malo za res. Mislili smo si, če smejo Irci nekatere svoje kraje imenovati z irskimi imeni, zakaj bi jih ne smeli tudi mi, ki smo prišli iz krajev, kjer korajžnih, pogum nih in brihtnih ljudi nikdar ne zmanjka? Ob tej in s to zavestjo smo nekateri korajžno krstili našo “Waukegansko Jugoslavijo”. Tu je, taka kakršna je, kdor jo hoče poznati, jo naj pride pogledat! Nekaj jo je še in ponosni smo na njo! Zdaj, zadnjih 25 let se je ta kraj, o katerem govoril, zelo pospešil, razširil in je postal prav zanimivo predmestje North Chicago in Waukega-na. Kdor ni bil tu zadnjih 30 let in bi zdaj sem prišel, bi ga kar težko spoznal, kam je prišel. To, če bi mu nihče ne pojasnil, kje je in kam je prišel. Tako menda se spreminjajo tudi drugi kraji po naši deželi. Saj se vse spreminja, pa naj bi se ne pri nas? Spremembe so pa zanimive. To je, kdor jim sledi. Stopimo za trenutek k pomenku o “Waukeganski Jugoslaviji”. Tam na zapadni in se-verozapadni strani Waukegana je bila pred 50 leti še sama pustinja, grmičevje in nekaj takega, kakor se najde na takih prerijah. Pozimi so tod lovci lovili in streljali zajce, fazane, srne in baje tudi volkovi so se sprehajali po teh poljanah, kakor vedo povedati. Zato je neki izmed prvih naših rojakov, ko je prišel k svojemu stricu v Ameriko v ta kraj, to pred kakimi 70 leti ali še več, odgovoril nekomu, ko ga je vprašal, kam je stric šel in kje je: Na lov je šel. Volkove je pa potem sam pri sebi tolmačil: Aha, odtod ime “Waukegan” — tod volkove ... gonijo. Naj bo dovolj o tem, pa še drugič kaj o tem. * KAKO, DA JOHNSON NI OBISKAL JAPONSKE? — Vest, ki jo je pred kratkim objavil urad Združ. ameriškega tiska, precej pove, namreč, kako razni azijski narodi gledajo na nas Amerikance in kako in koliko smo priljubljeni ter zaželje-ni med njimi. To, koliko smo nekaterim pomagali po zadnji svetovni vojni, jim obnavljali gospodarstvo ter druge ugodnosti in drugo vse, zgleda da malo upoštevajo. Zgleda, da gledajo po nečem, še nekaj več! Kdo ima za to točen, čist odgovor in pojasnilo? Poročilo Z AT omenja, da Johnson bi bil rad obiskal tudi Japonsko na potovanju po Aziji. Poročilo o tem omenja, da vlada Japonske bi rada videla, da bi Johnson obiskal njeno deželo, ampak ob “primernem času”. Ali sedanji čas ni “primeren” za to? Pravo pojasnilo bi bilo zanimivo na to! Isto poročilo o tem pravi, da japonska vlada, dasi nima proti obisku nič, celo “vesela bi ga bila”, ampak v in ob sedanjih razmerah ga ne želi, ker bi obisk prizadel “nepristransko stališče” Japonske, ki diktira nevmešava-nje v zadeve sedanje vojne z Vietnamom. Tako je. Stari pregovor pravi: Izgovor je dober, pa magari ga sam maček na repu prinese. Vest o tem med svojimi vrstica- še več. To bo seglo vsem lastni- ■ nila svoj tok, naplavila pa z gora kom domov in poslopij globoko; ogromne množine skal, kamenja v žepe. Še celo vrsto drugih sit-; in peska in lesa. Med vasmi še nosti in težav so povzročali. Vse danes ni vzpostavljena zveza; to je prebudilo in predramilo najbolj mirne in prizanesljive in od tod se čuti bolj in bolj občutljiv “white backlash” (beli udar nazaj). Ta udar se zna pridružiti večji odločnosti Juga in demokratska stranka bo močno razcepljena. Čemu vsega tega treba? Če demokratski krojači nimajo kaj boljšega za pokazati, čemu se lotijo predelavati in zakrpava ti stare hlače, v katerih vsak že vnaprej čuti, da se ne bo hodilo dobro. Kar čez noč se ne bo rešilo teh problemov. To bo vsem dokazal in povedal čas. * ZA KRATEK ČAS: — Odlikovanje. — Gost, (ki je dobival znova in znova vedno trdo meso): “Gospod gostilničar, če boste tako naprej delali, vas bo društvo zobozdravnikov prav gotovo izvolilo za častnega predsednika.” — Čedna družina. — Odvetnik je zagovarjal mladega obtoženca in je poudarjal: “Gospod sodnik, nadalje tudi prosim, da upoštevate, da je mladostni obtoženec pri vzgoji pogrešal očetove roke, kajti on svojega očeta sploh nikoli poznal ni. Isti dan, ko se je rodil, je moral njegov oče za 16 let v ječo!” Sodnik: “Obtoženec ima vendar že več kakor 16 let! Kako to, da potem svojega očeta ni nikoli videl?” Odvetnik: “Popolnoma prav! Toda tisti dan, ko so očeta izpustili iz ječe, je bil sin že zaprt!” — Vsem iskren pozdrav! Vrhenšk Tine Zahvaln© pismo m bežiš-m mesi® koroškega župnika simi* r®|aik©itt v Umiki In Kanadi MED GG RJE. Slov. Kor. — Dne 14. sept. 1.1. je priobčila AD moje pismo o drugi nesreči, ki je zadela koroško deželo in v kateri je bilo v slovenskem delu Koroške po poplavi strašno prizadetih pet vasi moje župnije. Najprej moja prva in prisrčna zahvala Vašemu listu Ameriški Domovini za priobčitev mojega pisma, ki je vzbudilo v tolikih mi pove, da Azijci čudno gleda->me(j Vami sočutje in razumevanje za pomoč, da sem do danes jo na nas. Prav iskrenih prijateljev med njimi Amerikanci nimamo, če imamo sploh kakega. Sprejemati znajo, dajati in odpirati roke niso navajeni, hvaležni pa sploh ne znajo biti... Zgodovina jih pozna kot take že dolgo. Dobro bi bilo, da bi jih tudi mi poznali malo bolj, kakor jih poznamo. * NAŠI POLITIKARJI OB VSAKIH VOLITVAH drug drugemu vest sprašujejo in grehe naštevajo. Stara navada je to. Poboljšalo jih pa bo spraševanje malo, največkrat sploh nič. So tiči svoje vrste. Komaj so voliv. ni vetrovi polegli v teh zadnjih volitvah, se čuti nov tok sap. Severni demokrati že opozarjajo na previdnost pred južnimi demokrati, da se znajo ti strniti v pohod pod zastavo alabamskega guvernerja George-a Wal-lace-a in tako priklicati k življenju “Dixiecraft Party” za volitve v letu 1958, ko bodo volitve za predsednika. V prihodnjih volitvah leta 1968, če ne pride vmes kaj izredno posebnega, bo politična bitka radi civilnih pravic vse hujša, kot so bile vse dosedanje bitke za te namene. Komentator Lark pravi, da na jugu postajajo bolj in bolj odločni. Na severu so pa javnost prebudile nadležne demonstracije, ki so jih v tem poletju prirejali demonstranti za civilne pravice in s katerimi so povzročili mnogo škode vsem- Z razbijanjem trgovin, raznih drugih 'lokalov itd. so povzročili, da so skoraj mogel pomagati nesrečnim družinam z nad 60,000 kg semenskega krompirja, z nad 80,000 kg sena, nadalje z obleko, obutvijo in odejami ter nekaterim skrajno potrebnim tudi z denarno pomočjo. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam bodi Bog bogat plačnik! Že napisano pismo sem imel namen oddati na pošto prve dni novembra 1.1. Toda 3. nov. 1.1. smo doživeli novo, še hujšo katastrofo; doživeli smo namreč tretjo strašno poplavo v preteklih 14 mesecih. Prva poplava je bila v dneh od 2. do 9. septembra 1965, druga letos do 16. do 22. avgusta in tretja v dneh od 3. do 10. nov. 1.1. Po zadnji poplavi so na Koroškem uničene vasi v štirih dolinah Zg. Koroške. Dne 3., 4. in 5. nov. je lilo kar naprej, kakor da se je utrgal oblak. Narasle vode so odnašale vse. Z gora so se trgali plazovi in zasipali v dolinah stanovanjska in gospodarska poslopja. Doline Zgornje Koroške so bile vse v vodi, ki je podirala pred seboj vse in odnašala iz domov vse: pohištvo, živino, drva, les itd. ter vse v groznem bobnenju in šumenju valila dalje na jug. Obe prejšnji povodnji se ne dasta primerjati z zadnjo po svoji uničevalni moči. še danes, 22. nov., ko Vam pišem to pismo, dela nad 3,000 vojakov; odstranjujejo po posameznih vaseh o-gromne naplavine, kajti vsi prizadeti kraji so spremenjeni v vse zavarovalninske družbe po-'strašno kamnito puščavo. Voda višale premije na zavarovalnine je na eni strani odplavila vso zvezo med njimi opravljajo vojaški helikopterji. V našem slovenskem delu dežele je hudo prizadeta zgornja Ziljska dolina s Šmohorjem, vsa Dravska kotlina (posebno v okolici Spitala in Beljaka). Drava in Žila sta se združili že pri Beljaku ter nato skupno poplavili vsa polja ob svojih bregovih vse tja do naših spodnjekoroških krajev pod Borovljami. Pri nas so se dravske vode razlile preko vasi, polj in travnikov v Goričah, Podgradu, Kozasmojah, Vogljah in Zagorjan. Pod Zagorji je Anin most, kjer pelje cesta iz Celovca proti Železni Kapli in od tam naprej v Slovenijo odn. Jugoslavijo. Pri tem mostu se zaradi novozgrajenega umetnega jezera na Dravi (elektrarna) Drava ustavlja in je zato razumljivo, da so morale ob teh katastrofalnih poplavah priti vse naše vasi s polji in travniki pod vodo. Zadnja poplava se od prejšnjih dveh razlikuje v toliko, da na polju ni bilo več poljskih pridelkov, po svojem učinku je pa bila straš-nejša, saj je napravila na milijarde šilingov škode, ki je ne bo mogoče popraviti v 20 letih. Samo po naših vaseh je škoda ocenjena na en milijon in pol šilingov. Potem, ko je voda pri nas odtekla, so morali ceste skozi naše vasi z vojaškimi traktorji — plugi razorati, da so odstranili z njih naplavljen gramoz, pesek, blato ter vse drugo. Kmalu po poplavi je, rekel bi, kar hvala Bogu, nastala prava zima. Zapadel je visok sneg, ki sicer onemogoča odstranjevanje naplavin in obnavljanje domov in poslopij, obdaroval pa nas je vrste kužnih bolezni, ki bi morale nastopiti. Po tem opisu naše nesreče čutim dolžnost, da se tudi javno zahvalim vsem dobrotnikom, ki so nam v nesreči prihiteli na pomoč. Imena dobrotnikov navajam po redu, kot je prišla njihova pomoč. Rad bi se vsem tudi posebej osebno zahvalil, pa res ne morem. Storil pa sem za vse tole: dne 25. okt. sem poromal na Brezje na Gorenjsko in tam pri tako lepem novem Marijinem oltarju Marije Pomagaj o-pravil sv. mašo za vse. Prav tako bodo sv. maše za vse dobrotnike 13. dec. na sopraznik sv. Lucije, ko imamo v Podgradu celodnevno češčenje, t. j. v župniji, ki je bila od slovenskih župnij na Spodnjem Koroškem poleg medgorske že v tretje po poplavi najhuje prizadeta. Imena dobrotnikov so sledeča: Rev. Janez Šušteršič; Rev. Rajko Hobart, Clev.; aružina Mlinar, Clev.; Marija Anna Mlinar, Clev.; Marija Mlinar, Clev.; Mary Ivančič, Clev.; g. in ga. Iža-nec, Clev.; Ana Ahačič, Chicago; S. Mašič, Chicago; H. Remec, Chicago; Helena Perlin, Tampa; France Šega, Clev.; Math. J. Te-kavec, Euclid; Marjeta Tomska, Washington; Mary Omejc, Washington; Ana Stalzer, Ridgewood; Andrew Ujčič, Euclid; Josipina Vidmar, Euclid; Jožef Magajna, Clev.; Vincencij in A-malija Povirk, Clev.; Pavla Ziherl, Clev.; Frances Suhadolnik, Barberton; Roze Graber, Beach; Janez Sever, Clev.; Angela Ma. sič, Clev.; Hannach Adamich, Canon City, Colorado; Henrik Kremžar, Clev.; Manca Preša, Clev.; vrsta neimenovanih, ki so prosili, da ostanejo neimenovani; dalje še dobrotniki iz Bridge-porta: Kastelic Ignac, Benkovič Franc, Slavko Krauser, William Lagoja; Marija Kulis; Mihael Gross, Lilian Aimes, Ethel Thomas, Elise Fisher, Helen Bolin-ski, Milan Draškovič, Marija Peck, Marija Vlasič, Julija Geary, Helen Hoft, Ruth Smith, Anna Mrasco, Anna Sehic, Esther Nemeth, Stratford; Marija Be-neger, Marija Lagoja; štiri družine iz Kanade, ki nočejo biti imenovane. Naj jim Bog popla Wainfleet; A. Zupančič, Toronto; John Tratnik, Calgary; Jak. Kranjc, Rexdale; Maria Zgauc, Chicago. Vsem, prav vsem, imenovanim kot tudi neimenovanim, se iz srca lepo zahvaljujem za vso Vašo velikodušno in plemenito pomoč, ki ste jo dali ob poplavni katastrofi našim petim vasem. — Ako pa je kdo poslal pomoč v denarju ali pa v blagu, pa tu ni navedeno njegovo ime ter če od mene še ni dobil zahvalnega pisma, vse take pa tu prosim, naj mi to sporoče, ker se je lahko moje pismo izgubilo ali pa se je z njihovo pošiljko kaj zgodilo. G. Janezu Severju, 1064 Addison Rd.; Cleveland, Ohio, 44103, sem poslal naslove najbolj prizadetih družin z navedbo, koliko otrok je v vsaki od teh družin, dečkov odn. deklic ter koliko so ti stari. Pri njem lahko vsak dobi te naslove. Kdor koli bo mogel nesrečnim otrokom v teh družinah kaj pomagati, tudi s paketi, bo storil veliko dobro delo. Vsega namreč potrebujejo. Ne mislim tu na nove reči; tudi rabljene bodo prav prišle. Zima je tu; vsega bodo veseli. Za vse Vam bodo hvaležni. Ni treba pošiljati na moj naslov. Svoj dar pošljite kar na naslov družine, ki ga dobite pri g. J. Severju. Naredite otrokom za praznike Jezusovega rojstva posebno veselje! Tako se boste kar sami povezali s prizadetimi družinami. Ob uničenju po tretji katastrofi v zadnjih 14 mesecih vnovič kličem usmiljenim srcem: kdorkoli more, naj nam pomaga! Vsaka pomoč bo hvaležno prejeta. Sem že 14. leto kot du-hovnik-dušni pastir v teh dveh župnijah: Medgorje in Podgrad. Rojen sem pa na Notranjskem v župniji Cerknica, v vasi Martinjak. Vem, da je v Ameriki in Kanadi veliko rojakov iz Notranjske odn. iz Slovenije sploh. Vsem kličem pred lepimi prazniki, ki se nam bližajo: Kdor le more, naj nam priskoči s pomočjo v denarju ali paketih, pa bo v njegovi duši in v družini nesrečnih lepše božično veselje. Po drugi nesreči v avgustu sem obiskal vso Slovenijo, a da bi mogel od tam računati na kakšno pomoč, ni mogoče. Ple' menito pa se je lani skazal Rdeči Križ Jugoslavije, ki je našim družinam za praznike naredil 2 darovi posebno veselje, za kar sem se mu posebno zahvalil- Vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem želim milost polne praznike Jezusovega roj' stva; za vse Vas bom molil Pr* polnočni sv. maši in Vas vse s hvaležnim srcem pozdravljam-Vdani Anton Cvetko, Pfarrabd” Mieger; 9131 Grafenstein, Austria. Anton Cvetko, r' IZ NAŠIH VRSl goni in podi nekod. Obiskovalec {nekako od 12 do 15%, nekatere dobro zemljo, dostikrat spreme- ča! Nadalje še: Antonija Petrič, Toronto, Ont. — Cenjeno u redništvo! Hvala za poslano ° vestilo, da mi bo naročnina padla. Prilagam nakazilo za Prl hodnje leto. Obenem Vam želim mnog0 ^ speha, da bo list še dolgo jal in nas Slovence po vsem sl1^ nem svetu povezoval z novic3 mi in dogodki. Imam pa tudi eno željo, -list bolj redno prihajal. P° ^ dni ga redno dobim, nato pa ^ pet izostane. Če morete kaj s riti v tej zadevi. Sodite torej vsi prav lep® zdravljeni in vesel Božic mnogo sreče v novem letu! S. Bobneč z d«21"” Poravnajte zapadlo naročiti žc ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. _____ JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST »♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦ Podlipnica ni govorila glasno. In Marko je moral pritisniti uho prav do okna, da je razumel nadaljnji pogovor. “Anca! Ančka! Ti ne smeš umreti.” Podlipnica je zastokala od nove bolečine, potem je spet spregovorila, pa tako mirno, kakor bi se njena smrt nje same sploh ne tikala ne. “Morda je božja volja, da Umrjem, ko ti ne morem več dati otrok. Se pa drugič oženiš -----” “Anca! Kaj govoriš,” je vzkipel Podlipnik. Še Marko pod oknom je po glasu spoznal, koliko ljubezni je položil Podlipnik v ime svoje žene, v eno samb besedo: Anca. Mož je pobožal ženo in ji popravil lase pod ruto. Zavedel se je, da, če se stokrat poroči, ne bo imel nikoli nobene ženske Več rad, če umrje Anca. Mora, hiora jo rešiti. Samo kako? V kamri je bilo dolgo vse tiho. Nato se je oglasil Podlipnik: “Anca! Pojdem po padarja. Ti he smeš umreti.” Zavoljo teh besedi je Marko Pozabil, da je na Podlipnika W. | Anca pa je pregovarjala Ceha, naj nikar ne hodi v Tržič Od nje, ko morebiti ne bosta več ^olgo skupaj in da bo še zjutraj dovolj zgodaj. Pregovorila ga je, da ni šel sedlat žrebca. Bolnica je spet spregovorila, Proseče kakor otrok, ki se boji s svojo prošnjo vznejevoljiti hiater: “Cena! Saj imaš prav. Res ne kaže, da bi se Marko priženil k ham. Pa, saj boš sam sprevidel.” Obmolknila je in se zazrla v strop. Potem je s solznimi očmi dolgo gledala moža, nakar se je Odtrgalo iz trepetajočih ust, kar je prav za prav hotela prositi. “Cena! Pusti, naj gre Ančka k Primožu, pusti, naj se vzameta. Saj veš, kako bo nerodno Ančki, oe dobi mačeho.” “Aanca!” Podlipnikov glas je zamrl na blazini bolne žene. Tedaj se je Marku posvetilo: “Moj Bog! Podlipnica me ima tako rada, jaz pa stojim tu in premišljujem! Ne, Podlipnik ne sme z doma. 'tsz pojdem! Če me volkovi strdjo, naj me pa.” Stekel je domov, da je sneg P°d coklami kar žvižgal. Manica za pečjo je že spala, Pa se je prebudila, ko je Marko cbuval škornjice. Ni je mogel Preprositi, da bi ostala sama “rez Volkuna doma; moral jo je t'2eti s sabo k Podlipniku, dasi bil rad kar na skrivnem od- kzdil. Potrkal je pri Podlipniku, izučil Manico Rozalki in odšel v .'‘“hjak sedlat žrebca. Seveda, ^Mnica ga je izdala. Ko je vrgel Se