Številka 49 TRST, v ponedeljek 18. februvarja 1907 Tečaj XXXII. '■3GT Izhaja vsaki dan tudi cb nedeljah :n praznikih ob 5.. oh ponedeljkih ob 9. zjutraj Po-a ić <* či^Ilk«* pe ^rorlujajo po 3 nvč. siotink) v p -iocib tobakarm h v T atu in okolici, Ljubljani, Gorici, u' £t Pe ru. Sežani. N-brežini. Sv. Lapiji, Tolminu, ......J Ajdov čini. Postojni. Dombergu, Solkanu itd. i r V i: OGLASOV f-e ra<*nnnjo po vrstah (široke 73 mm. visoke j1, mm); za trgovinske in obrtne oerlape po stotnik; r i'mrtn ce. zahvale, pns»tanice. oplate denarnih zavodov rio slet ža Oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K. v-«kana-15; t ^ta K 2. Mali oglasi po 3 stot. bc-aed«. n»imnnj pa > ! 0 -ti,t. — Opla«? spreie na In-eratni r ddelek uprave ■,.i;n •. — Piaćuje se zključno le upravi Edinosti". Am mm m Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol [eta 12 K, 3 pip«"C0 C K —, na naročbe brez doponlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se posi jajo na ure iniStv j 1 i — r i N^fmnkovana piana se ue sprejemajo in rokopisi s« n.» \ : a.";ijo. Naročnino, oglase in reklamacije je pi^iljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gionrio Galattf IS. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsonij li^tn ,.Edini st". — Natisnila tiskarna konzorcija lista j,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. IS. Pošt nn-ti r:: ni 1 nični rneun st. S4J*G">3. — 1 TELEFOS »tov. 11S7. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNtK Odborniki političnega jruš^a „Edisiosi" v T^stai in „PoiiL društva za Hrvate in Slovence v Istri" v Pazinu so se včeraj sna 17. t. m. sesta'i na skupen dogovor v Trstu. Povdarjajoč edinstvo načel in potrebo vzajemnega de'ovanja v narodno politični borbi v Trstu in Istri, so se konšt tuirali v centralni solilni odbor za predstojeće državno-zberske volitve ter so si izbrali predsednikom prof. M. Mandića v Trstu. - ------e - Brzojavne vesti. Prince8inja Klementina Koburžka. DUNAJ 17. Cesar je vsprejel popolne bolgarskega kne za Ferdinanda v •nourni avdijenci. Kneza so obiskali ter ..i izrazili sožalje naj vojvode Karol Ste-m in Leopold Salvator. Cesar Viljem, car '.i!:olaj, sultan, kralji angležki, italijanski, panski, portugalski, danski, romunski in .anogo drugih vladarjev je brzojavnim poni izrazilo svoje sožalje. Pogreb prince--inje Klementine bo dne 21. t. m. v Ko- )UrgU. Govor ministra Berschatte v Gradcu. GRADEC 17. Na letnem shodu graš-*ih hišnih posestnikov je železniški mini-- Ur Derschatta govoril o položaju, ki ga ^ ustvarila volilna reforma nadalje o podajanjih med avstrijsko in ogrsko vlado glede trgovinsko - politične nagodbe in konečno o gospodarskih nalogah, ki jih 0 imela prihodnja zbornica. Zborovalci «■ ministra prosili, naj kandidira v Gradcu. Nov ogrski pravosodni državni tajnik BUDIMPEŠTA 17. Uradni list je pri-• čil imenovanje poslanca Ladislaja Me-*( kjer je bilo položenih več vencev. f Giosue Carducci. BOLONJA 17. Gledališča so zaprta, ruplo Carduccija leži na parah v njegovi nj žr.ici. Iz tu- in inozemstva prihajajo -odbini neprestano sožaljne brzojavke. Nesreča na električni železni si NEVV YORK, 17. Predmestni vlak e- >ktične železnice je skočil s tira, pri tem bilo 20 oseb ubitih, 50 pa ranjenih. Rusija. P O I) L T S T E K.__ H3 jlOSlOMStei PljBfflOlltlL Popotni utrinki iz Srbije. Piše Franjo Krašovec. Prva postaja za Bcligradom je Top-ider; tu se je prejšne čase sestajala skupščina. Kmalu za TopČiderom je Košutnjak, kjer je bil umorjen knez Mihajlo, ta dobri genij srbskega naroda, dne o maja 1868. V tem okraju je mnogo west, kjer so se narodili glavni srbski maki Tako v selu Vele m potoku, rodili se bratje: Marko, Tanasko in Vaso arapič. V vasi Rogači, izpod Kosmaja, dil se je Janko Katić, vojvoda in junak prvega srbskega »ustanka«. Ko so t 06 Turki navalili na Srbijo od vseh "trani, je Karagjorgje odredil Janka, da '-ibije Turke, ki so se polastili Šabca. — Skoro na vsaki postaji sem videl ».o?ke z velikimi medenimi posodami, ki f o ob prihodu vlaka kričali : »hladna boza, hladna boza«. Sprva se mi je gabilo pred Atentat na vojaškega guvernerja. PETROGRAD 17. V Novem Marge-lanu v ferganski pokrajini je nekdo z revolverjem streljal na vojaškega guvernerja Pokotilo. Napadalca so ujeli. --r-----— i Včerajšnji protestni shodi. V Rojanu. Ob 5 ljs uri je g. dr. Gregorin otvoril shod pozdravivši vse navzoče. Na njegov predlog je bil enoglasno izbran predsednikom odbornik polit. dr. »Edinost« gosp. Ivan Gregorič. Kateri je po kratkem nagovoru dal besedo poročevalcu: Dru Gustavu Gregorin u, ki je začel svoje pi-ročiio s tem, daje karakter« ziral novi načrt volilne reforme za mestni svet kakor pustno šalo, ustrojeno od vladajoče stranke, da doigra komedijo, s katero bi nasipala volilcem prah v oči in si osigurala trajno gospodstvo v mestnem svetu. Razloživši obširno zgodovino predlaganih volilnih reform v letih 1898 in 1902 je govornik naglašal, da pol. društvo »Edinost« ni nikoli pričakovalo poštene in pravične reforme, katero je kuhal kuhar prejšnjih načrtov in najnovejšega, dr. Ve-nezian in drugi. In prav je imelo; ker sedaj predloženi načrt ne samo da ne odgovarja pravičnosti nego je sploh bolj reakcijonaren, nego smo se mogli bati. Na mesto da bi se bila spojila načela splošne volilne pravice in zastopstva interesov tako, da bi se — ker se ni mogla uvesti čista splošna volilna pravica — po možnosti demokratiziralo prve tri volilne razrede, vzele so pri sestavljanju načrta v ozir le koristi vladajoče stranke ter so priredili volilno reformo tako da bi okolici dali na eni strani tri nove mandate a na drugi stra ni jej odvzeli vseh devet. Govornik je knti-tiziral točko za točko vse krivice volilnega načrta ter predlayal resolucijo polit, društva. »Edinostt, ki jo prinašamo nižje. Na to se je razvila interesantna debata med zabtopnikom socijalnih demokratov g. Antonom Jernejčičem in referentom d.rom Gregorinom, na katero se povrnemo v eni prihodnjih številk. Te debate so se udeležili gg. Ivan M a-rija Bole in Fran Godni k. Po govoru poslednjega je predsednik shoda zaključil debato ter dal na glasovanje resolucijo, katera je bila sprejeta z vsemi glasovi proti j glasovom navzočih socijalnih demokratov. Shoda se je udeležilo okolo ' 200 zborovalcev. V Rocolu. P® 5. uri popoludne je otvoril shod podpredsednik političnega društva »Edi- to mleku podobno pijačo; ko pa sem jo pokupil prvič, se mi je na mah priljubila. »Boza« je prava orijentalska pijača; Turki jo jako ljubijo; navadno se pečajo z izdelovanjem boze Arnavti in Makedonci. Boza je žitni sok iz pšenice in koruze. K.er je kisla in se meša po leti z ledom, je med Srbi jako priljubljena. Nje barva — kakor zamazano mleko — ravno ni posebno vabljiva, ali na potovanju je vendar dobrodošlo okrepčilo. Na vsaki postaji so nam devojke in žene ponujale sadje na prodaj. Lepo sočno sadje, hruške, slive in jabolka, vsega ima Srbija v izobilju in pravom jo nazivamo »deželo sadja-. Ob vsej progi srečavamo lično zidane postaje. Z največjim ogorčenjem pa moram omeniti, da nosijo vse srbske postaje poleg srbskega (cirilskega) tudi francoski napis! To je nezaslišno za slovansko državo, da se sama tako zaničuje z brez-smiselnimi francoskimi spakedrankami. ; Tudi poštni pečati po vsej Srbiji nosijo poleg cirilskega naziva tudi francosko nost« dr. Rybaf ter je pokratkeni nagovoru predal predsedstvo shoda odborniku dr. Josipu Mandiču, ki je povdarjaje važnost današnjega shoda prevzel predsedstvo. Poročevalec dr. Rybt' r je v temeljitem in jedernatem daljšem govoru omenil nov volilni načrt za tržaški mestni oziroma deželni zbor, ki ga je sestavil deželni odbor. Razvil je historijat tega načrta. Razkrinkal je namen tega načrta in navedel vse krivice in napake istega. Italijanski večini ni do druzega, nego do tega, kako bi odvzela tržaškim Slovencem in v prvi vrsti okolici vsako zastopstvo. Oči vidni namen tega volilnega načrta je, da nas hočejo oropati tudi tega, kar smo dosedaj posedovali. Govornik je podrobno analiziral načrt in prišel je — ob pritrjevanju poslušalcev — do zaključka, da moramo na vsak način delovati na to, da vlada tega načrta ne predloži cesarju v potrjenje. Na koncu je govornik predložil Resolucijo, (ki jo prinašamo na koncu poročil), ki je bila enoglasno in z navdušenim ploskanjem vsprejeta. Burni »Živo klici« so sledili iz-varjanja g. referenta. G. dr. Josip Mandić je pozval okoličanske Slovence na največi odpor. Na nasilje moramo odgovoriti s složnim, krepkim nastopom. Izlasti nam nudijo prihodnje državnozborske volitve možnost, da pokažemo, da so vsi napori tržaške gospo-valne stranke zastonj, ker smo že spoznali, da v slogi, v »Edinosti« je moč. »Edinost«, je govornik zaključil, ob ploskanju zborovalcev, je naša, ž njo v volilni boj ! Zborovalec g. Ivan Gerdol, je predlagal, naj se z ozirom na velike krivice volilnega načrta, sestavljenega od deželnega odbora in z ozirom na posledice, ki bi nastale za nas, ako bi bil ta volilni načrt vsprejet. remonstrira pri c. kr. na-mestništvu. Dr. Ry bar je na to odgovoril, da se tej želji ustreže. Spomenica na namestništvo je že sestavljena in se te dni istemu izroči. V svojem daljšem govoru je rekel dr. Rybaf, da se je treba organizirati sedaj, ko bodo v par dneh državnozborske volitve razpisane Tolmačil je način, kako naj se postopa pri reklamacijah proti sestavljanju volilnih imenikov. Na koncu je govornik pozval zborovalce. naj skupno delajo pri prihodnjih voiitvah in naj podpirajo naše stremljenje do kar lepše zmage. Zborovalci so iskreno aplavdirali tem besedam. Ker se ni več nobeden oglasil za besedo. je predsednik dr. Josip Mandič zaključil shod, zahvalivši se zborovalcem, da so s svojim številnim obiskom pripomogli da smo dosegli svoj namen: narodno manifestacijo. Po oficijelnem delu razvila se je svobodna zabava, na kateri je prepeval vrli pevski zbor »Zvonimira«. spakedranko in takšno ime potem izgleda, da potnika-Slovana v srce zazebe! Navedem samo par primerov Vsa srbska krajevna imena, končajoča na — ac se po tej metodi pišejo na — atz. N. pr. Kra-gujevac-Kragoujeu atz, Niš-Niche, Kru-ševac-Krouche\vatz. Da takšno samo poniževanje od strani srbske državne uprave kaj depresivno upliva na gosta, — Slovana je 11a dlani. Zakaj pa v Rusiji ne najdemo na nobeni postaji na nobenem poštnem pečatu francoskih spakedrank? Vsi utadni napisi in pečati po vsej Rusiji so edino le v azbuki. Zato je upravičena želja, da bi se mogla tudi Srbija v tem oziru nekoliko emancipirati. Ne gre tu morda za boj proti francoskemu jeziku — Francozi kakor nositelji tega jezika so veliki prijatelji nas Slovanov — tukaj gre za osvoboditev od tujega upliva. Na postaji Velika Plana sem videl na stotine praznih vagonov, v katerih se sicer prevaža živina, ali sedaj ob »zatvor-jeni granici« je tu vse mrtvo. Seznanil sem se s simpatičnim vo- V Škednju. Protestni shod se je vršil v veliki dvorani »Gospodarskega društva«, ki je bila natlačeno polna. Zborovanje je po 5. uri popoludne otvoril g. Anton Miki a-v e c, posestnik iz Sv. Marije Magd Sp. v imenu političnega društva „Edinost", ki je tudi predsedoval. Po kratkem nagovoru je dal besedo referentu g. M C o t i č u, glavnemu uredniku „Edinosti", ki je v daljšem, poljudnem, jedarnatem govoru podal Zgodovino volilnega reda za tržaški mestni svet oziroma deželni zbor. — Deželni je odbor leta 1901. predložil nov načrt, ki tudi ni obveljal, in sedaj po petih letih so prišli na dan s tretjim načrtom, in ta gotovo tudi ne bo potrjen. Govornik je potem raztolmačil posamične točke novega volilnega načrta. Ta načrt, je rekel govornik, je atentat na pravice tržaškega prebivalstva, izlasti pa okolice. Zato je dolžnost vseh širjih slojev, da se kakor en mož dvignejo proti temu načrtu. Konečno je govornik predlagal resolucijo, ki jo prinašamo na koncu tega poročila. G. Regent (zastopuik socijalnih demokratov) je rekel, da je volilni načrt krivičen ne le za okoličanske Slovence, ampak tudi za mestno delavstvo. Vprašal je zakaj ni pri sestavi tega načrta dalo politično društvo nikake inicijative ? Okolica bi morala imeti 12 svetovalcev. Govornik je predlagal, naj bi se k predlagani resoluciji dostavilo: „da se za okolico zahteva 12 poslancev, in sicer naj I., II. in III. razred izvolita po 2, IV. razred pa 6 poslancev1'. G. dr. Si a vik je omenil, da so gospodje na magistratu kakor navlašč izdali novi volilni načrt pravo na pustni torek, in ta načrt je res nekaka pustna šala. Povsod drugod se reformira, da postane bolje, pri nas se pa reformira, da ostane vse pri starem. Gospoda izdelajo vedno tak načrt, da ga vlada ne more vsprejeti. Konečno bo morala vendar le vlada sam* predlagati svoj volilni načrt. Na to je govornik kritikoval posamične točke volilnega načrta, ter dejal, da ni treba v okolici več volilnih skupin, ampak vsi volilci naj tudi v bodoče volijo skupaj, kakor je bilo do sedaj. — Dovolj bi bila dva razreda, prvi za tiste, ki plačujejo davek, drugi za tiste, ki ne plačujejo davka, v okolici je 48.000 prebivalcev, v mest« 120.000 prebivalcev, avstrijskih podanikov. Okolica tvori torej tretjino prebivalstva im bi morala imeti vsaj 16 zastopnikov, rai jih zahtevamo pa vsaj 12. Z ozirom na vprašanje g. Regenta, je dr. Slavik odgovoril, da ne pomaga gospodovalni stranki dajati kake inicijative. Oni delajo po svoje naj kdo drugi predlaga, kar boče. Mi odpošljemo vladi spomenico glede predlože- jaškim dobrovoljcem. V daljšem pogovor« sem izvedel, da v Srbiji abiturijenti ne služijo vse leto v vojakih kakor v Avstriji, ampak samo tri mesece. Srbska armad«, ima posebne »djačke čete«, ki se v njik uvrščajo absolventi srednjih šol. Tudi srbskim častnikom se v beligrajski vojaški akademiji daje popolnoma druga izobrazba, nego pa v avstrijskih kadetnih šolah. T beligrajsko vojaško akademijo vsprejemajo navadno absolvente srednjih šol. Vsled tega ima srbska armada razmeroma vrla izobraženo Častništvo. Vsi mlajši srbski častniki obvladujejo fracoščino z občudovanja vredno dovršenostjo. Častnike pa, ki imajo vstopiti v ženijske trupe, pošilja država v Francijo, kjer se izobražujejo. Mladenovac je prva večja postaja na progi Beligrad-Niš. Tu smo zaustavili za četrt ure. Ako gledamo z vlaka, se mesto, ki nad njim kraljuje mogočna kupola pravoslavne cerkve, zdi se kaj lično. Tu se odceplja lokalna proga, vodeča v kopališč no mesto A r a n g j e 1 o vac. vPride še). Stran 11 »EDINOST« štev. 49. V Trstu, dne 18. februvarija 100? nega volilnega načrta, računamo pa, da nas bo J o socijalni demokratje v našem boju podpirali. Govornik je priporočil, naj se' resolucija vsprejme brez dostavka g. Regenta. V debato .-o potem pobegli še g. Regent, g. dr. Slavik in g. &krl. Ko-nečno je g. Regent umaknil dostavek k resoluciji, rekAi, da se principijelno strinja z resolucijo. Predsednik je na to stavit na glasovanje resolucijo, ki je bila vsprejeta soglasno. Ker se ni več nihče oglasil k besedi je predsednik zaključil zborovanje. : RESOLUCIJA Javni shod, zbran dne 17. februvarija iv Rojanu, oziroma Rocolu, oztr. Skednju,) protestira najodločneje p-oti skrajno reakcionarnemu in posebno proti slovenski okolici krivičnemu načrtu volilnega reda za mestni oziroma deželni zbor tržaški, ki ga je izdelal dežcrlni odbor in z ozirom na to, da od vladajoče stranke sploh ni pričakovati pravičnejšega načrta, poživlja visoko vlado, naj sama predloži načrt volilnega reda, ki bo odgovarjal političnim, narodnim in socijalnim faktičnim razmeram tržaškega ozemlja. Dnevne vesti. Politično društvo ..Edinost-" naznanja gg. odbornikom, da navadna seja ne bo drevi, ampak jutri zvečer ob 7. uri v pisarni gg. odvetnikov dra. Gregorina in dra. Slavika. Sestanek hrvatskih in slovenskih odvetnikov Istre in Trsta. Včeraj zjutraj so se sešli v dvorani tukajšnje „Slavjanske Čitalnice" sloven-ki in hrvatski odvetniki in odvetniški konpipijenti Trsta in Istre na: razgovor o jezikovnih razmerah na istr-: skih in tržaških sodiščih. Po daljši debati, v kateri se je vsestransko pretreslo prašanje, ki je bilo na dnevnem redu, jej bilo enoglasno sklenjeno, da se na kom-petentnem mestu predloži spomenica v kateri se ima povdarjati vse nedostatke,! ki še obstajejo glede rabe slovenskega in i hrvatskega jezika na tržaških in istrskih I sodiščih se zahtevo, da se še obstoječi nedostatki odstranijo čim prej kakor to zahtevata pravičnost in zakon. Iz Istre so se udeležili sestanka odvetniki dr. Cerne, dr. Cervar, dr. Janežič, dr. Kurelič, dr. Laginja, dr. Poščić, dr. Dinko Trinajst e, in dr. Zuccon. Iz Trsta so se udeležili sestanka vsi odvetniki in odvetniški koncipijenti razun dveh odvetnikov in enega koncipijenta. ki so bili za preče ni. TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Mauronerjeve kokoši. Slavnoznani g o spod Poldo Mauroner je prijavil včeraj predpoludne na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci, da so mu neznani tatovi predminolo noč z dvorišča njegove hiše v Kjadinu št. 65 ukradli 10 kokoši, vrednih 30 kron, dočim so mu jih minoli ponedeljek po noči ukradli 30, ki so bile vredne 90 kron. Poskus samomora. 19-letna služkinja Regina Salvadori, ki je v službi pri družini Coen v hiši št. 10 na trgu Carlo Gol-doni, je sinoči ob 8. uri in pol se samomorilnim namenom izpila precejšnjo množino karbolne kisline. K sreči so še pravočasno prišli na sled temu njenemu nespametnemu početju in so pozvali na početju in so pozvali n.*» pomoč zdravnika se zdravniške postaje, ki jej je izpral želodec in jo dal prenesti v mestno bolnišnico. Povožen je bil včeraj popoludne blizu pokopališča 52-letni težak Josip Z^pper. Povozil ga je neki izvošček. Zepper je bil precej hudo ranjen na levo koleno, vsled česar so ga morali prepeljati v bolnišnico. Drzen tat. Trgovcu se senom Dominiku Mazzolini je predsinočnjim neki 24-letni mladenič v krčmi „Alla Minerva" v ulici Chiozza, iztrgal iz rok 50 kronski bankovec ter na to pobegnil. Prazne vreče. Gospa Helena vdova LampiČ, ki je lastnica neke pekarne v u-lici Cavana, je prijavila na policiji, da so ji neznani tatovi v pekarni ukradli 37 vreč, v skupni vrednosti 22 kron. Izjavila je, da sumi na nekega 14-letnega dečka. Vesti iz Kranjske. Socijalnodemokratična stranka na Kranjskem. V Ljubljani se je vršil včeraj javen ljudski shod socijalnodemokratične stranke, katerega se je udeležilo čez 800 sodrugov, tako da je bila velika dvorana „Mestneea doma" do zadnjega kotička polna. Vodja stranke g. Etbin Kristan, je govoril o političnem položaju ter o velikih nalogah, ki čakajo rešitve v novem parlamentu. Glavna naloga novega državnega zbora bo reševanje socijalnih reform, pri katerih j mora socijalno-demokratična stranka pri-: merno sodelovati. Dolžnost stranke je — pravi govornik — da si skuša pridobiti kolikor mogoče mnogoštevilno zastopstvo j v novem parlamentu 111 zato je strankino vodstvo tudi sklenslo, da stranka v vseh volilnih okrajih postavi svoje kandidate. — Po nasvetu sodruga Kocmurja je ljudski shod za Ljubljano soglasno odobril kandidaturo g. Etbina Kristana, za ljubljansko okolico pa se je proglasil kan- . didatom uslužbenec državne željeznice Josip P e t r i č. Nadalje sta določena za Kranjsko kot kandidata in sicer: Za radovljiški okraj delavski tajnik Josip Kopač, za litijski okraj pa pisatelj Ivan Cankar na Du naju, ki hoče nastopiti tudi v politični areni. Pozitivnega uspeha socijalni demokratje na Kranjskem menda sami ne pričakujejo; pač pa utegnejo biti v Ljubljani socijalnodemokratski glasovi odločilni pri morebitni ožji volitvi. Zimska zabava na Bledu. Vsled izredno hude zime je letos Bleško jezero skoraj celo zimo zamrznjeno. Led bo še nekaj časa držal, ker je zelo močan, čeprav je pokrit s snegom. Tržačani, ki prihajajo na Bled, ne morejo preti valiti nenavadnega užitka, ki se jim nudi na zamrzlem jezeru. Bled utegne postati vsled ugodne železniške zveze zimsko zabavališče. Samomor. Na Krtini pri Dobu se je pretečeni ponedeljek ustrelil 18-let kmetski hlapec J. Grošelj iz strahu pred sodno kaznijo. Sprož 1 je puško v desno sence. K r oglja mu je prebila lvbanjo Sodna zdravnika sta izrekla, da se je samomorilcu bil omračil um. ^^^ .m. Vesti iz Soriške. Koncentracija vojaških sil proti italijanski meji. Polagoma pomika generalni štai) vojaštvo proti laški meji in pomnožuje posadke na Goriškem. V Tolminu, Kanalu, Tržiču, Ćervinjanu i t. d. nastanilo se je vojaštvo. Sedaj dobijo v kratkem po-adke tudi Kobarid in Breginj. Tako bode zavarovana cela soška dolina. Baje se trdijo tudi strategično važne točke v Brdih — na sv. Genderci, ki obvladuje, v a Brda in velik del soške doline zgradi se ; menda fort. Soška podružnica slov. plan. društva ; šteje že 280 članov. Uprava cest V Gorici ie naravnost škandalozna. Ceste so razorane in blatne, da je strah in groza. Kdor je pretekli teden šel čez cesto, riskiral je, da mu ostanejo črevlji v blatu. In vendar je v letnem proračunu postavka za vzdrževanje cest zelo visoka. Kam gre denar? Pač skrajni čas, da bi prišla v mestni svet opozicija ! Koledar In vreme. L>»nes: Simon, >kof In mučenec. Bratomil ; Diagosla\a. —- J t. tri: Komad, 3poznavalec ; Odo j ; Malo,ka. — Temperatura včeraj : ob 2. uri pop. + 10 5° Čeiziua — Vreme včeraj: lepo. RfiZNE VESTI. Nova afrikanska ekspedicija. Vojvoda Friderik Meklennurg-Šverinski priredi ek-| špedicijo v Afriko, k bo prepotovala ta kontinent od obale nemške iztočne Afrike proti protivni zapadni obali. Stroške te ekspedicije pokrije deloma nemška vlada. Tovarna pogorela. V petek je v Starem Budimu pogorela tovarna črnila za tiskanje tvrdke Gerson in Spitzer. Škode je okolu 400.000 kron. V tovarni je delalo 400 delavcev. Eksplodiral dinamit. Iz Budimpešte poročajo, da je v neki ciganski koči eksplodiral dinamit, ki je ubil 14 oseb. Izseljevanje. Od leta 1860 do 1880 izselilo se je iz Evrope na leto samo 300 000 do 350.000 duš, a sedaj je to število prekoračilo milijon na leto. Angleži in prebi- _____***** ' ! MALI OGLASI. , Mali oglasi računajo ee po 3 stot. besedo; \ mastnotiskane besede a« računajo ?n!vT»t | več. Najmanjša pristojbina »tolink. 4 ---r " Plača ee tnkoi. —" f^--«---j Mor Izven Tr«1» »MMM neroč> kak ,.BALI OSLAS *«£!!« i»«r.ar v naprej, ker tfrujaČB r.s bo njecnv 0Qlas objavi;«« če nI oseba poznana Upravi lista. Tarif« J« natisnjena na ćalu ,.»ALiH 03LAS0V tn vaatdo afeko preračuni, koliko tr.u je plačat. • tem, da pr»i»j« bessia Ocias* trafca naslovit! na „IBSEBATBI ODOFLEK" „tdnostl". Na vpraisnja poion pltem bo dajal „IBSERATM ODDELEK « ; informacije edino ie. če bo pismu pr'loiena znamka la odgovor. n jj _ lepa raeblirana poba 9 prostim uho-Uuua S C doni za 1- gld. na raesec. — Ulica Chiozza št. 75, L n.__166 IO C O ali odda v najem krasna reetnvr:.-s sUliCl cija blizo solo ;vora. I-ta je vedno dobro obiskana. — Agencija „Gambrinuavin Far-neto 12 Telefon 1G42__ Gostiina „Ai due Gemelii" trgu v Trutu se je otvorila na novo in ima izvrstna viua vipa fka, istrska, furlanska in t run. Kuhinja domača, jedila gorka in miz n. Po-trežba ti ena. Ima na ra/polago tudi sobe za prenuč'šč- v pr em, d u-•*em in tretjem nadstr pju. Cene zmerne. 1 ■ 1 0 —_:_——-----— Učenke in pomagalke v salon damskih oblek ulica Giuseppe Gatteri fitev. iS, lil. nad. _ Cnhfl s brano iščem takoj. Plačljivo vsako so-30 UU Loto v tazaj. Ponudbe na .Edinost" pod „Muniimir . Sobo iiidbiirano ^„TS ulica Lorenzo Ghiberti št. 0, III. nadst. pred Androna St. Ana-tasio. 176 Ctsnnu^iiiO 2 ali 3 Kobe' sobico> kuhinjo OiClii' i £utjv vodo, ako možno piin) iščem v bližini Piazza Caserma. Ponudbe pod „Tri osebe" j na „L serau i oddelek Edinosti". 1928 J rMriQ »n soba z dvema posteljama za dva deli u Ud ofc? lavca. Na.-lov pri „inseratnem oddelku Edinosti". 165 l/iclp ref,,i B kranjske, je v vseh let- < V i v ! U tCijt; dobah v zalogi Josipa 1» o i č • č. ulica fc-orgente 7, telefon 14G5. (-27 CL-1- rilo "(uiica Kaftineria št.3). Tovarna rVosS: . Cm uld eladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. Pošiljat ve na deželo. 1 rrva sicveržsha zaioga A-M KEJ JLG — Trst, ulica sv. Lucije 5t- 18 (za Ježelmm sodiščem). Cene brez konkurence. — svoji k svojim 1 j PnhiČf^n svetlo ali temno, ae prodaja; pc-j I cJItldLvU polne sobe in posamezni komad. Izt.era siolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Farueto 12 fm-spruti Okr. boln blag.] A. G u i 1 i c b. j flolfl^SJC udovec, z štirimi odraslimi otroci iJdtt ^SSli iste dekle ali ud vo, Šioveuko 33- : -io iet etaroj Katera b» prevzela vodstvo hiše, kateor | mhti in gosp-idinja. Možuo, da bo srečoa, zaleti je nt-fcoliko premoženja. Nasiov pove „Inderatni oddelek Edinosti4. Idi _ ! ICa sli t ll^tf) a'' (kompanjon) iščem za IdllS t d dobro in sigurno trgovinuk > podjetje. Zbhteva se kapital 40i)o kr. .n. od katerega bi se imelo 50° 0 dobička. Naslov daje „Inseratni oddelek Edinosti'. 11)80 Inteligentna gospica gospodom. Rnzume tudi ruski in srbski. D piše na naslov .Bugarka" „Inseratnemu oddelku Edinosti . 111 -: Ženitbena ponudba. Srz%ooooK premožensa, želi poročiti gospodično ali udovo brez otrok, pošteno in pridno, katera bi im- la ll> iisoč K premoženja v gotovini. I^e resne ponndbe pod . B. 0." poste restante — Prvačii.a. 140 Ženitna ponudba. želi pez> aniti ee N gospod čno ali udovo brez otrok, katera bi imela 0 kron gotovine. I.e re>ne po-nud; e naj ee pošiljajo pod „PRIJATELJ", poste I restante, glavna pošta, Trst. Male in velike parcele 9 hibami ob cesti v bližini mesta so na prodaj po-ugodnih ccnab. Naslov pove ,.,Inseratni oddelek Eiinosu'1. 14 llnA f|cnp najboljših cepljenih h r u 5 e k,! »C« UOUU j a b o l k in č r e S e n j odda po nizki ceni takoj ,,Vinarsko sadjarsk 1 društvo" v Kibenberku (p »staja državne železni« e). 114 Plačilo na ocroke i slike, zrcala, držala za zavese, dežnike, obleke, blaco za ženske, trliž, kotonine, zavese, odeje za postelje v>ake vrste.Ubca Madonnina štev. 43, I. nad, Levi j B i c c h i. 108 j 1 1 TpfinUDP ^ 'et 8tar 9e poročiti z gospo- I I yU *CU dično od 16—26 let, ako mog če z nekaj do'o; do ra prihodnjost. Ponulbe pod „Sreča' , poste restante. Barriera vecchia. _175 Jf3ST Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, m. le oglase ' in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema : Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. iS (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je 1 odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. 1 jf Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost* ANTON SKERL mebarlk. *fpri«rSenl »vodonec. Trst - Carlo Goldoaijcr trg 11. - Trs: Zastopnik tovarne koles in mototoles M Napeljava in zaloga električnih ^vončkov, ; u iD prodaja gramofonov, zonofonov in fonograf-Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mchAui\ delavnica za poprarijacje Šivalnih Htrojev, ko! -tnotokoles itd. ^ Velika zalega pripadkov po tovarniških ccna>-TELEFOM štev. 1734. Ces. kralj. priv. Oiši Zavarovalnica l (Assicuraz*oni generali) v TRSTU (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnilo svoje delovanje na vse v zavarovanja, posebno pa: ru zavarovanje pr-jH pcž?ru, zavarovanje na tnorju in ro kopnem ud; -i- / slanega biaga In zavarovanje ns žlvijenje. Stanje društva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica in reservn dne 31. decembra 1905. . . Iv 270,052.076.64 i Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra 1905. . . „ 771,570.007.54 j Plačana povračila: a) v letu 1005....... 30,285.711.0-? b) od začetka društva do 31. decembra 1905....... 827,976.2*7.40 j ' računi, iz .az dosedal plačanih od- : Skodovanj tarife in pogoje za znvarovanja . i I sploh vsa natančna pojasnila He dobe v Trstu v J urhdu društva Via della 8t:izioue 5tev. 8881 {v i lastuej hi5i). ---=-- = — | Siovonoi! Podpirajmo „Dijaško jjadporno Društvo" v Jrsi i I ^ ■ ©S urai . lič-d - ui. lomiti llUi»f(! 3-. 'ji K priporoča velik' izbor ur: Ornega, a iCh.Lflhau&e, Lcnginf-i, Tavansa it- i t£kcr tudi zlate, srebrne in kovin Ž ure za gospo, iiiior ur za* birmo. ' ?rrp'pr p mnruvHanl« nn ni?kifi nprr.. gfrč £cCtur Vlažnu ali ttaiiuršuo-fctfli slcuj^; kdor iSe« uradnike ali s! lE'»-!1> « > < kdor i:aa za oddati sobe, stanorunjuf dvor -v. ktior ima za prodati hiše, Dolj dvorce; it^o.-želi pu ojila. vknjižbe itd., prodati alt k»[ a premičnine ali s-Joh rabljene predmete itd. iF.j, Laj se posluži MALI£ 0SLA3OV > „E d i u o s t i*-, ki so mtjeeneji, uajvee člUtnl Iu najbolj pi-ipravui v uo^eifu iiau* uu. ! Tovarna pohištva I v TRSTU ' ulica Ma Tesa/.A.W, Via, »slsi št, 3 — Telftf. 188^ I j TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON | j TRST. ULICA CAS S A Dl RISPARMIO S j S KATALOGI BREZPLAČNO. v I. _.....^........ PARIZ velika nagrada in zlata medalja.--— Posrečilo se nam je sestaviti spopolnjen in patentiran brzi stroj za nogovice TMH VIOTORIA s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosno domačo obrt s proizvajanjem p nogo vic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „THE VICTORIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poštnine prosto. — Odpošilja centrala: 7he Uietoria Stacking-£oom & C®. TRST. Corso št. 17. f — Iščejo se resni zastopniki. — Coi'SP >vt. 1?. pohištvo in tapetarije v bogati izberi, neprekosljive gede solidnosti in elegancija — — — se v dobi pri -- — "(nasMnil G. Balla Torre Giacorao Jfiaeerala ulica flelV Acpftotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodue. * - * - SIumUNNBMBBIHS KUPITE le AMERIKANSKI STR01 za pisanje prve vrste z vidno pisavo, MODEL 1907 „$ T E # R N S" = valci Skandinavije izseljujejo se v istem Številu, kakor prej, dočim pada izseljevanje iz Nemške. Tako se je povprečno izselilo iz Nemške za čas od 1869 do 1880 okolu «00.000 duš na leto Leta 1881 izselilo se je 301.000, a od leta 1893 izseljevanje pada tako, da število izseljenikov sedaj nikakor ne doseže 000. Veliki napredek nemške industrije in kolonizacije v deieli sami sta zmanjšala število izseljencev. Isto je z *->vico. Do leta 1893 se je iz Švicarske izselilo na leto do 13,600 ljudi, sedaj pa -amo 5—6000. Nasprotno pa vsako leto narašča izseljevanje iz Španske, Ogrsko-Hrvatske in Rusije, in večina se seli v Vmeriko. Nekdaj do leta 1880 izselilo se jC na leto 30.000 Italijanov, 5000 Rusov in 1500 iz Ogrsko-Hrvatske. A leta 1904 -e je samo za Ameriko izselilo iz Avstro-•Jgrske 166.000 duš. iz Rusije 162.000, Italijanov 157.000, Španjolski izseljenci prekoračijo letno število 50.000. Portugalcev se vsako leto izseljuje jo—25.000. Kitajska šola. Vrišč, da ogluše ušesa; pred očmi vse mrgoli majhnih človeških teles, ki se neri-dno mečejo naprej in nazaj : to je kitajska šola. - Na obeh krajih fanze (kitajska koča), na dolgih klopeh pred nizkimi mizicami sedo otroci, noge podkriiane ; malo telesce premetava v taktu po izgovorjenem glasniku hitro naprej in zopet nazaj in z glasom, ohripelim od napora, izkričavajo otroci kJo-ve-kaka slova, vsak po svoje, in mon toni kaos teh glušečih glasov se ubiva ob r.i£ki strehi šolske fanze. V kotu na klopi je učitelj ; na pol leži, na pol sedi; polzaprte oči gledajo na iebelo. staro knjigo; velikanska očala z »kroglimi stekli in širokim roženim robom flajejo suhemu, mrzlemu obrazu dolgočasen in top izraz. Obleka mu je siromašna in in ponošena, Na klopi leži dolga bambusova palica. Učitelj je ena najbolj Čislanih oseb na Kitajskem v deželi, kjer cenijo izobraženost nad vse ! Največji kitajski mož Koo-i ucij, ustanovitelj kitajske religije (umrl 1. ^78 pred Kristom), ni bil več nego učitelj. Učitelja časte enako nebesom in zemlji, kakor cesarja in stariše. Učitelj pozna skrivnosti zemlje in neba, čita misli ljudi, ki 10 živeli tisoč let preje in zapisali svoja dela v zamotanih >dzirih« (kitajskih črkah), j Toda poleg tega tako častnega mesta je gmotni položaj učiteljev jako slab. So j učitelji, ki služijo samo za vsakdanjo hrano, | učitelji, ki nimajo spodobne obleke, da bi ! mogli iti na cesto. Da bi pa zamenjal ta pogosto siromašni poklic s kakim drugim ; je skoro nemogoče. Učitelj ve jako veliko, I a to, kar ve, je za življenje popolnoma ' nepotrebno, to, kar je za življenje potrebno j pa mu je povsem tuje. Za kako drugo j delo učitelj ni sposoben. Ko je nastopil enkrat pot učitelja, je ne zapusti več: j stradal bo in prezeboval in se oblačil j ^labo, iskajoč neprestano šole z večjo ; T'lačo, med tem pa bo v svoji klavrni I platneni obleki, pogled skromno povešen, j ^akor se modrecu spodobi, hodil po cestah j in čutil, kako počivajo na njem spoštljivi • pogledi ljudi, umikajočih se mu vljudno j v kraj. Šolsko življenje ni lahko ne za učitelja ne 7a učence. Pouk se prične z jutranjo zoro ;n neha še-le, ko večerni mrak we dopušča več razbiranja črk. Za kosilo in večerjo so odmori le zelo kratki. Praznikov ni skoro nič. Počitnice znašajo dva tedna poleti. Kazni so zelo stroge; učitelj palice skoro ne izpusti iz rok . .. Pouk je suhoparen, dolgočasen, čisto mehaničen, izključno spomin razvijajoč. < rlavna naloga je, da učenec vtepa v spomin »dzire« (kitajske figure črk) in izkri- < ava glasove. Pojmovanje, razumevanje ni potrebno, a potrebno je izkričavanje glasov. To je učna metoda. Ako učenec ne kriči; kako naj ve potem učitelj, li se učenec uči ? Boj proti jetiki. Splošno žensko društvo v Lljubljani je priredilo v nedeljo 10 t. m. zvečer predavanje, na katerem je govoril Dr. Deme-ter Blei\veis o vprašanju, kako naj delujejo naše žene in matere v boju proti jetiki. V naslednjem podajamo nekaj kratkih misli iz tega zanimivega predavanja: Jetika je kužna polezen, ki jo povzroča njen bacil, ki se nahaja v vseh iz-mečkih jetičnika. Okuženje se izvrši na tri načine: po sopilih, prebavnih organih in !po izmečkih. Najvažnejše je okuženje po I sopilih. Vrši se tu na dvojen način: po I vdihovanju prahu kjer so glivice tuberkuloze in po razpraševenju kapljic, napo-jenih z jetičnimi bacili.* Drugi slučaj je pogostejši od prvega. Trditev, da je jetika podedljiva, ni resnična in se da otroke jet'.ćnikov rešiti, ako se jih začne reševati v pravem času. Jetika se otrok kaj rada prime in marsikdo, ki umre za jetiko v mladeniških letih, jo je že imel v prvih otročjih letih. Zato se mora boj proti jetiki začeti Že pri otrocih, da bo imel res dosti uspeha. Otrok postane jetičen navadno po I vdihovanju jetičnih kali. Ako so starši jetični, postanejo lahko tudi otroci, ker so bolj razpoloženi jetiki. Zato morajo taki starši strogo paziti, da ne preide njih bolezen na otroke. Okuženje se vrši tudi po stanovanjih. Zato naj otroci ne lazijo po tleh, sicer so jet čni že ko shodijo in ker se bacili vrinejo skori najmanjše luknjice kožine. Stanovanje mora biti snažno, zlasti preproge se morajo pogosto snažiti, ker se ravno v njih najtrdovratnejše drže jetični bacili. Za jetiko ugodna so tesna in temna stanovanja in hiše z malimi stanovanji, kjer pride mnogo otrok skupaj. Priporočati so za revnejše sloje male delavske hišice, ki so jih začeli graditi tudi v Ljubljani. Istotako je nevarnost za okuženje otrok velika tudi v šoli. Otroci, ki kašljajo 'bi se morali izključiti od pouka. (x predavatelj se je pečal nato z vprašanjem, kakšna bodi odgoja otrok, ki kažejo posebno razpoloženje za jetiko, Matere naj ob času nosečnosti nosijo primerno obleko, posebno naj nimajo moderca, ki je sploh odpravi, ker je mnogo vzrok tolikemu razširjenju jetike. Uživajo naj zdravo hrano in globoko naj dihajo. Mati, ki ima razpoloženje za jetiko, naj ne doji otroka. Ko otrok le količkaj odraste, naj se ga navadi globoko dihati z dihalno gimnastiko Vaje v globokem dihanju naj se vrše po-lagoma in sicer vedno skozi nos. Otroci1 naj se kmalu začno vaditi v telovadbi, veslanju in drsanju, seveda nikdar ne toliko, da bi se jih lotila utrujenost. Kdor je razpoložen za jetiko, naj uživa primerno hrano. Pije naj mnogo kuhanega mleka ter naj jse zdrži alkohola, ki mnogo pospešuje umrljivost za jetiko. Tak človek naj se ogiblje slabega zraka naj ne hodi na ples in naj si izbere primerno službo. Govoreč o postrežbi jetičnih je povdar-jal g. govornik, da se ni bati, da bi nalezli jetiko, ako upoštevamo higijenične zahteve. Usmiljenke mnogo umirajo za jetiko. — Temu ni kriva strežba jetični-kov , ampak pravila njih kongregacije, ki jim predpisuje gotovo nošo, posebno držanje telesa, naporno delo, da vsled tega dobe jetiko. Želeti bi bilo, da bi ta kongregacija in sploh redovi spremenili svoja pravila, ki so vzrok tolikim prezgodnim smrtim Izmečki jetičnega bolnika se morajo takoj odstraniti. Bolnik naj pljuje v plju-valnik in nikdar ne v žepni robec. Ako pljuje v vato ali kako tkanino, se mora ta precej sežgati. Pljuvalnike je izpirati z vrelo vodo ali sodino razstopino. Jetičnik mora biti snažen in kolikor mogoče izoliran. V njegovi sobi se ne sme pometati, naj ne bo preprog v njej. Soba naj bo svetla. Jetičnik imej jedilno opravo samo zase. Njegovih oblek po njegovi smrti ni prodajati in podarjati predno niso razkužene. » . 1 Statistika umrljivosti za jetiko v pri-! meri z živečimi dokazuje : Umrljivost v otroških letih, v 1. in 2.1 je največja. Od 3. leta naprej je manjša pri možkih kot pri ženskah in pada do 15. leta. Pozneje umirajo za jetiko možki | bolj nego ženske vsled vplivov različnih i poklicev. Sploh narašča njih umrljivost za j to boleznijo. Od 60. do 70. leta ta umrlji- j vost vobče raste, od 70. do 80. leta se pa! manjša. Končno je govoril g. predavatelj o ženitbah in možitvah jetičnikov. Će je le j mogoče, naj se ne ženijo oziroma može in 1 naj ne nakopavajo zla sebi in rodbinam. , To velja zlasti za ženske. Pisalni stroji za poskušnjn brez zaveze nakupa. Decimalna tabela je všteta v ceni. Rabljeni stroji vseh zistemov se kupijo |io visokih cenah. i ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega ziatema, nastopne popolnosti in vrednosti. 1. Decimalno tabelo, ki je ni zamenjali z narodi.im vrstami Številki 2. Pumika. a, ki ga more veakio takoj odstraniti ; 3. Črke v eDem jek enem k- madu z vzd:gali (niso spojeni z vzdigalij ; 4 Možnost a se pomikač lahko giblje na desuo ali na levo; 5. Trak, se povsem labk » odstrani; -v Pomikač se giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možnost da Be tabto pomnožuje, ne da bi bilo treba odatranjati trak ; 9. Mnogo bolj vidljivo p savo ; 9 P. i prava, da se lahko napiše dopisnice cd kraja do konca .. 10. Premikovalec se pomika vs^ed predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo trdneji in lasrlji. ___ , Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko Trst,Via delle Poste štv. 6. Telefon 1826. —B—g^mg Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Teltfono it. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono it. 84 7 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tn- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (PošMe predmetov, li se jemljejo na potovanje is Drevažanie tto n ?se prage.} Sprejema se todi pohištvo in droge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena stiha sitlamsca. iT Edini tržaški zavod za K „VACU^-OLEANER". ČIŠČENJE m SHRANJEVANJE PKEPROii Točna postrežba in nizko cenc. Stran IV »EDINOST« štv. 49. V Trstu, dne 18. febuvarija 1007 Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. rktobra 1906 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst- BovinJ-Pola (Dunr.j) 5 30 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7 20 0 Herpelje Divača—Dunaj. 5-50 0 Herpelje—Roviai—Pula. 4.— 0 Herpelje—Rov-nj—Pula (Divača—Dunaj). B Herpelje—Divača—Dunaj. (Kanfarar—Rovinj : 6-50. 9 20, 3, 8'15)_ ( ib nedeljah in praznikih: 2 26 Bor S t—Draga--Herpeljr—Divača._ Trst—Baje—Poreč. 6*10 0 Kcper—Buje—Poreč In medpostaje. 3-10 0 Kcper—Fuje—Poreč in medpetaje. 6™ 0 Koper in aeapo-taje (le do Bnj) Tr3 —6orics— Jesenice—Cc ovec— Beljak— Monakovo 6-— 0 do Gorice in rnedpo*taje (Prvač^na—Ajdov- "čina : 9 57) -•25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9-57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga, -j.— 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jcsenice— Beljak— M onakovo. t2"S) 0 Opčine Gorica (in medpostaje) (Prvačina— "" Ajdovščina : 3*j£> Jesenice—Celovec. ■ B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenicc-Beljak-Celovec-Praga 4-Sj 0 do Gorice in medpostaje. 7-t. 0 Opčine- Gorica (P»vačina— Ajdovščina : 9 « Jesenice—Beljak— Monakovo. Ol nedeljah in praznikih: t-JJ 0 do Gorice (Ptva- č na—Ajdovščina : 4'^j' Ol HOD iz Gorice v Ajdovščino: 915» Prihod v Trst. Pula—Bovinj— (Dnnaj) 7*45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 5 46 O iz Pule — Rovinja— Herpelj in medpostaj. 11*05 0 2 Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 6-no 0 it Pule— Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in inrdpostaj. lQ-» B iz Pol". 'Rovinja (Divače-Dcnaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : iz Herpelj in Divače. Poreč—Buje—Trst. ■ 9'20 0 iz Bnj, Kopra in medpostaj. 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. .9" 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo— Praga—Celovec—Jesenice—ficrica—Trst 5-— 0 iz Monakora, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7-15 0 iz Gorice in medpostaj. 12.— 8 iz Prage, Dunaja, Celovca Gorice. 12-22 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin. 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8-SS B iz Pra^e, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. 1-5 H iz Cclcvca, Trbiža, Gorice, Opčin. Ob icdtljah in praznikih : 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Itanjo preko Ćerv'njana In Benetk 5-50 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Konnina (Cor-mons) preko Nabrežine. II 50 0 preko Ćervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). B preko Červhjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo ra Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma 8*25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Rim. S-jj 0 v Kot ain (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, BeD ke. 4«IS 0 v Kormin (»e zvezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd. Do Gorice—Kormina—Červlnjana. t. 25 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) <■22 0 do Kormina preko Bivia. B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst- ljubljena—Dunaj (Beka-ZaBreb-Budl»peita) Ofatende. 7"55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb. Budimpešto 9*55 0 * Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6 2i 0 ▼ Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Oitende, Reko. 8-jjo B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 11-30 0 v Ljubljano, Dunai, Zagreb, Budimpešto. Prihod v Trst Iz I alije preko Červlnjana In Kormina. $-40 0 iz Kormina jn Cerviniana preko Bivia. 9'— B Iz Kormina preko ls"abr»-£ine. B iz Konnina (zveza z Ajdovščino) In it Čer- vi ijana. 11-28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer vii jana. 0 iz Cervinjana. 7B iz Kr rmina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. «•» 8 iz Kora-ina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 0 iz Kormina in B iz Ćervintana. Z lunaja (Ohttnce in Londona) Ljubljane, Zajjreba Bu impeš e in Rrke. B z 1 'onaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7'20 0 z I unaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte — B z I utaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. JO'25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. ©@@©@@©@©@@©©@@@ Vozni red parnikov. ODHOD in PRIHOD. ■ Istrsva proga. (Parniki odpotujejo vsaki (ln ti) m j TRST-M1L.IE: (par „Enulo* in „Gianpaolo") 8 —, 12«is 2-sn. 4 lft, 6'30 *) S. MARC^ Mil jETrobTiedeljah in praznikih) 8 —, 12*_. 2'30. 6 4S. 1M1LJE-TRST:"7VI5,"H-30, I'™. 3 5"™. MIUE P. M.ARCO: (ob nedeljah in praznikih) 7 05, 8-30. I •■«0 TRST-KOPER : (par. .Pantorio4-. „S. fiiuato" in „Ca-podintria-) 7 20. 12'—, I2'2j, 2 (or» ne- nedeliah in praznikih); 7-5U. U*—. I2.<». 25. KOPER-TR^T : 6*45, 7 45, 9 —, |-so, 3'*°. (ob nede-Ijub rn prazn.) : 6*15, 7'45, 9-—, —, 4"—. TRST-I>OLA 1'IRAN: 10 30, 4'—. PIRAN TRST: 6 30. 12-°. TRST-UMAG : (?amo o "delavnikih) 3'2£. UMAG-TRST: C — TRS i-ROVINJ: (Vstavi ne: v Izoli, Piranu, Umagu, Cittknovi Poreču in Verearu) torek, Četrtek in pohoto : 6'—. ROVINJ-TRST: v ponedeljek. »redo in petek 7 30. TR6T-PULJ: PoStni parni k. (Vstavi se: v Piranu, Salvore, Umagu, CiUauovi, Poreču in Verearu. v* ki dan : 7-30. PULJ-TRST: (Poštni par.) vsaki dan: 6*30. TRST-PULJ: Trgov, parnik (Vstavi se v Poreča, Verearu in Rovinju) v ponedeljek sredo in petek : 5*—. PULJ-TRST : (Trg. par.) v torek četrtek, soboto 5-— * Eventuelno. Furlanska proga. TRST-MIRAMAR GRINJAN : vsaki dan 9.30 in 3 — GRINJAN-MIRAMAR-TRST: I —, »-. TRST-SESLJAN-I RŽIĆ (Monfalcone): 3 —. TRŽIČ-(Monf.)-TRST: 7 —. TRST-GRADEŽ: (parnik „Magdala") v toiek, četrtek in -»oboto : 12* —. GRADEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek: 7—. Dalmatinska proga Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR: (Brzoparnik „Graf Wurmbrand-) v četrtek: 8*—, vstavi se: v Pulju, M. LoSinju, Zadaru, Spljetu, Gružu. V Kotoru v petek 11- 5. Nazaj iz Kotora v petek 1-— v Trat v soboto 4'45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakom, ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza s črto v Bari. TRST-KOTOR-KORFU : v torek S —, vstnvi se: vv Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu. Milnu, Hvaru, Korčulu. Gružu. Ereegn< vi, Teodu, Risanu, Kotoru Dulcinju. Medui. Durazzu, Ss. Quaran:a. V Korfii drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korfh v četrtak 8-— in pride v Trst v sredo 6"—. TEST- M ET K O VIČI (A): v sredo 830. (Dotiče vse večje luke) v Metkovič v petek 430. Nazaj i« Metkoviča v nedeljo 8 30: v Tret v torek 1*30. V ftletkoviČih pripravna zveza po železnici z Mostarjem. < 'dhod z Metkovičev ob 5 04. TRST- METKOVIČI (B): v Soboto 8 30, v Metkovič v ponedeljek 4*30. Nazaj iz M. v sredo 8-30; v Tret petek 6-—. Zvezo z Most. k. g. Dubrovačko parob. društvo. TR3T-KOTOR: (p. „Petka") v ponedeljek 4 30 vstavi se: Pulju Zadaru, Spljetu, Korčulu, Dubrovniku, Ercegnovi n in nono -—------ ■ ■ ■ __ O 8 o o M ,t \ I d o o & Na nrnrlai Je v P'ranu hotel z 10 Ud piuudj sobami, salonom, 2 sobicami, kletjo ; krasno teraso na stlen-hiše; razgled na morje; plinova razrve. tljava, voda, vrt, stranišča closet, k prej ob morju za 20 kabin — vse nov Cenjeno 40000 kron. N-« nroHs)! v ^iranu zemljišča za I Id y\ UUOJ gradnjo dvorcev, okolu 12.000 štirj-metrov; krasen položaj, blizo morja, skupno s že dogotovljeno kopeljo. Cenjeno 5 kron po štirj Na nrndai sta v 'zo'' _ dvorca s parkom, skup- no 2700 štirj. metrov za 30.000. Na nrn^i nova hiša prosta davka. ■ piUUdJ 2 balkona in krasna veranda z razgledom na morje, vse tlakano s krasnimi kvadreli, dve pripravljeni kopeli ob obali, 170 sadnih dreves,8 orhidej in mnogo trt. Ilisa je blizo pomola in železniške postaje. Cenjena na 30.000 kron. Na nrndai ^vorec giavni cesti i ia yi uuaj s kasnim razgledom na morje za 30.000 kron. Za informacije in pojasnila obrnili se je na Rafaela Bizzai, Trst, Corso št. 22. II. nads SALON CARLA FONN Trst, ulica Geppa št. 18, I. nad. Izdeluje kar najhitreje toalete za ples in gledišče W ter angležke obleke ki jih izdeluje poseben krojač. Najveća točnost, hitro izvrševale po najnižih cenah A. Seccari B. Rose autorizovana mehanika in inštalaterja vode in plina TRST, ulica Lucija Stev. 4 Telefon štev 1448. Sprejemajo se v popravo svetiljke, sesalke, kopeli, closet, vodne pipe itd. itd. osn&sj&ta ia spra'ilata roiue Kai&olaiorje ter imata Zalogo pritikiin in prodajo mrežic za svetiljke Proračune na zahtevo brezplačno. Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST — ulica deli' I^tituto št. 5 zvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah. 3{uhšsij3!*a oprema 2 Mra. eMa, m to žeiega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. Velika izdalovalnic a nogovic na stroj naročila in poprave se takoj vsprejemajo Jamči ae za oajveco liiiro^t In loenost -^aa Za naročbe seje oglasiti izdolovalaici nogovic gosp«- Fanny Jakob — ivessich ulica Hdpicio St. 4-, IV. ntiustr. Kdor si hoče nabaviti manifakturnega bifcga po nUki ceni, na se obrne do dobrozuane prodajalnice Barrsera vecchia si« 29. Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahtija vedno fj/V VELIKA IZBERA frlaTDikor, to b c, ročnih torbic, raznlk iišpov predmetov za darove, finih dišav po Dfzki ceoi, ter pisarn'skih prcdinetoi in izbrana zaloga krasnih razglednic sa --bo/K* in uovo leto. s== Via Farneto štev. 3 = ALBERT SROSCK rst ul Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 18S2. V Alfo zaloga ioManu ia tap za vojafce ia cifllisu Izvršuje poprave hitro In za nizke c'ne ; nprejema » shrambo zirr.f^ provzročeno po moljin in po požaru. AYtonzo?ana mednarodna aieiicija za nameščali 99 ^ * TRST — ulica Barriera 25, I. p. Opazke: Debele ia podčrtane številke znaci i u Aflflftftftflflffcnfinflffcffcn pepoludne. 0 = Osebni vlak in B — Brz o vlak. Električna železnica. ODHOD iz TRSTA: 6.02^, 7.20«, 8, 8.42,9.07«, 9.56 ; 10.44, 1 »-3°» 12.20, 12*52**, 1.32*. 1.26, 2.W* i 2.28*, !,44, 3.08*, 3.32**, 3.56* 4-32**, 5.07 ! 5.56, 628* 6.44, 7.32, 8.20, 9.07. 9.5O**, 11.20 *DH0D iz OPĆ1K: 5.30, 6.26, 6.51**, 6.56, 7.36 819. 9- 57» 9-50"*, 9.56« 10.44, u-42**, 11.47 12.20, 12.44», 108, 1.32*, 1.44**, 1.49, 2.04* 2.20*, 2 44, 3,08*, 3.56, 4.26"», 4.32, 5.07,5.31* 5-5S" 04, Ć.44, 7.32, 8.07**, 8.12, 9.07, I0.39**, 10.44. - Samo ob nc leljah in praraikib ter ob lepem rremvna. * * Do kolodvora drtarne železnic« orir. odhod t. iate po«taj«. Najb. ijša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „KALI 06LASI" v „Edinosti" Amerikanska proga: Trst-Hew-York Austro-Američana Delniško parnlško draStvo Parnik Dan odhoda: „Eugenia"..........19. Februvarija „fcsofia Uohenberg"......28. „ »Erny"............ 9. Marca ,,Genju...........19. „Francesca" . .........23. „ „Giulia"........... 6. Aprila rLaurau...........13. „ „Eugeniau..........5i0. „iSofia Hohenberg"......27. B „Francesca"'..........11. Maja „Geny"...........18. w rLaura':..............28 „Giulia" ........... 1. Junija „Eugenia"..........15. „Sofia Huhenberg'......22. ..Francesca" •••••••••29. „ Karol Kob! avtorizovani inštalator za vodo in plin TRST ulica Giuseppe Parini 15 TELEFON St. 1596. Dobe se vedno na razpolago stanovanja m al* in velika. — Skladišča vsake velikosti. Kupuje iu prodaja izvrševanje raznih obrt*' namešča izbrano osobje /u vsako stroko. j Ijinimeiit Capsici C°. nadomestek za Anker-Pain- Expel!er Pri nakupovanju te^a prizuaiio uajiz»ratuejegi, ljolubldiujoćt-ga mazila, ki ae dobi t vach lekarna naj »e redno puzi n* znamko „SIDRO". Lekarna dr. EIOHIEEJA v PRAGI. M Fofipirajmo Dijaško podporno društvo v TRSTU 5. Xehiayan urar in zlatar TRST, Corso štv. 23. Prodaja ure in dragoce nosti. Popravlja z največjo točnostjo in z garancijo. -Cen', smerne - Kupuje in menja. Da vatrežem udubnoeii svojih odjemalcev v ok • teču ulice Giulia, odpri sem v v ulica Giuiia štev. 16 filijalko svoje prodajalnice ustrojenih kož z vsemi drobnimi potrebščinami za čevljarje. Istočna se nahaja tudi delalnica za šivanje čevlje* in izdelovan e nadplatov. Zago ovljaui, da boui izr -Seval naročila z največjo marljivostjo in točnostjo. Giuseppe Rizzatto Trst, Acquedotto st. 16.