„GorW-a* izhaja vsaki torek insoboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo sv nahaja v .Narodni Tiakarni", ulica Vetturini št. 9, karnor je naslavljati pisma. Hefrankirana pinma s<> lie sprcjemajo, i'iiako s<- ne uvažuji-jo piBiua brcz podpißa. BokopiHi dopisov se ne vračajo. GORICA TELEFON it. 201. burii'tt* stane na leto 10 K, za pol I eta b K, za četrt leta 250. Upravnlitvo se nahaja v „Narodnl Tiskarni" uJica Vetturini St. 9. In o^iase se plačuje odčveterostolpne petlf vrste po U vin., za večkratn» natis primeren popust Posamezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v taznih gorükih Uaiikah. St. 78. V (iorici, v soboto dnc 4. oktobra 1913. Leto XIV. ßrezpotrebno razgre- vanje. Kakor mud scle iz iiucriicliiciic g1. . poslancev I", (iangla, Jos. Reisnerja in tnvari.sev, ki so jo podali v K r a n >- s k e in deželneiu zl)oni zadnje Uni mesc- ca septenibra tega leta izvedeli. se ie zgodilo na (ioriškcm nekaj >>straliovitc- ga". nekaj "iieverjetnega". Na novi gori- ški ginnui/iji so bili nauircč na pred!<<^ c. kr. de/.elnega šolskega svcta inieuo- vani triie gg. proksorji, ki so k'i><> š!e- vilo let slu/ili nil starem /avodu kut sii • plentie in iim ie lorci po vsi pra\ ici pri- tikalo, da .so prišli do stable slu/.bc. Mcd temi irctni stu dva doiuacina < iorkaii i. cdi1 ii ie pa donia s Kranjskega, kar sicer /a nas na I'Tinioi skein ui /c w.rok, da bi v de/.elueui /born vlagali intcrpela- dje. a ho na gospoda Reisiierja in to\ i •rise niorda \ ]>li\ al<> v^aj delmna u^od- iio. la imenovaiija kraujskim gospodo»n niso prav. l.ahko ic pa vsak prepricau, da lie homo liodili ua kranjsko ali kain driigam po iivjiic nioči, ako iinanio \/- borao l\\ alificiraue domaciiic. ki sn syo- ia grenka suplentska mesta prcbili i;a tern /avodu in iiai hi sedaj stalno mesto prepnstili kar uiiriio cnemu i/ sosednjj province. Ma bi se n. pr. na Kranjskcm tako prijazno dclalo, o tcin še nismo sli- šali in reči nioraiiio, da bi bilo od dežek Kranjske grdo, ako hi svojim lindem od- trgala kruli in ga dala drugini. Kar velja o tr/.askili dekretili na široko. to velja tukai \- nialein. Prav čudno hie pa niece na interpe- lante ta le stavek: "Interpelantom je znauo, da je iiuelo več slovenskili profc- soriev. ki sedaj sluzbiijejo na Kranj- skcm. naiiien, pote/ati se za mesta na novi ghnnaziji v (iorici«. (iospod Reis- ner je tueli e. kr. profesor in radovedui smo, kako si npa on zagovarjati kai la- kekra. 'I'istiti par kranjskili yrospodnv iinaio že vsi dohrc sluzbe Kot se \ idi. ker so /e profesorji kot pravi inteipe- lajija, torej jim ni silo za Ijubi kruliek. In ti liiožjc hi bili y staun sedaj silin seni na novo uorisko :srininaziio in od- jtsti slu/ho svojiin nilajsini kole^oin, U čakaio /e leta in leta iia stalna niesi;;. Zakaj povdarja ta taiiiozna interpela- eiia. da so ti krau.iski i^ospodjc s I <- \' e n s k l profesorji? Saj nienda je /na- no tfospodoni interpelantoni, da so nidi oni trije, ki so bili y (iorici na novo inie- novani popoini in cistokrxni Slo\-eiici ;n iii tedaj prav uobciicjja razloga ruti pro- ti njim. Najbolj znacilno je to, da intcrp'.- lacija vsak hip (»onavlja besedo »kranj- ski'( >»na Kranjskeiuu itd. Kaj mislijo kro- •spod.ic na Kranjskem, da bi le oni bili vpoštevanja vredni? Saj so nase učnc moei tudi izborno kvalificirane in tisto vecno bobiumje na »kranjski« boben se nam zdi sinešno, kakor je sploli euda smesno, da se vzdignc v k r a n j s k e in deželnem zborn intcrpükici.ui o liasPi primorskili zadcvali, ki nase kranjske priiatelje brij?ajo presneto malo, ee sc to stvar vzanie bolj resno. I^osebe nam je omeniti se dvoj-. Kno je 2. vprasanjc, ki so jja stavili in- teriK'lantie ua kr. dezeliiega predseduika kranjskc^a in se «lasi: »Kaj hoee (de- žclni prcdscdnik) storiti, da ne bodo vsaj v bodočc slovcnski srednjesolski »C-itcIji prikrajsani na svojili pravieali iü koristib?.. Mi hi na to odgovorili tako le: Ako hoee g. deželni predsednik kraujski v bodoee kaj \ree korisilti sio- \enskiin prolesorjein. nai niorda pre|>r~- či enake iuterpelaeije. To vprašanje sanio na sebi pa ie i/.hoien "imiciini" te \ rstc. l\'ado\ jdni sum, kje in kako so bili ^ I i; ¦. u iisk , proiesorji prikrajsani v s\oiili pra\'icaii. ako so bili trije s|o\enski inkijši ^ospo.l- je iineiiovaui /a stalne proiesorie. K l tiči škoda /a slo\ciiske inoie^orie? ; Menda niisli mterpelacija tu le kran.i- skc" proksorie. ki so že mislili, da h'I- ua ^oriški ^iniiia/.iii, pa ni slo /a eii- krat. I'r 11:40 kar posi'buo holi viospodv kranjske iuterpelante ie lik-sio ra\ iia- telia na no\i ^onški minna/üi. ' klkri'o rečeno, ^,a niciula pn nas ui domačev; ; Jlowka. ki hi sc bil kedai le za pi>|<»\i- co lako /i\;i /aninial /a ra\ naleliska mesta na Kraniskein. kakor su ti ^o- spi die /a naša na * ioriškeiu. \Usto -.. ra/.pisaim 111 in /e iili ^ro/no pece m, /'^e. kai hi; / njim. Mi inislijo, da tudi '* tern o/iru ^oriški ^|o\enci niso SIo\^m- ci. anipak kai dru^e^a? Sicer bi ^c s to faino/.iio int^rpela- vijo ii ebili toliko pičali. a ker dela ne- ko Ciidno kranjsko 11 e s I o \ c n s k 1 piMpa^audo. smo sc niorali te stv;n dotakuiii. halie pa siiiatramo. da so na- ši niladi ^osjiodie profesorji ra\no tako iipravičeni dobiti stalna uiesia. kot liMi kranjski Sloscnci. o katerili ^ovori in- terpelacija. Nai raie kros. Iveisncr in !o- variši inter|)eliraio radi holi potrebn'ii kranjskili zadev. kot da >e vtijeio v -4 >- nške razmere. ki iim niso uič mari. Avtoiioniiia de/elnih /borov nien- da ni /a to tu. da bi kdo delal take 11 _•- sniiselne propa^ande protj lui.šim doiiu:- činom.Kedar bo kaj šlo pri nas uax'skri '. se homo /e ov,rlasili sanii. ela l-»i sc tr:i- dili yx kranjski de/elui invslauci br:/ potrehe tako po/rt\'ovalno . te^a p.» res tie morenio spreieti. Deželni zbor. Prva seja. \ sredo pred|H)ldne se ie zaeelo pr- vo zasedauje novoizvoljcucga de/.elneua /bora, l'red otvoritveiio sejo je bila v Stolni ccrkvi slovesna sv. masa. kateri so prisostovali vsi poslanci ra/un dr. IMeyo, ki je bil zadr/au |irisost\o\ ali tudi prvi seji de/. /bora, c. kr. naniest- uik princ llolienlohe in voditelj oki. .ulavarstva namestuistveni svetuik Re- bek. Po sv. niaši so se podali poslanci v zbornieo. Ob 11. uri je c .kr. uatucstnik otvo- ri! zasedanje z daljsitn jjovoroni. ki via je prečital prej v italijaiiskem, poteni v sloveiiskcm jcziku. Njegovo \elicanstvo, je rekel, je bla^ovolilo z danasujim duein sklicatt de/clni zbor (lorisko - Oradiseanske / Najvisjim odlokom z due 11. septenibra l()l.l Njegovo Veiieanstvo .ie tudi bla- govolilo z odlokom z due 25. septenibra imenovati tnonsgr. dr. Alojzija Faidntti dcželnim glavarjein in odvetnika dr. A). Franko za njcgovega uamestuika. liiiatii cast jiiua iskreno čestitati. Vse novoizvoljcne posiance prisr- čno pozdravljam. Naloga, ki jih eaka. ie obsirna in težka in vsestranska ter y: zato potrebno složno delovanje vseli strank, da se iidejstviijc. Hclovni pro- gram zaliteva vso pozornost dežclncgn zbora, da se zainore z vladno pomoCMo nadaljcN'ati zapričcto asanaeijsko (i ._• I - > \se de/.ele. l-'otrebno je, da se ia\na h v;ijcna \aniie potom zakonite in urejene sanitarne službe; potreben je nov sta\- h.:s'.i !«'d. ki bode odgovarjal higijeni- Onini. varstvenim in estetičnim zahtc- '.ani. K(,t podlaga nai bi služil načn. kalne^a izdeluje sedaj niliiisterstvo za iavna dcla. Tudi ^lede šolstva bo- de treba inarsikai ukreniti. l-'rogram obsega nadalie zazidavo \\\\- dourniks)\. pf)speše\ aiiie knietijstva. 1:- leditev ol.Ciiiskib zadev itd. \ se to '.e navedeno le kot primera za delf>viu program zbora. \ rlui tega ie potrebna tudi oprezna g->s|)odarska politika. da se zadosti denarnim potrebam. \ lada bo od sYok strani šla deželnemu zboru ko- hkor mogoče na roko. tako da b<> dana tei lepi de/.eli. ki ima vse pogoje za go- spodarski razvoj. mo/nost k jirocx itu. ki ji ie potreben. Nato je c. kr. uauiestnik predstavil c. kr. naniestnist\ eiiega svetnika K\- bek kot \ladiiega /astopnika za ik;- daljne scic dezeluega /bora. L. kr. naniestnik ie poteni zajirise- :sel de/elnega glavaria dr. Faiduttiia. nakar je ta prevze! predsednišk.j niesto ter se obrnil k /hormci s sledečim ita- liiaiiskiui govorom: Njegovo \elicausivo mi ie blago- \dlilo poveriti te/ki posel dezeluega glaViiria. katerega sedai prevzamem, zaupajoč \ Ho/jo previdnost. \- blago- volino oporo visoke vlade in \- složno delovanie castitilt tovavisev. /ahvaliuiem se Ni. Pre^zvisenosti g. c. kr. namestuiku. da je osebno priso- stvoval slavnostiienui nastopu našega delovauja in ga prosim. da izroči Nj. \elijanst\u izraz moje udanosti. lJro- sim \ašo Prevzvišenost. da izkažete i nadalie doslej izkazauo uaklonjenost naši lepi de/eli. Pozdravljam vladnega zastopuika v osehi g. uamestnistveuega svetnika Autona Rebek in zaiipam \' njegovo pod'poro. Castiti tovarisi! Zdi se mi odvcč oztukiti dol/.nos'.i, ki uas čakaio. ker je že Nj. Pres\ itlost /aC'rtal delovni program. Našo prvo skrb bomo niorali posvetiti asanaciii de/.elnih financ. se- sia\ i de/eluih bilauc. reformam obein- skih financ in uradov. Flenientarne uezgode nas silijo. da poskrbimo za olajsatije uastale bede. Obrnjen proti sloveuskiin poslau- eetu je rekel de/elui glavar \' sloven- skem je/iku. Castiti slo\euski tovar si! Sprejmite moje tiajprisrčuejse pozdrave. Prepri- eaui ste, da so dela, ki so poverjeua za- stopstvu nase de/.ele, ogromua in ne dvomini, da bodete slo/.uo sodelovali pri resitvi istih. Zuane so mi popolnoma vse one težkoče. ki so vezane z razniini vpra- sanji, ki jib imamo resiti. Ne dvotnitn. da bodete sodelovali z resnimi nameni pri sknpnein delu /a uioralno in mate- rielno povzdigo nasega ljudstva. Preilocujmo si ves cas nasega delo- vauja tako silne potrebe in zagotavljam vas, da bom veduo iiavdalinjen naeel krsčanske pravieuosti, ki so tetnelj 11a- predovanju elovestva. Poteni je deželni glavar rekel, da bo sledil vzglcdu svojili prednikov gro- fa Coroniuija in dr. Pajerja ter da se bo trudil dokoucati dela, ki sta jih onadva /aprieela. Na koiuu sAje glavar spomnil Ni. jYeliCanstva. iiaAr ie zhornica za- klkala trikiatni ^i\io"! K besedi se^iglasi dezelni podgla- '.ar dr. Franko, ki reče prej v sloven- skem |)otem v italijanskem jcziku. da si šteje \' dol/.nost izjaviti. da bo \ saki- krat. ko bo imel cast predsedovati zbor- nici vodil razprave z najveejo objektiv- tU)Stio in nepristranostjo opirajoe se na obstojeCe zakone. I^rosi namestnika. naj izroči na Naj\'išieni mestu izraz neoniaj- ne udanosti in zvestobe. Poskmci so potem ixdozili obljubo >• roke deželnega glavaria. nakar je bila seia zaključena. Druga seja. Oh 5.2(1 uri popoludne sc je pričela druga seja, kateri je tudi prisostvoval ¦;. kr. namestnik. Po otvoritvi se je deželni glavar v toplih in \ znešenili besedah spomnil p.i- l.oinega glavaria dr. Pajerja in bivšega deželnega poslanca pokoinega Antona Mu ha. Nato se ie vrsilo čitanie zapisnika predpoldanske seje. heželni glavar je naznanil. da so došli deželnemu odboru od vlade razni zakonski načrti \ proučevanje. Ylozenili peticij ie bilo toliko. da se je \- izogib izgube časa čitanje istih prekinilo. Naznanjena je bila interpelaciia posl. Cesciuttija na minister, predsed- nika in na notraniega ministra glede odvzetia delovanja preuesenega delo- kroga goriškemu muuicipiiu ter glede priprav za nove mestne volitve v (lori- ei. ki so bile poverjene c. kr. okr. gla- varstvu \- (iorici. Deželni glavar je naznanil. da so došli volivni spisi od namestnistva v to- rek ter da se odstopijo isti verifikacii- skemu odseku v pregled in svojecasno poroeevanje. Nato se je vrsila volitev deželnega »dbora. lzvoljeni so bili: iz skiipinc \ttieekih občiti in splošne kuriie za od- hornika dr. Flego, za ujegovega name- stuika Piccinink iz skupine niest in tr- sro\- za odbornika dr. Pinausig, za na- nestnika grot Prandi: iz skupine vele- :iosestva za odbornika dr. (iregoreič za namesrnika dr. Franko in koneetio iz cele zbornice za odbornika Pomiuko, n\ njegovega namestnika dr. Podgor- nik. Potem se ie vrsila volitev v razne odseke. Y odseke so izvoljeui in sicer: 1) \- verifikacijski odsek: Piccinini, dr. Bugatto. Bombig, Poiiiinko. dr. (Iregoriu. Rutar. 2) Y juridični odsek: dr. Bugatto, dr. Flego. Pontoni, dr. Pettarin. Fon. dr. (iregorin. dr. Podgoruik. M \ finaneni odsek: dr. Rebulla, Ponton. Bombig, dr. Pettariu, dr. Fran- ko, dr. llregorčie. Kovač. 4) \ kmetijski odsek: dr. Bugatto, l.ocatelli. I'raudi. Finiaui, (loriup, Mi- kuž. dr. Pascoli. 5) Y solski odsek: dr. Rebula. Pelka. dr. Pinausig. Pominko, (lorjup. Rojec, dr. Podgornik. (>) v telmieuo-železuiški odsek: Pie- cinini, Prandi, Furlani, dr. (iregorčič, Kovae, Miklavie, Venuti. 7) X petieijski odsek: l.oeatelli, Pieciniui- dr. Cesciutti, dr. Franko, lii- gie, Mikuž, Rutar. Potem ko je i.reeital dr. Cesciutti zaeetkom seje naznanjeno interpelaeijo je bila seja zakljueena in prihodnja ua- povedana za pondeljek. Tisoč in ena noč! f lUnf-iL Po velikcMii p-rizadevanjii in po velikih donnrnili žrtvah so je posrečilo vodstvu Central -Bio oskrl»eti si (io- riomenjen Film. Roman tisoč in onn noč je sirokoznaii in [>reveden v vse svetovne jezike. Ta velehtstni Film so bo predstavljal od 6. do 9. t. m. Kdo imj hi si ne o^Iedal te^a krasiip^a dcla? striji, kakor v Srbiji za zblizanje obdi držav tako ugodno, da se niora siuatra- ti kakor za gotovo, da v kratkeni na- stauejo med obema državama prijatelj- ski odnošaji. V političnib vprašanjili ne obstojc mcd obenia državama skoraj nikaka uasprotstva. Najvažncjše, to je, albansko vprašanje, jc urejeno. a če ob- stoje še kakc nianjše difcrence, ni niti misliti na to, da hi mogle kršiti spora- zum mcd Avstrijo in Srbijo. Pašic poudarja, da je današnji po- • govor vcljal zlasti gospodarskim vpra- šanjem, glede pa katera se je načelii') dosegel sporazmn. Nadaljnja pogajanjn v tei smeri bo vodil za srbsko vlado dunaiski srbski poslanik Iovanovie. Nove volitve v Itaiiji. Za laški dr/.avni /bor se pripravlja- io iiovu volitve po novem volilnem za- konu. ki daje ljudstvu splošno volilno pravico, kakor ie ze uvedena za dr/av- ni /bor pri nas. Po novcni volilncm pj- du ima ltalija \o7_\_M0- volilcev iti si- cer za celili 5 niiljoiiov več kot prei. V poročilu. ki je objavljeno ob enein ^ tctn dekretom, povdarja laška vlada po- sebno važnost laske ekspedieiie v Afri- ki. ki ie odprla tiovo pot Ijudskemu bla- gostanju. Oospodarska važnost tc^a podietja še ni tako jasna. a bodočnost jo bo pokazala \- pravi luči. Kar se tiče zimanie politikc. povdarja poročilo. da stoji ltalija politieno izbonio. Trozveza jc zu celo F.vropo temelj mini in podla- tfa krepkeinu gospodarskeniu razvoiu. Oledc vojaštva misli Italija scdaj vpc- Ijati ü '.' o I c t ii o vojaško službo brc/ razlike staiiu in orozja. DomačiB in razne vesli. Cesarjev god. Danes sc po celi naši državi slovesno pra/iiujc god našetfa presvitlega ccsarja. V nasem incstu pla- polajo cesarskc zastavc na rjoslopjili različnili uradov, zavodov kakor tudi privatnikov. Sinoei je prircdila vojaška godba po mcstu mirozov. Mcstnc Rod- be ni bilo, ker se nahajajo godala te tfo- dbe /c inesec dni.v popravi v Trstu. Danes ob 9. uri predpoludnc jc bila v cerkvi sv.Ignacija vojaška maša, katcre so se udeležili vsi častniki garnizije z gencralom na čclu. Ob 1(1. uri pa je bi!;i v Stolni cerkvi pontifikalna sv. inaša, katero jc daroval ob innogoštevilni asi- ¦stenci prevzvišeni knezonadškof dr. Se- dej in katere so se udelczili zastopniki različnih uradov. Iz politiene službe. Za naincstništ- vene tajnike so imcnovani okrajni konii- sarji: dr. Fran Hanuscb, dr. Fran Wi- ček i;i dr. Jurij Schlügt pi. Ehrenkruiz. Imenovanje. Dr. Rajko N a c h t i- Rall, dosedaj učitelj na orjentalski a- kadcmiji na Dunaju, jc imcnovan za i/rcdnc^a profesorja slavistike v (irad- .ui. I )r. Nachtigall je naslednik prof. ?>trcklja. Poročila sta se danes g.ična Dra- Kica C i ^ o j z ü. inkr. Finiloin L i č a r, uradiiikom pri dež. odboru v (jorici. i Vse najbolje novemu paru! Nova brca Slovencem. Letos ie bila naša stara goriška ^inina/ija raz- deljcua v tri zavode, \r siov. ^imnazijo. v it. rcalno Kinuia/ijo in v real, jciin. z ncniškiin iičniiii je/ikom. pri kateri hi bili \si dosedanji višji razrcdi. Razum'/ se. da jc večina licence ¦ na Mieinški" Kimnaziji slov. namdnosti. Ncmcev ni niti 4(1 vscn skupaj. Na tci vcimnaziji jc bil do zdaj ravnatelj ziiani i)eda^oK vladni svetnik dr. Janko H e z j a k. Ali kaj sc je z^odilo te dni? Neiiričako- vano prido odlok, s katcrim se odstav- Ija vladni svetnik dr. he/.jak od ravna- teljst\ a iicmške ^inmazijc in se inieiiu.ie za začasnc^a vodjo slow ^ininazije. \\->- /11. ki jc cclo zivlienje dclal za Šolstvo. za okrepitev avstr. misli. sc da na ;a naciii brco, ker ima ta ali drugi neni.ški lačenbcr^ar kaksiievja vpüviic^a strica. Tako sc danastije dni dcla za nemški most tlo Adrije. Casi se spremiujajo, cclo •¦unvi" časi nc ostajajo vedno isti. Tudi tforiški ¦•Novi čas" se poeasi unaša in inarsika- Icro naOcIo ie /e roinalo na polico. S\(;j Oas so bili ^i<»zno liudi ti vcospodjc ^lede abstinence in ailo voisko so bili za^naii na nckc^a ubovjena knictica. ki ie izra- zil v svojeni dopisu miscl. da popolna abstinenca bi lie bila za vino^radniki1 koristiiM, ker ti nimajo tlrnjxili doliodkt»" kot ra\'iio od vina. Tista voiska ie pa vtihnila prcj kot balkanska in \- /adiiieiu "Novcui časii« bereiuo poročilo o tr^at- vi v ^tcferjanu, ki abstinenco naravnost v n i č d e v a. Zadnji stavck te notice se namrcč jjlasi z ozirom. da imajo nekate- ii letos nianj vinakotnavadno: »^ k r o- P i t i i ii ž v e p I j a t i. altrocche absti- nenca!« Te^a ni pisala »Nova Soca<> I. 1891, ainpak »Novi eas« due 3. oktobra 1913. To sc pravi vendar se norca delati iz abstincnČMiejia gibanja, ki jc .baje no- vostrujarjem »sveto«. To jc vendar oei- ten poziv na vinopitje in zasmeliovanje abstinence! Radovedni smo, -po kate- rein »iiacelu« se je izvršila ta vclevažua spremeniba pri »N. časn«, ali je pa morda Ie mimogrcde radi trgatve. Maša zadiišnica. Včeraj zjutraj ob 10. je bila v stolnici slovcsna sv. niasa zadusnica po rajnkem prevz. nadšlo- fii Andrcju .lordatui. Sv. inaso ie daroval msgr. Sion, niolitvc ob katafal- ku pa jc opravil knez in nadskof. Kn.Hge drnžbe sv. Mohorja za leto 1914 so došle za gorisko mesto. Vsi p. n. društveniki so uljudno naprošcni, da pridejo čim prcj [)onje in ob tej priliki |ilacajo udnino za tekoče lcto, da s teiu povcrjeniku prihranijo dosti truda. Zrelostni izpit na tukajsnji realki so napravili te dni: Blazon Davorin. .leras Srcčko, Kovač Ivan, Legiša Robert. Rustja Kvgcn, MaCus Fridolin, Miche- luzzi Miklavž. Peršolja Josip in Tominj Fj^idij. ¦ Dva sta padla za cno lcto. Stenografični tečaj. Ucne ure so ob sredab in pctkih od 7- b v Solskeni Do- um. Novi udeleženci se še lahko priia- vijo S. in Id. oktobra prcd poukoni. Tečaji za knjiKovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino. Trgov- sko in obrtno drustvo za (ioriško na- znanja. da otvori dne id oktobra t. i. iičnc tcčiije za knjigovodstvo, sloven- sko korespondeneo in italijanščino v Solskcm I »omu ¦. Učni dne\i so: pondcljck in četr- tek od ^ Id ure z\ečer. Šolnina za celo dobo znasa enkrat za vselej K 15. , katcra sc plača na- IMCJ. Opozarja se gospode in gospice. ki namcravajo obiskovati ta tečaj. da ^c prijavijo naikasneie do IS. oktobra t. !. j)ri drušivenern blagajniku ^. Josip.i Ivančiču. trgovu v (losp. ulici štev. 11. • Nemška nadiitost se sama kaznuje | kakor to dokazuie obširen članek v ce- ! lovškcm listn "Freie Stirnen". V teni članku zatrjuie pisee prav resno, d.i pri Nemcih zmožnost samouprave še ni- kakor ni razvita in da Nemci politično niso posebno nadarjeni. Kes smo rado- vedni. kaj bodo rekli drugi nemški listi na to. posebno oni. ki trdijo. da so Nem- ci podlaga vse avstrijskc politike. Sami ncinski pisci pravijo. da to ni res; teni že snicino verjeti. Državni tislužbenci v Oorici bodo imcli nocoj ob S.M\ y hotelu »pri zlatem angelju« obeno zborovaujc z dnevnini redom: sluzbena pragmatika. poslanska zbornica in vlada. Sklicujoči odbor ie razposlal tozadevna vabila v — neni- sčini. To izgleda kot da bi bila to zopet kaka prireditev koroskili »Fisenbah- nerjevu. Postnl urad pri gledališču v (lo- rici sc od 1. oktobra laprej otvori ob S. uri zjutraj. Pismonose tudi nosijo sedaj pisiiut zjutraj se le ob S. uri. Preiskušnja meril in utež. (ioriški lnunicipij naziianja, da se imajo dati preiskuski vsa merila za dolgost, vse mere za sulie snovi ter inerila za tcko- čine iz kositra predjiretekom tretjega ter tebtnice in lesena inerila za tekoä- nc pred pretekom drugega leta zadnje preiskusnje. Za te preiskušnje veljaio odredbc iz prejšnjili let. Dražba vojaških konj. \ četrtek, dne 9. t. m. se bodo prodali na javni dražbi ki sc bo vršila na živinskem tr- '^u ob 10 uri predpoludne trije konji od artiljerije za jahanje. stranila pečat finančne oblasti. »Tisoč in ena noč«. \ sa razkošna krasota oricntalskih pravljic se nam b<> i)redstavijala od pondeljka naprej v ^Central Bio«, kjer se je z najboljšim vspehoni minole dni predstavljal Toi- stoi-jev roman »2ivi rnrtvec«. Občin- stvo je s svojim številnim posetom po- kazalo, da zna prav ceniti lepa dela in da se zanima za literaturo velikib pisa- tcljev. Ravno tako je pričakovati. da je vodstvo »Central Boi-ta^ zadelo pravo, da si je preskrbelo veliko delö »1001 noč«, ki se bo na Primorskem prvič predstavljalo v (lorici. \odstvu more- mo le čestitati k napredku. ki ga s tako izbranimi deli izkazuje in občinstvu to- plo priporočanio poset kinematografa Central Bio". Služba lekarn. ()d 5. do \2. t. m. bodete iincli ponočno službo lekarni: Liberi - P o n t o n i. Imenik porotnikov za Nf. zasedanje pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici. — Drioli Henrik. Nachtigall Franc. Luš- ineli Jakob, vsi iz Oorice; Mlekuž Adolf Anton. F^ovec: Potocnik Miha. Oorica; Doliak Franc. Organ Oregorue Andrej Filip. Yogrsko: Fonda Viktor. Muško- li: Perz Ludvik. Tržic: Kodrič Anton in Cebron Ludvik. Rihemberk: Camuffo Aloj/ij. (iradcž: Opera Atilii. Červi- nian: Tomadoni Ado. Bračan; Koglot Ivan ml.. Hol. Yrtojba: Verzegnassi Ludjan. Pieris; Palik Andrei, \eiike /!ablje: Munih Josip. Sv. Lucija; Ussai Ivan. Pontoni Cezar. Muraviz Franc in Dominko \ilieni, Oorica. Lokar \ eko- slav. Ajdovščina: Rosset Peter. Oradi- sče: Chialcbia Hijeronim. Zagraj: Cen- cič Ivan, \olce: Blasig vit. Aleksander, Ronki; Benedejčič Josip. Zatolmin; Ko- vač Ignacij ml., Ajdovscina: Messenio \incenc. Ronki: Miani Josip. Oorica; Macorig Aleksander. Bračan; Kavs Fe- liks, Čezsoča; Clauss Avgust. Capriva; Fabris dr. pl. Anton in Stecker Ernest, Oorica. — N a d o m e s t n i porotn i- ki: Federicis Remigij. Trobitz Leopold, Cappellani Rcnato, Mazzolini Anton, Macuz Josip. Koschisclia Franc, Cosso- vel Josip, Penso Rudolf, Ciuffarin Aloj- zij vsi iz Oorice. Ogenj. Zgorela je v četrtek ponoči \ Šeinpasu žaga g. Josipa Hvala. ^ko- da je velika. ker je bila žaga jako ino- derno urejena in ker je zgorela tudi precejsna mno/.iua lesa. 2aga je bila za- varovana, ne pa fcs. Kako je nastal o- genj ni znano. a najbr/.e s cigareto. Knietijsko drustvo v Vipolžah bode iinelo dne 12. oktobra izvanredni obeni zbor v društvenih prostorib ob y -j uri popoldne. Dnevni red po pra- vilih. I I 31 Mill nn Novosti! Sukna za moške in modnega bla#a za ženske obleke je rav- ' I j' J J A III EE:ES^^ nokar došlo v vellkl množini kakor tudi: Platno, pre- ll I II T I /1 II ^^^ proge, zavese, odeje in koci. — Žima. volna in perje za 1 MIMllilJll f™ .-* TT— ^^^^^^^^^^^^^^^^^—mmmm pnporoca tvrdka z manifakturno trgovino J4EDZET & KORITNIK, ^^^^^^^^HBBMWBI G O RIG A — začasno uhod iz Šolske ul. št. 3. -------------------.._. Vsein gospodinjam toplo priporocamo KOilHSKO CIKORIJO edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Izdelek. v korist == obmejuim slovencem. Popolna opremfl --za neueste! -- CenB stallte in Staršem šolske mladine ob novem šolskem lefu. Ta spis je delo H. T r u n k a, ravna- telja meščanske sole v Uradcu, in ga je z dovoljenjcm pisateljevim slovcnski priredil za »Dumače ognjiščeu nadučitelj I. Dininik. Spis daje tako lepa navodila staršcin šolske mladino. da v resnici že- limo, da bi ga z vso pazljivostjo čitali titdi starsi naše šolske niladine ifi se tudi ravnali po tijem. Spis se glasi: Svoje otroke zaupata šoli z nado, da jili vzgoji v dobre ljudi in koristuc člane cloveške družbe. Sola ima pa tudi najboljši namen in stori vse. kar more; a sola more to težko nalogo zmagati 'o tedaj, če tudi vi svoje otroke dobro vz- gajate in šolo v njenih težnjah zadostno podpirate. V ta namen je pa potrebno. da uvažujete in si vzamete k sreu to-le: 1. Yzgajajte svoje otroke vedno resno, a tudi z milobo. Prevelika, tako- zvana opičja ljubezen, je škodljiva; še bolj pa škoduje otroku, če ne uživa nič ljubezni svojih staršev. Otrok, ki ne sli- ši nikdar prijazne besede. se pogubi. Ka- znujte vedno pravično. a nikdar stro- go; ne bodite pa tudi odjenljivi in po- pustljivi, anipak pomislite, da postanejo majhni pogreški sčasoma veliki, ki lahko življensko srečo vašega otroka uničiio in postavijo v nevarnost njegovo bo- doenost. Potrudite se pred vsem, da zbudite v otroku čut časti; potem boste z besedo vee opravili kakor bi sicer s težkimi kaznimi. Velike važnosti za vz- gojo je tudi. da sta oee in mati pri vzguji otrok enih misli. 2. Pečajte in ukvarjajte se s svoiim otrokom. kolikor vain !e dopušča ea.s. pustite mu, da vam pripoveduje ali čita, odgovarjajte mu na njegova vprašanja resno in potrpežljivo in izpodbujajte ga, da pazi na vse, kar mu je treba znati. Uničujte v njem, posebno že zgodaj, ne - vljudnost, neotesanost. ki se poloti otro- ka, da niti ne ve, kdaj. Ne pustite otro- ku, da bi pokončaval in unieeval stvar- stva božja v prirodi, da bi n. pr. brez ko- ristnega namena trgal cvetice, pokou- čaval škodljive živali itd., ampak zbu- jajte v njem ljubezen do vsega stvar- jenja, da bo znal potem stvarstva božja varovati. 3. Skrbite posebno za vzgojo src svojih otrok; zakaj le na takih tleh vz- raste prava sreča. Vzgajajte jih posebno k bogaboječnosti, hvaležnosti in resni- coljubju. Ne dajte se nikdar za kako ne- resnico zavesti in ne dovoljujte, da bi otrok kakršnakoli sporočila za solo pod- pisoval, ampak storite to vselej sami. Vcepite svojemu otroku tudi ljubezen do domačega kraja in do domovine. Pri blagih, plemenitih činih kažite svoje ve- selje in dopadajenje, pri slabih pa gnjev in stud; bodite svojim otrokom vedno sami najboljši zgled, ker potem bodo znali ljubiti, kar je dobrega in plemeni- tega zaničevati pa, kar je slabega in hu- dobnega. 4. Navadite svoje otroke že v zgod- iiji mladosti na točno pokorščino, zaka] ta je ternelj vsaki vzgoji in brez nje je vaš in tudi drugih trud zaman. Prizade- vajte si, da zbudite in podkrepite v svo- jem otroku že zgodaj čut dolžnosti. Skr- bite, da stori vaš otrok vestno in točno vse, kar mu ukažete, četudi je še tako malovažna stvar, in nikakor ne trpite, da bi zanemarial svoje dolžnosti zaradi lahkomiselncsti ni priroenosti ali pa za- voljo istinite ali domišljene težave.. Po~ magajte svojemu otroku pri delu le te- daj, če je pomoč res neobhodno potreb- na; ako otroku prchitro pornagate, se zanaša na to in ne pride na tak način nikdar do potrebne samostojnosti. 5. Navadite svojega otroka tudi na red in točnost, kakor tudi na skrbno iz- koriščanje časa, zakaj te lastnosti so ne- obliodno potrebne ,čc hočete, da otrok naprcduje in pride do kruha. Potrudite se pa tudi, da postane vaš otrok skro- men in z ma rim zadovoljen; na ta način položite v otroku temelj zadovoljnosii in sreče, ker je n. pr. poželjivost često- krat vir nesreče. Razvajeni otroci imajo \ ediio veeje zahteve, prihajajo potem /. velikim pricakovanjem in nasu.pajo '/. velikimi zahtevami pot /.ivljeuja tor po- znajo le pravice, pa nic dolžnosti. i red- vsem pazite, da tie bo otrok sladkosne- den; zakaj sladkosnednost ne škodujc samo zdraviu in ne pokvari le slasti da jedi, anipak zavede otroka navadiu» k laži in nepoštenosti. (). \ arujte vsojega otroka skrbno pred slabo druščino. Ne pustite ga nik- dar potepati se po ccstah. ker je tu iz- postavljen marsikateri izkušjavi ter trpi škodo na duši in na telesu. Ne jemljite svojega otroka v gostilnice in na veseli- ce, ker lahko kaj slabega vidi in sliši. Posebne previdnosti je treba pri obiskn gledalisea, zakaj neprimerna igra je lah- ko otroku jako škodljiva in pogubna. Pazite dalje natancno. kaj vaš otrok be- re. Pred vsem mu ne dovolite brati ca- sopisov, ker ie v njih marsikaj, kar ni za otroke.Tudi nedovolitesvojemu otro- ku čitati takozvanih indijanskih pripo- vedk, razburljivih romanov itd. Mnogo jih je zaraditega že krenilo na napačno pot ter zabredlo v nesrečo in uboštvo. Pazno eitanje dobrih kujig izomika. po- vršno, naglo eitanje pa vzgaja k povrs- nosti in zavaja k zanemarjanju dolž- nosti. 7. Prizadevajte si, da ucepite sv>- ieniu otroku veselje do sole ter ljubezen in zaupanje do učitelia; nikdar ga ne strašite z nepremišljenim govorjenjeni. s šolo in ueiteljem. Skrbite. da bo otrok šolo redno obiskoval in ne izostajal ali zamujal sole zaradi lahkomiselnosti in mehkužnosti. ker zaostane in izgubi tiuli Cestokrat veselje do učenja. Pazite tud;. da ne bo prihajal vaš otrok prepozno pu tudi ne prezgodaj v solo in da se bo tudi pravočasno vraeal domov. Tudi udelež- ba verskih vaj v šoli sodi med dolžnosti šolarja. in se Ie-te torej ne smejo zanc- marjati. 8. Preskrbite svojega otroka s oo- trebnimi šolskimi knjigami in druginii učnimi pripomočki. Če ne rnorete naba- viti vsega, kar otrok potrebuje, mu ku- pite torej vsaj toliko, kolikor zmorete. Brigajte se tudi za to. kaj vaš otrok v šoli počenja ter povprašajte večkrat, ka- ko se otroei v soli vedejo in kako na- predujejo. Brezbrižnost staršev do sole zbuja tudi brezbrižnost pri otrokih. Po- glejte večkrat knjige in zvezke svojega otroka in prepričajte se, če pazi nanje in jih zlovoljno ne poškoduje; s tern si prihranite marsikak nepotreben izdatek ter položite na ta način temelj k vare- nosti in snagi. 9. Spoštujte učitelje in učiteljiee svt - jtga otroka in bodite zaupijivi do njih, v pričo otrok ne govorite nikdar kaj ta- kega, kar bi utegnilo škodovati ugletlu učitelja ali učiteljice vašega otroka. Co mislite, da imate vzrok, biti nezadovoli- ni nad uciteljem ali učiteljieo, potem se dogovorite o stvari z učiteljern samini, ozlroma z učiteljico ali pa s šolskim vo- (Jiteljem; v takih slučajih se boste naj- večkrat prepričali, da zele vašemu otro- ku le dobro. Ne verjemite vsega, kar vam pripoveduje otrok o soli ali ueite- Ije. Marsikaj razumelo otroci popolno- ma drugače, kakor je pa stvar v istini; pripeti se tudi, da se včasih tudi resni- eoljuben otrok, ako ga je učitelj kazno- val, naredi nedolžnega, da bi se tako ognil domači kazni, ki bi jo gotovo dobil, če bi bil starši o vsem dobro poučerii. Povejte učitelju, če ima vaš otrok kako telesno ali duševno hibo, ter ga opozo- rite tudi na druge posebnosti otrokovc; zakaj le potem je mogoče učitelju z o- trokom pravilno ravnati^in ga pravično soditi, če ga natančno pozna. 10. Slednjič vam pokladamo na sr- če, da gledate pazno tudi na telesno vz- gojo svojih otrok. Skrbite jim, kolikor možno, za tečno hrano, primerno oble- ko, za snago in dober zrak; ne krajšajic jim potrebnega spanja in nrivoščite jini tudi nekaj časa za počitek, zabavo in igre. Pazite tudi, če zna vaš otrok sop- sti (dihati) skozi nos. Zavirano sopenjc skozi nos škoduje duzevnemu razvoju in se mora odstraniti. Nikdar ne dajaj- te svojemu otroku opojnih pijač, ki nik- dar we koristijo, čestokiat pa škodujejo. I leccj rasirjeuo niueiijc, da opojne pija- ce otroka krepe. je popolnoma napačuo. izkusnja uči, da tisti otroci, ki pijo pivo, vino, žganje itd., zaostajajo v telesueiu, posebno pa v duševuein razvoju. Marsi- kaj, kar odrasliiu ljudeni ne škoduje, je za otroke škodljivo. Semkaj sodi tudi kajenje, ki se mora kar uajstrožje pre- povedovati. Sprejmite te dobre nasvete prijazno in z zaupanjeni, saj prihajajo iz dobrega srea. Ce se boste ravnali po njih, potem vzrastejo vaši otroci v dobre ljudi ter bodo vas in spomin na vas blagoslavljiili vse svoje /ivlienie. Nai vam pa ue upadt poguni, če niniate takoj zaželjenega uspeha. Kdor tnnogo seje, sine upati in prieakovati, da vsaj del setve vzklije in dozori. Ce se pa navzlic temu ponesreči vsa vzgoja —- kar je tudi mogoče, čeniin so krive pogosto tudi druge okolščiuu potem ste izpolnili vsaj svojo dolž- nost in si ne morete nieesar očitati, ker imajo čisto in niirno vest. Torej le z Ijubeznijo, previdnostje. pogumom in samozatajevanjem na delo! Blagoslov je plačilo delu. Oopisi. Kneža. ¦- Pretekli teden smo spo- ročili »Pr. Listu« žalostno novico, da se je tukaj ponesrečil gostilničar Franc Smrekar s tern, da si je vsled nesreene- ga padea prebil sence. Zgodilo se je to 16. sept. t. 1. Sedaj je pa prinesel »Anie- rikanski Slovenec« od 12. sept. t. 1. o bratu pokojnikovein, župniku v Aineri- ki, cnako žalostno novico, glasečo se; »Rev. A. Smrekar zaspal v Gospodu. Žiipnik slovenske fare v Collinwoodu O., nenadoma umrl (dne 10. sept.) v naj- boljsih letih. Znan kot odličen pesnik.« - Pokojnik je bil rojen 29. now 1JS68 na Kneži. Šolal se je v Oorici in potem v Noveni mestu in po drugih krajih, dokler n; nazadnje odšel v Ameriko, kjer je bil 1. 1S97 posvečen v mašnika. Sošolci smo ga imeli silno radi, ker je bil brez vsake hudobije in izredno dobrega srea; tudi profesorjem je bil priljubljen. Zlasti sta ga cenila pok. profesorja Ivan Jenko in Andr. Kragelj radi njegovih nalog, kra- snih po slovenščini in po vsebini. Nik- dar ne bom pozabil, kako je bilo, ko ic pok. profesor Kragelj ukazal v soli glasno prebrati Smrekarjevo domačo nalogo: »Ob materinem grobu«. \'sem v šoli so solze tekle po licih. Ma- ter, katero je pokojnik z izredno Ijubez- nijo ljubil, je izKubil že zgodaj in videlo se je na njem, da se ga je od Onega časa polotila otožnost, ki ga je nazadnje gna- la iz stare domovine. Vse njegove pesnii od onega časa je prevevala tiha, ginlji- va turobnost, ki jih je delala precej so- rodne pesmim Simona Oregorčiča. -¦ Dragi prijatelj Andrej! Daleč od mate- rinega groba je Tvoj grob, a nadejamo se, da ste vajini duši združeni v večnein veselju. Bog ti stotero poplačaj, kar si storil za vero in narod! Počivaj v miru! Preserje. (Požar.) Dne 26. mi- nolega meseca je nastal v naši vasi po- žar. Oorela je namreč hiša, ki je bila last znanega »dohtarja«, ki je pa prešla v roke neke tvrdke motorjev. V nji je imel svojo delavnico knjigovez. Ta je bil ob času požara pri trgatvi na Vipav- skem. Pogorela je cela stavba. Ker ie pihala burja, je bila nevarnost, da se ogenj razširi. Knjigovezu je zgorelo vse orodje in tudi nekaj knjig, ki jih je imel vezati, med njimi tudi več občinskih za- konov. Škoda je velika. r lisa in oprava je zavarovana. Iz Konina. Kakor poročamo na dru- gern mestu današnjega lista, je pogorela v Preserjah hiša, v kateri je imel knji- govez svojo delavnico. Sedaj se nam o tern še poroča: Zaradi požara v Pr.> serjali so sedaj aretirali Drejčka od Ba- šovili in pa knjigoveza, ker sta na su- mu, da hi bila zažgala Iiišo, ki je bila zavarovana za 3.500 K, oprava in pa knjigovezovo orodje pa je bilo zavaro- vano za 6.501) K. Knjigovez ima ženo iz Rilietiberka. Sosedout je povedal, da gre na trgatev k njenmi sorodiiikom. Oro/nik pa je vprasal |)ri soroduikih v Rilieuberku, ako se kujigovez nahaja tam. l-'ovedali so inn, da ga sploh ui bilo in da ie uajbrže pri Basovih. Orožnik ga je poiskal pri Basovih ter ga vprasal, kje je bil za časa požara. Knjigovez odgovori, da v Rilienberku. Ta laž je orožuiku zadostovaia, da je bil sum ute- meljen in je odvedel knjigoveza v />a- por. Drcjeek pa je bil oskrbnik pogorele liise in pa zastopuik raznih tvrdk. Na suinu je, da je knjigovezu iiomagal |)ri za/.iganju. Štanjel. I'rvo primorsko veteransko društvo v Trstu in ok.oiici »Ces. Fr. .los. I.« priredi povodom ustanovitve svoje podružnice v Štanjelu v nedeljo, due 5. oktobra \l)U. v Stanjelu na Kra- su slavnost s konccrtoni in tombolo s sledccimi dobitki: Terna 50 K, kvaterna 75 K. činkvina 100 K, 1. tobola 200 K, ii. tobola 85 K. Srečke so na razpolago v vsaki vasi občiue Štanjel. — Vsaka srečka staue 40 v. Tombola se vrši ob 3. uri popoldne ob lepem vremenu na javnem trgu, v slučaju de/.ja pa v gradu. Za mnogoštevilno udeležbo se |)riporo- ča odbor veteranov v Trstu. Števerjan. Hezelni odbor je zavrnil pritožbo g. A. Cotica in tovarišev gledc imeiiovauja častnih obCanov. ker je ista ueutemeljena. S tern je torej zadeva ča- stnih občanov števcrjanskega zupau- stva, o katerih smo svojc-casuo ze po- ročali, koneeno rešena. Poliflčnl pregled. Državni zbor. Priliodnja plenarna seja poslanske zbomice se vrši 21. t. m., ob 11. uri d,;- poldne s sledečim dnevnim redom. Specialna debata o finanC-ni reformi (avtomobilni davek, totalizaterski da- vek, davek na penoca se vina, novela glede davka na žganje in osebnodohod- ninska novela.) Conrad ostane na žetjo cesarja na svo- jem mestu. »Zeit« pravi, da ostane šef general- nega štaba fern. Conrad pi. Hötzendorf na svojem mestu na željo cesarja. !s*i list pravi, da bo podelil cesar Conradu v kratkem času veliko odlikovanje v znak zaupanja, ki je stavi vanj. Agencija ^Nachrichten« pa poroča, da bo Conrad povišan v kratkern za grofa. Komisarijat za Goriško, Istro in Tirol- sko na obzorju? Kor. agencija »Nachrichten« poro- ča sledeče vesti iz Qorice: Politične ob- lasti na Oor.-dradiščanskem in v lstri so dobile nalog, naj odredijo vse po- trebno, da bi se zabranilo kolikoje vz- neniirjajoče gibanje mod Ijudstvom, ako bi se za te dežele imenovale vladne u- pravue komisije. Zraven tega imajo se- staviti inienik vsch regnikolov, ki bi e- ventuelno bili v občinskih službah. Rnake naloge so dobila vsa okrajna gla- varstva z isto utemeijitvijo na Tirol- skem. 1'rav posebno pa so bila opozor- jena okrajna glavarstva na južnem Ti- rolskem, naj v slučaju resnih demon- stracij zahtevajo obilno vojaško asi- stenco. Solnograške deželne finance. Dezelni odbor solnograški je pred- ložil deželneniu zboru proračun za leto 1914., ki izkazuje 2,131.714 kron pri- manjkljaja. Deželni odbor predlaga 65?& deželno doklado in 10/v. naklado na vi- no in meso. Pasič na Dunaju. Folitični odiiošaji med Avstrijo in Srbijo. Srbski ministerski predsednik Pa- šič je dospel na Dunaj in je včeraj po- setil v ministerstvu našega zunanjega ministra Berchtolda, s katerim je imel daljši pogovor. Pašič je izjavil, da ga ie ta konferenca zelo zadovoljilaa. Sina- tra, da j erazpoloženie tako v Av- Zanjke sta postavila zajcent Angelj Besednjak in lv;in Cotič i/ Humber^a. Za to jLi je sodiščc \ (iorLi obsodilo vsakctfa na 4^ ur zupont. Drva je ukradel i/ cr rskega goz- da Andrcj Carj^o i/ Lokve in je nil /a to obsojen na 24 ur zapora. Konsakracija skoia dr. Pederzolli- ja. Jutri ob l>. mi dopoldnc bo v ba/iliki sv. Justa v Trstu slovesno konsakriran novi skot poreško- puljski nisgr. dr. Tri- fon Pederzolli. Slovesnosti se udele/.c skofic v/ (iorice, Trsta, 1 iubljane in Krka. Yelika nesreča bi se bila knuilu pri- pctila due 2{). p. in. L. Mihaelu MariiiKii bivseinu deželneniu poslauai. Lel ie namreč kot clan okr. sol. sveta nadzo- rovat urudbo novega solskega po- slopja v Kojsko in mil je ob tej priüki padel na glavo kt>s opeke, ki inn ie lo- banjo nekoliko poškodoval. Hobro, da ni bila opeka cela, ker bi bila sieer po- škodba mnogo veeja. ee ue smrtna. (1. Marinicu so takoj rano izprali potem sj je pa peljal v Ciorico do zdravnika. Nadejati se je, da tie bo imela nesrcvja nikakih posledic. Cesta Dolenja Tribuša - Qorenii Trib.iša. C. kr. namestništvo v Trstu je dobilo od ministerstva za javna de!a naloi,r. da ukrene vse potrebno, da se pritine z zgradbo ceste Polenja Tribuša- Gorenia Tribusa, Dvorazredna sola v Škrbini. \' Skrbini >e ie na prosnjo in željo obei- narjev u^tanovila ietos dvorazrediiiea. ker enorazrednica ni vee zadostovala vsled velikega števila šoloobveznih o- trok. Nov irazred se otvori s 1. ianu- varjem 1914. Za to ste bili prirejeni dvo sobi občinske hiše in sicer v I. nadstro- pju. Občinski urad bode v pritličju. Smrtna nesreča v ladjedelnici. v ladjedelnid v Trzieu se je zopet zgodila smrtna nesreča. \' soboto je padel 15 let stari Franc Radetič iz Devina, ki ie bil zaposlen na krovu nove ladje, vsled histne neprevidnosti skoz vrzel v tleh na krovu med stroje in se je na glavi do smrti pobil. Poroka. Oina Luzzatto, o kateri smo poročali, da je prestopila v kato- liško vero, se je poročila v Trstu due 29. sept, s poročnikom domobranskega polka v Tešnu Ottonom Albrecht. Kužne bolezni na Primorskem. - Uradno so naznanjene sledeče ku/.ue bolezni v naši deželi. Kuga na gobcu in parkljih v Klancu, v Lokvi na Krasu, v Podgradu, \' Materiji in v Trstu. Svini- ska kuga je razširjena v Cresu, v Tinja- nu. v Kastvu, \' .lelšanah, v Lovrani in v Trstu. Rožapila. divja v A j d o v š •': i- n i, v P r v a č i n i. \- S o v o d n j a li, v ^ ni aria li. \' Pazinu, \- Poreču, v Lo- vrani in \' Materiii. Kuria kolera je se vedno v trziškem okraiu (Topolian) ;n pa v .lelšanah \r Istri. Za glagoljico. huliovniki, zbrani na sestanku v Splietu 29. septembra, so so- ^lasno sklenili predloziti prošnjo. da se oliranijo starodavne pravice za upor.i- bo K'aRojice v cerkvah spljetske ško- lije. Na Sv. stolico se pa pošlje spome- nica, v kateri se zahteva, naj posebei: papežev delegat prouči in potrdi stok-t- ne praviee hrvaske^a naroda do upo- rabe ^la^oljice. Bomba v vladnetn poslopju na F^e ki. Y noCi na i>etek je vr^el nekdo :u Reki v vladno palaeo boinbo, ki se j-, razletela. Napra\'ila je precejšnjo ško- do. Clo\eških /rtov ui bilo. (Hede te;;a kro/ijo uajra/ličneisi kouieuiarji. Najjrada /a pobitje zvcrine na Sin- jerskem. P'orocali smo /e o čudiii, /a- Konetni roparski z.ivali na stajerskih pla- ninah. ho sedai se še ni do^ualo nie jas- netfa. kai bi bilo. Miuisterstvo uotraujih /adev je ledaj skupuo s poljedelskim miuisterstvom razpisalo ua^rado oOO'.i K /a one^a, ki bi pobil to škodljivo z\'eriuo. Zdai pa lovci ua uoiie! Listnica uredništva. \ notiei 1/- pred sodišeau \ 7(>. st. uaseya listn sin) priobčili vest, da je bil ua tuk. sodisj'i obsojen ua tri dni jeee "Anton Bavcon iz Crniču. »ker je ukradel ua yoriskeui dirkališčil »\'eiodromo'< precejšnjo ki>- ličino Sena». To vest smo posueli iz (i1- kajšnejesa lista -11 Comoro friukuuv. i due 25. septembra t. .1 st. 1>S. Panes smo dobili dopisnico. v kateri natn neki Anton Bavcon iz Čruič pise, da on ni bil še nikdar kaznovau ter zahteva, da to v nasein listu zabilje/.imo, kar sir.o kakor se vidi dra^e volje storili. Kdo hoce 1 uro zastonj? Da razširimo n a § e izvrstne žepne lire povsod, razdelimo 5000 ur zastonj. Posljite nam V a š natančen naslov na dopisnici na tovamo lahob König, Dunaj iu.|z ?ostni urad st. 45, predal st. 359. l Äslesini cementni S skriljevecfirmit ? jeumetcn kamen Buiajboljše vrde FIRMITOVE TGVARNEzadrzoz WEI//ENBACH0&TRIE/TINGI /PODNJE AV^TRIJ-^KO GfXS ZA/TOP/TVO IN ZALOGAsi GGREGORICGORICAozKAULicA/ri Siccr pa je iiioK'oce, da /ivi se kak cintjii Anton H;ivci-ii in se torej onuii- jea vest nanaša 11a onevia dni^osJa, kar bi se dalo sklepati iz te^a, da je priob- oila tudi "l.'lico del l.iioralo-- |irav ena- ko vest z razliko, da pravi "Meo>». »An- (Oii Ha\con i/ (lorice.. in ne "iz Cnii>:> kakor pise "Corrierou. Zdravnik dr. J. Bačer ordinira v ulici Tre Rfe št. 9 v GORICI. Mala Vila u Gorici rP^!"v lepem, mirnem kraju, oddaljena 10 minut od Travnika, Je na prodaj. Pripravna je za upokojence. Proda se tudi proti delneinu odplačilu. Vprašati je pri Ivanu Millonigu, Gorica, Rusa hiša št. 4. Priporoča se, pod novim vodstvom^ na novo nrejeni hotel »Pri Zlatetn Je- lemi((. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovorn po zelo ngodnih cenah. NaJboljHi ccHkiidohiivni vir! Perje zablazine po zelo nizklh cenah. T'Wniscb^^*^*^'^ ?iv,'TJl Pl>rj:i 2 K; JUllJlliV-- —-- ---¦¦-• boljSr vrstc 2 K ¦10 v: polubclo najboljšo K2 HO v; <5isto bclo 4 K; bolo, puh 5 R 1(1 v; 1 kg najfiiiejšt' bi'lo razcppljt'iio 6 K 40 v, 8 K; 1 kfc puli-pcrja. sivo K (5, 7; bolo fino 10 K: liajfiucjšc prsm» 12 K. Pošiljatcv b kg, poštniiic prostn.' Izgotovljena posteljna oprava iz gosU'jra, rtlt^t'ga, plavt'fra. bolcga ali rumpn- k:istcga iiankinga; 1 pemica dolga ISO cm. ši- roka 120 cm tcr 2 blazini vsaka po 80 cm dolsa tor (H) cm široka s t'liiim, trpcžnim puhom K 16 s pol-puhoin K 20, s finim puhom 1. vrstc K 24; posamozne pcrnico 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazinc za poil glavo K 8, K 3f)0. K 4. F'cr- nico 200 cm dolge in 140 cm širokc K ]'.\, K 1470. K 1780 in K 21. Pcrnati madraci iz nioö- nega kn/.astotr;i (iradlna 1 Hi) cm dolgi in llli cm široki K 1250 in 1-4--8Ü. Hazpošilja so proti povzetju, in sicor od K 12 poštiiint1 prosto Nouizajajočo so zamenja alt pa se vzartic nazaj tcr so vrnc denar. C.oniki za- stonj in poštiiino prosto. 5. Benisch, Deschenita št. qqj, Češko. ZAHVALA. O priliki smrti svoje nepozabne matere BARBÄRE URSK se tern potom zahvaljujem vsem onim, ki so mi stali ob strani v tch težkili dneh in spremili dra^o rajnko k večnemu počitku. V GORICI, dne 3. oktobra 1913. ŽalujoČI sin Karol Urslč. Kupujte samo dvokolesaj „ALTENA", francoske vrste.i ^< s0 najtrpežnejši in na boljši bodisi za na- vadno rabo ali za clirke a ^ivalni strojiOripin " 1 „Victoria" I ™ so naipraktičnejši za vsako iiišo. I 1st i služijo za vsakovrstno ši- vanjo in stikanj«* (vi'zonje^.Stroj tcčf brczšiiniiio in jo jako trpc- žen. Puške, samokreso, slarno- roznice in vso v to stuiko spa- ^ dajo^o prodnioto se dobi po to- * varniški conipri tvrdki IKerševani s Cuh, | G O R I C A - Stolni trg St. 9. SPLOŠNA HRÄNILNICÄ =-------= v TRSTU - osnovna po načelih- hranilničnega regulativa z dne 2. septembra 1844. prične poslovati s 1. OKTOBK0M t. 1. Uradi v ulici Torre Bianca štev. 41 Uradne ure od 9.—12. in 3.-5. pop. Vložna obrestna mera 4°|0 »Splosna hranilnlca« v TRSTU je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati | vloge, za katere He zahteva pnpilarna varnost! Jiji'pka Ha banka" pmlrozia i Gorici Centrala Liubliana. podruŽDiee: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst. i^Hlika gltvnlea K 8,000.000. Zizr~~^~ —L------ ***^------------------------------------------- ^ezervnS zaklad K 1,000.000. Vloge na knjiziee po 43;4()i0, v tokoceni racunu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst. deviz-valut. i =-.=-. Eskont menic---------- j Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Borzna naročila. j'i — Stavbeni krediti. — Safes. ' ••".....*- --r-n—-«—¦" ¦'* «« ¦»rfihania. ' || Predujmi na vrednostne papirje. \ Nakazila v inozemstvo. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukezic. „i~:.>i<±\i ir^ f\i\cin\7nm\ nrednik Anton iSavCur.