;- mer pri nas. v naši koniaj porojeni miacli državi, zgrajeni iz potokov krvi sinov nasega edinstvenega naroda, je narav- ii.')st nedoimuio. Rovanjo zoper edinstve- no.st naroda in države, zoper notranjo in zunanjo koi'isolidacijo bi xlo boliotno v eve* in morda že v par letih bi sovražm- ki naše narodne države lahko posmelilji- vo kazali na njene niševine. <>v Mv.ida- li ste nekaj trhlega. To lii snielo in ne sine dalje iü. Zato so je poiavil v naših vrstali mogoecn klic: inteli.vi.enca na plan, vcn iz dušcvnc krize, v boi za nase narodne ideale, Ki nam jili teptajo v blato znnanji in zalibos tudi notranii sovražniki! Prvi svetel pojav je bil zbor dusev- nili delavcev. zbor slovenske inteligenec iz vseli sloj-jv naroda dne 8. in 9. nov. x Cclj«, sklican od celjskc okrožnc orgam- zaeije deinokratske stra-nkc. Dne 8. nov. se je na krasno nspeleni zborovanjn sia- rejsin slovenskih naprednih akademieniii unistev postavil tenielj tesni organizaeiji sinvcnskeini! akadeinicncmii razunmi- stvn. Ustanovila se je njenri zvcza, ki pa se mora v dogledneni easu raztegniti na vve jugoslovansko ozemlje. Iz tc zvczc naj izhaja za na So inteligenco iinpnlz zn enotno, sinotreno delo v piid narodu in narodni državi, ta zveza bodi tesna vc^ med vseini člani onega stanu naroda, ki je bil vsikdar in bo vodilna in gonilna si- la vsega političnega življenja in razvoja. Kakor tudi življenjski vplivi vsakega po- sameznika po svoje prenstrojijo, eno je ostalo sknpno vsej naši inteligenei: ideja naprednosti, svobode, detnokratienesn in soeijalnega pojinovanja vsega našegn drzavncga in zasebnega življenja. In mt tej podlagi mora naša inteligenca iskati skupnili poti in enotiiili smernic v pozl- tivnem dein in ndejstvovanju v narodu. In s tega vidika se je 9. nov. vršilo dniA'o zborovanje nase intelisence 'z vseh slojev naroda. Postaviti temeljni kamen za sinotreno kulturno, izobraže- valno delo med Ijndstvoin, je bil namer; zborovanja. To se je tndi z&'odilo. Usta- novila se je Zvcza prosvetnih društev >:a Sfovenijo za enkrat s sedežem v Celju, kier je že s\roj eas bil sedež Zveze nn- rodnih driKŠtev na Žtajerskem in Koro- s'keni. Dvi.u'niti v narodu speee sile in zn- klade, ne iz strankarskili, ampak iz sploš- no narodnih, kiiltnrnib naffibov, to botli iialo.ua nove Zveze. Porocila, ki so na:-.i jili na tem zborovanjn podali prof. dr. (jrošel.1 (o ]K))ožajn slovenske iiitelitfeiT- ce), prof. dr. Dolar in dr. Kukovee (o pre- porodii javncffa zivljenja) tcr dr. Reisinnn (o ciljili in nalojjali Zveze), so nam dala \eselo sliko razniaha duševnili sil našc- ,ua demokratskeica raz.uniništva v bližnji bodočnosti. Dve smeri se nahajate dane- v nasi inteli.^enci, je povdaril dr. Orošelj: cna, ki sledi naRibom žepa. drii.^a. icte- alna, ki ob pravilnem pojmovanju las:- 11 ill intere.sov ima tndi smisla za kulturno narodno delo. In naravnost v pesniški sliki je opisal ta del naše hiteligence kot ono plast poKorja, iz katcrega priteka čez naše narodnc poljane vodovje kut- tuniega dela, ki osvczuje in oplo.ia to. n:j- šo narodno zemljo. Ta inteli^cuca je prt- stala že vih.arje in preizknšnje klerikainc- .ira nasilia in konipeije ter avstrijskcsa militarizma, ta inteliM'cncu je cvet tiarc?- da. kateremu mora slediti tudi sad. Sine mice so podane, podlaM'a zji'r;:- jena, cilji jasno pred nanii. Nalo.i;a naSa je. da sklej)om slede dejanja. Zveza Cc- nioknitsk'jft-a starcišinstva in Zveza iTc- mokratskili kultnrnih or^anizacij ne snu-- ta ostati na papirjn. Kazlijnio vodovje svojeüa kukunietfa dela cez nase poija- ne. oplojajrno naše naroduo ])olje. Krit.ika in rusenjc je bila nalo.cfa nase intclijrcncc v polminoli preteklosti v bivši Avstriji. zidanje in ntrjevanje je liaša nalo.irn Ja- nes in v bodoee. Pri tem pa mora iz^initi iz nas vs:> ka malodnšnost in nezaupanje v zma^o demokratske ideje. če tn in tain zapiše še ostri in duseci puli reakcije, živa, kIo- boka, -nezlomljiva vera v to zmago nar; mora iiavdajati. Le tako je nio^oee. da se podamo na delo z onim zanosom, ki je jamstvo za nspeh in za zinajco. — -vs-— POLITIČNE VESTI. Narodno predstavnistvo odsodeiiü. ime 15. tin. je bil podpisan ukaz o odtio- ditvi parlamenta za dva meseea. ____Občiiiske volitve v Slovcniji se bli- žajo. Prcdscdstvo dežclne vlade je okraj- iiim fflavarstvom izdalo navodila za pri- pravc za izvršitev občinskih volitev na l)(kllasi splošne in enake volilne pravice. Za poslanika naše države v Madriiiu •ho imenovan dr. Ante Tresič-Pavičič. Radikale! so zopet spletkarili. Iz Pariza poročajo, da so politiki radi- kal ne stranke, ki so v Pai izu, moledo- vali krog regnnta Aleksandra, naj po- veri scstavo vlade še enkrat Pašiču, ki bi Se enkrat poskusil sestaviti koncen- tracijski kabinet. Regent pa jih je od- slovii, ker je miienja, da ne gre več eksperimentirari. 1 Dr. Šušteršič , zopet spletkari. »Slov. Narod« prmaša iz Beo^rada vest, da je dr. Šušteršič, ki biva v Švici, dobil od bivšega cesarja Karla na ra/> pola^o denarna s;eci>tva za vt-liko pro- pagando za habsburško dinastijo inza črnogorskega kralja Nikita. Sam je šel v ujetniška taborišča.v Italiji in pod- kupil veliko slovenskih fantov, da so se vpisali med črnogorske »dobrovo- lja«, ki so se pridružili italijanskim četain, da odtrgajo Črnogoro od Jugo- slavije. Delovanje izdajalca dr. Šušter- šiča je res nagnusno. Trpljenje Jugoslovanov v Zadru. Izza zasedenja Zadra po d'Annunzijevih banditih so. za tamošnje Ju^oslovane došli težki dnevi trpljenja. Arditi vdi- rajo v hiSe našin Ijudi in jih z oročjem v roki silijo, da morajo izobeSati ita- lijanske zastave. Tudi v ostalih krajih Dalmacije, kjer so italijanske čete, so se začela nova preganjanja našega ljud- stva. Ljudstvo nestrpno pricakuje ju- goslovanske čete. V Splitu in okolici je proglašeno vojno stanje. Balkanska Zveza. Pariški »Temps« javlja: Predsednik bolgarske delegacije je izjavil, da je Bolgarska brez vsa- kega pridržka pripravljena sodelovati v že sedaj aktualnih vprašanjih za osnutek balkanske zveze, nad kojo bi prevzela antanta protektorat. Zatrdil je, da so pogajaiija že resno napredovala in da se je Bolgarska že sporazumela z Jugoslavijo, Grško, Rumunijo in Cle- menceaujem. Municija za Madžarsko Jz Italijo? Dunajski listi prinašaio vest, da nepre- stano pribajajo transport! municije iz Italije za Madžarsko. »Abend« ob tej priliki praša vlado: Kaj je s to muni- cijo? Opozarja, da bi se lahko ta mu- nicija uporabila tudi proti Nem- Avstriji. Wilsonov predlog glede Jadrana. Zadnja Wilsonova nota Italiji predlaga, da se proglasi Reka zaüasno za dobo 5 let za svobodno mesto. Ako se do tega časa ltalija in Jugoslavia ne spo- razumeta o plebiscitu, postane Reka ?. okolico končnoveljavno sainostojna dr- žava. Dnlmacija pripade Jugosiaviji. Zadar dobi avtonomijo, Albanija posta- ne italijanska. dulmatinski otoki se nevtralizirajo. Angles :i list o Italijanskih držav- niküi. Londonski »Times« piše o do- hodu italijanskcga ministra zunajni!" zadev Scialojo v London. Scialoja pr; haja, da razpravlja o položaju in.od- noSaju Italije napram angleški vladi. »Times« pozdravlja Sciaiojo, želeč. da se čim prej rošiio problemi, katerih rešenje neprestano preti s komplikaci- jami na Jadranu in na vzhodu i'lvrope. Nitti in njegovi predniki so se često pritoževali, da zavezniki, osobito An- gleška, niso vedno podpirali srčno ita- lijanskih interesov. Medtem pa lahko zavtzniki vsvojo opravičbo povedo, da je shizbena politika Italije bila često zelo nerazumljiva, da so se ze!o po- gosto ustvarjala v deželi umetna raz- položenja, in da tudi italijanski državniki sami niso bili dosledni v svojih pogledih. »Times« pravi, da bi italijanski minister v položaju senatorja Scialoja lahko c'fsto odkrito angleški vladi povedal vse pogreske. katere misli da so storili zavczniki, pa tudi vse pogreške Italije. Mogel bi posebno priznati ozkosrčne zahteve london- ske pögodbe, ter da ltalija ni v vsem izpolnila svojih obvez v vojni, da ni NemČiji napovedala vojne, kakor bi bila mörala. Ravnotako bi moral priznati nespretno politiko napram južnim Slovanom.« Zahtevano zadoščenje za mad- 2arski vpad v Prekmnrje. Naš vojni minister hadžič je 12. tm. imel posve- tovanje z angleškim višjirn častnikom, ki je priSel na prošnjo budimpeštanske vlade v Beograd kot posredovalec za- radi zadoščenja, katero naj da Ogrska zaradi vpada v Prekmurje. Ogrka vla- da predlaga, da bi priSel njen vojni minister v Beograd se opravieevi. Pri- pravljena je dati tudi odškodnino. Isto- tako bi plačala odškodnino ranjencem. Tudi bi čete, ki so izvršile napad, v. vihrajočimi zastavami defilirale pred skupinarni na:x,ih vojakov in jim izka- zale cast. Hindenburg namerava baje kan- didirati pri volitvah za predsednika nem^ke republike. Proti ftemu so pa vse stranke. Dr. JVHLKO HRAŠOVEC: 25 let delovanja Celjskega pevskega društva. Dne 11. decembra 1894, to je ravno pred 25 leti. javil je mestni magistral celjski pripravljalnemu odboru, da je nu- niestnija v (iraden odobrila predl.ožena Ji pravila Celjskega pevskega drnštva. S tem je bil položen temelj dništv;:. katerega petindvajsetletnico obhajamo danes in katerega res neimiorno delovn- nje je v ozki zvezi z napredkom sloven- stva na Spod. Stajerskem sploh in v Ce- lju posebej. Do lcta 1894 se je celo živ- Ijenjc celjskili Slovencev osredotočalo v Narodni čitalnici, ki je bila njih pravo zn- vetisče. Narodna čitalnica je gojila vse pahoge društvenega življenja, tudi dra- matiko, petje in glasbo. Nas živelj se je v tedanjih casih pn ¦Zv v toliko okrepil, da so pričeli misliti na ustanovitev posebnega pevskega drn- stva. Nüumorno. delo onih mož, ki so vodl- li pripravljalna dela, rodilo je kmalu sad: naše drtištvo je krepko stopilo na plan in, še mlado, se uvrstilo takoj v prve vr- ste bojevnikov za našo slovensko stvm. Da so ,takrat raznmevali ogromen pomen petja, nam kaže dejstvo, da stejc nase društvo žc v prvern letu obstanka 47 izvršujočih članov. Prvi predsednik je bil odv. kandiüat dr. Janežič, prvi pevovodja g. Miinda. l'akoj v prvem Jetu price! je v društvu sisteniatiCen poduk v petju. Drnštvo je priredilo Martinov in Ml- Klavžev večer, katerih glavni spored so bile pevske točke rnladega pevskega društva. Mlada. sila, ki je spala v društv^i, razmalinila se je pod nemnoriiim. vod- stvom takratnega predsednika, ki je bil obenem tudi pevovodja, dr. Vladimirja Ravniharja, do nepričakovanc višinc. 14. jiinija 1896 nastopi Celjsko ])cv- sko drustvo v vecjem prvem koncertu v hotelu »pri Kroni« s popolnim nspehom V tem letu je dništvo priredüo še več dru- gih nastopov in prireditev. Leto 1897 je mcjnik v zgodovini celjskih Slovencev. .To leto se je otvori- la naša trdnjava. naš Narodni dorn, pod katerega gostoljnbno streho slavimo da- našnje slavlje. Pomen in zgodovina ic staybe sta z zlatimi erkami vi)isana v nrt- šein drustvenein življenju. Ves slovenski živelj, ki je bil do takrat navezan na rar- ne tuje, ne najlepše prostore, dobil je dorn, vreden svojega imena. Tudi naše pevsko drnštvo, ki je do leta 1897 prebi- valo v okrilju Narodne čitalnice pr* »Strausu«, v sedanjem hotelu «Pošta«, prišlo je pod to streho. Dnevi otvoritve Narodncga doma 7. in 8 .avgusta 1897 ostanejo v neizbris- neni spomiiiu vsem, ki so jili preziveii. Naše društvo, kot sploh vsa druga. urt:- štva, je sodelovalo pri tem slavlju, ki Je bilo res veličastno. S ponösom so kazali odslej vsi naši ljudje na svoj Narodni dorn kot dokaz slovenske zila^vosti in slo- ven.skega dela. S ponosom in veseljem so se zbirali tu vsi poedinci iu vsa clru- štva k neiunornemu dein, ki je povzro- čilo, da je ta stavba postala sree našega mesta in liascgd življa, ki je s svojim Utripom in svojo krvjo dajalo moe v naj- bolj žalostnih trenutkili. V Narodnem domu prieelo je tuul nase društvo veselo novo življenjc. Pevsko navdušenje je bilo vsestran- sko. Vaje je vse pridno posečalo in dru- štvo je raslo in napredovalo vidno. Ze leta 1897 se je sprožila misel, tla si nabavi društvo drustveno zastavo. ~~,- Vsled agilnosti odbora in clanov je že leta 1898 postala beseda meso. Dnevi 13., 14. in 15. avgusta so slavnostni dne- vi blagoslovljenja našega prapora. Veli- častno slavlje, pri.katerem je sodelovalo pod vodstvom slov. pevskega 'društva iz Ptuja 11 društev, je imelo popolen uspeJi. Nam posebno naklonjeni mestni nemški rnagistrat je sicer skušal kot vedno on takih prilikah slavlje zinanjsati in motiti. Prepovedali so nam sprejem gostov in društcv na kolodvoru in slavnostni po- hod z razvitirni zastavami po rnestu. Rla- goslovljenjc se je izvršilo v cerkvi Sv. Jožefa v prisotnosti tisočev našega lji;el- stva. Kumovala je zastavi g. dr. DečKo- va. V dolgih vj-stah korakala je nato množica za razvito našo modro-belo ;:r,- stavo proti mestn. Pri voglajnskem rno- stu pod želczniskim vijaduktoni smo mo- rali zastavo zviti in tako korakati v Na- rodni dorn k slavlju. Slavnostno razpoio- ženje pa je ta skiep magistrata le še pr?- vzdignil: stisnili so si roke pevci in si o!)- Ijubili, da delajo po najboljsili močch na to, da bo nemške strahovlade \- Celiu konec. Tako je tudi bilo: one. ki so nas ila- cili. je južni veter odnesel, nas prapjr pa v isti stari lepoti vihra in bo vihr'l 5e mnogokrat v Celju in v celi naši osvobo- jeni in tudi se ne osvobojcni domovini. Slavnosti so koncale z lepo uspelim izletom na Teharje. Cela jugoslovanska. pa tudi češka iavnost je nase slavlje po- zdravila z uebrojem brzojavov in dopl- sov. S preselitvijo v Narodni dorn pris'i smo v posest za takratne case udobue.crn. in lepega odra in glcdališke dvorane. Ker posebnega dramatičnega drtr- štva ni bilo, prevzelo je nase druStvo prirejanjc predsta\;. (Dalje sledi.) štev. 116 »NOVA D O B A« Stran 5. Lah za slovenske šole v Trstu. Kakor poroČajo iz Rima, se je Ijudski poverjenik za Julijsko Benečijo (naše Primorje) izrekel za zopetno otvoritev slovenskih 5ol v Trstu. Knjiga o zgodovini vojne. Mi- nolo sredo je bila obelodanjena zbirka nemških aktov o vojni, katere je se- stavil Karl Kautsky, znani nemški so- cijalist, s pomočjo grofa Montgelasa in profesorja Schrückinga. Zbirka obsega Štiri zvezke in vsebuje vse akte po- čenši od sarajevskega umora pa do napovedi vojne Avstrije Rusiji. Obsega zavseni 1123 aktov, od teh 937 v ce- loti, ostaie v izvlečku. Kriza v čehoslovaškl vladi reše- na. Vsled posredovanja predsednika Masaryka so narodnosocijalni člani če- hoslovaške vlade sklenili ostati na svo- jih mestih. Kako je na Dunaju? Državni kan- celar Nem. Avstrije dr. Renner je po- ročevalcu francoskega lista »Temps« iz- javil: »Zadnji trije meseci so bili za našo državo,- zlasti za Dunaj nekaj strahovitnega. Umrljivost otrok je do- segla 60 odstotkov. Delež premoga je padel na 3 kg za teden in rodbino. Že- leznice skoro sploh ne funkcijonirajo več.« Lahi proti laškim imperijalistom. Iz Splita se je poročalo 14. tm., da so po italijanskih mestih na zidovih na- lepljeni plakali z napisom: »Nočemo Reke! Nočemo Zadra! Hočemo mir!« Iz Husije. Zadnja poročila o bojih med rdečimi in belimi četami pravijo, da so rdeče čete na zapadni fronti prodrle 20 verst jugozapadno od Narve. V Ukrajini so pa zavzeli dve za Kije- vom najvažnejši mesti Harkov in Poltavo. Izjava italijanskega ministra Scia- lo.ia. Londonski list »Morningpost« priiiü- sa II. tin. rnzgovor z italijanskini inini- *troin za zunanje zadeve Scialojo, ki je izjavil: »Italija se mora vcdiio spominja- tt, da ste dve trctjini prebivalstva.higo- shjvijc, cetudi je danes prijateljska drža- va. bili za časa voine ne le neprijateij, ampak najhiijši neprijateij Italijc. Zato sc ne more zameriti nezadovoijstva v Ita- liji, ki je v vojni toliko trpela za splosno stvar. Glede d'Annunzüa je izjavil: Nc pozabite, da dela d'Annunzio proti želji italijanskc vlade. Konštatiramo pa, da nc nioreino poslati ne cirega italijanskc- vi'a vojaka. ne ene italijanskc ladjc, tfa iztira d'Aniiiinzija iz Reke, ker v svojem postopanjii glede Reke predstavlja cV Armunzio brezdvomno znaten del itali- janskega. javnega mnenja. Moj cilj je, priti do rešitve, ki morda ne bo ugajala d'Annnnziju, ki bo pa zadovoljila itaTi- jansko javno ninenje«. IZ PREKMURJA. Poštni promet v Prekmurju. Poeen- ši z dnem 15. decembra tl. se otvori pri vseh postnih uradih v Prekmurju, kateri so iinenovani v okrožniei od 7. novembrxi j)opolen denarcn promet, to je vplačcvn-' nje ter izplaecvanjc postnih nakazmc, vplaeevanje potoin položnic, izplaeeva- nje plaeilnih nakaznic, sprejemanje in izdajanje denarnih piscm, sprejemanje paketov, ki so obremenjeni s povzctjem, sprejemanje in izdajanje pisemskih po- vzetnih pošiljk ter postnili nalogov. Pa- ketno tvarino naj sprejeniajo uradi do preklica na lastno odgovornost pošilja- teljev in brez jamstva poštne upravc. .V Prckmurju so otvorili te dni novo — ectrto tclcfonsko centralo in sicer v Cankovi. IZ KOROTANA. »Mir« se tiska sedaj v Prevaljah, kjer je družba Sv. Mohorja uredila svo- jo tiskarno. S kakšnimi sredstvi hočejo Nem- ci na Koroškem v slovenskem pasu vzbuditi med ljudstvom sovraštvo proti Slovencem, kaže slučaj, da so nernški listi prinesli te dni vest, da so naši voja- ki ustrelili bivSega župana v Borovljah Adamitscha. Vest je seveda popolnoma izmišljena. MARIBORSKE NOVICE. Prvi javnl koncert Glasbene Ma- tice se je zvršil 12. tm. v nabito p-olni kazinski dvorani mestnega gledališča. Žal so morale nekatere najlep5e pevske točke odpasti, ker so nenadoma obo- lele kar tri glavne osebe v zboru. Porotne razprave so se pričele v pondeljek. NajzanimivejŠa se je pričela včeraj 16. tm. proti roparjem, ki so o- plenili trgovino Senčarjevo pri Mali nedelji. O pariških utisih predava 21. tm. v mali dvorani Narodnega Doma prof. dr. Fr. Kovačič. PTUJSKE NOVICE. »Ruski kružok« smo si osnovali v Ptuju za učenje ruščine in spo- znavanje ruske kulture in književnosti. Ruščino poučuje nek begunec. Srbski častniki so polnoštevilno prijavili pri- stop. Upamo, da bodo tudi drugi Ptuj- čani uvaževali velik pomen ruskega jezika. Zveza ktnetijskih podružnic za ptujski okraj se je ustanovila 30. nov. Predsednik je Miha Brenčič. Kmetljsko bralno društvo v Ro- goznlci ima 21. tm. ob 15. uri pri Bra- čiču občni zbor, na katerern predava o kmetijstvu Vičanski Škrlec. Cankarjev večer priredi splošno žensko društvo v Ptuju 18. tm. v gor- njih prostorih Narodnega doma. Iz časopisja V »Slov. Narodu« priobcuje dr. iv. Tavear elauek »K valutni uredbi«, v Ka- rem se bavi z namero iinančnega mim- stra Veljkoviča, da bi se krona zamenjala z novim državnim dinarjcm v razmer.iu 4:1. Dr. 'l'avear je ninenja, da se hoee zr,- devo rešiti v Bcogradn povrsno in s silo ter da bi pri takem naeinu zaRienja- ve nastalo v .lugoslaviji pomanjkanie cTe- narja, kakor se je to zgodilo celo na j Ceskem, ki je odtegnila prometu 50 oc»- J stotkov svojega denarja. Ne veniie, da ' bi se po zamenjavi z dinarjern moglo .'. . enim dinarjem isto kupiti, kar se je precl j zamenjavo knpilo za 4 krone. Svari precl gospodarskim Kosovim poljem, na- Ka- tero nas laliko zapeljejo finančniki s ta- ko rešitvo in na katerem bi laliko zn "vedno mrtvi obležali. »Jugoslavenski ekonomista« prina- 5a izpod peresa Adriaticiis-a elanek pod uaslovom »Solun«, v katerem izvaja, cTa Solun brcz našega izvoza in uvoza ne more živeti, ampak samo životariti. Tn ee bodo Orki kot vesei in dobri trsovei pametni, bodo storili vsc, da bo Solun ravno tako naša luka kakor je njihovn. Danes žalibog Orki mečejo naši trgovini v Solunu polcna pod nogc. Scdajni predsednik ürske, modri Krceanin Venizclos, ima nalogo, da Solunu osigura obstanek in procvit. Izpred celjske porote. Kakor smo že poročali, stal je v petek, dne 12. t. m. pred porotniki Franc Glažer. 36 let star, črevljar iz Tržišča (okraj Sevnica) pod obtožbo umora svojega svaka Antona Rateja, s katerim se je bil sprl, ker mu ta ni hotel prepustiti domačega zemljišča. Obremenjevala ga je posebno sestra Neža Glažer, ki je izpovedala, da je videla, kako je obtoženec pobil svaka z ročno sekiro na tla, ter ga pustil ležati mrtvega na lieu mesta. Obtožen- čev oče, France Glažer, in druga se- stra Terezija Glažer sta se poslužila postavne dobrote ter sta se odrekla pričevanju. Porotnikom se je stavilo edino vprašanje na hudodelstvo umo- ra, ker se jim je pa izpovedba price Neže Glažer zdela očividno sumljiva, so zahtevali še drugo vprašanje na oddaljeno sokrivdo pri umoru ter so prvo vprašanje zanikali, drugo pa po- trdili. Na podlagi tega krivdoreka ob- sodil je sodni dvor Franca Glažerla po § 137 k. z. na štiri in pol leta težke ječe. Predsednik razprave bil je s. sv.» Dr. Stepančič, zagovornik dr. Hrašovec. Dne 13. dec. 1919 dobil je Anton Jevše- nak na podlagi krivdoreka porotnikov, ki so potrdili, da je Jevšenak tat iz na- vade, 7 let težke ječe. Isti dan sta se zagovarjala pred porotniki Franc Ropo- tar in Štefan ArliČ, oba iz Celja, zaradi hudodelstva tatvine svinca iz tukajšnje einkäme. Oba sta svoje dejanje v pol- nem obsegu priznala. Porotniki so njim stavljena vprašania potrdiü z omejitvijo, da vrednost ukradenega svinca ni pre- segala 4000 K. Sodni dvor prisodil je prvemu 5 mesecev, drugemu 3 mesce težke ječe. Obema obravnavama pred- sedoval je sodni svetnik dr. Premšak. Obtoženca Jevšenaka zagovarjal je g. dr. Kukovec, Ropotarja in Arliča pa g. dr. Ogrizek. Cenj. naročnike, ki še niso do- plačali naročnine za Novo Dobo, prosimo, da diferenco od 24 K na 36 K, računši od 15. aprila takoj poravnajo» ker moramo z novim letom knjige v redu za- ključiti. Upravništvo. CELJSKE NOVICE. Nad celjskomestno gospodarstvo se je spravil v tukajšnjem nemškem lističu nek celjski nemžki učenjak, mor- da 'celo kak član bivšega občinskega odbora. Zahteva celo revizijo v posa- meznih podjetjih, ki se vodijo v režiji mesta. Mi nimamo nič proti reviziji vsega mestnega gospodarstva; zanimi- vo bi pa bilo seveda, revidirati ga za veliko let nazaj, da bi se videlo, kdo je sokriv ogromnega zadolženja celj- ske mestne občine, osobito pa, da bi se videlo, kdo je povzrcčitelj, da je mesto podpisalo nad 3 milijone kron vojnih posojil. Morda bi pri tern po- stalo vroče marsikateremu nemškemu očancu, ki je sedel v nemŠkem občin- skem odboru in še danes sedi na top- lem v Celju, pa iz.zasede morda sedaj iz dolgega časa zabavlja na s edajno mestno gospodarstvo, ki se resno tru- di, spraviti mestne finance v red! Naj bodo gospodje, ki uživajo kljub nešte- tim svojirn grehorn dobrote jugoslo- vanske države, zadovoljni, da ne pri- dejo po vTsti na obtožno klop zaradi naravnost lahkomiselnega gospodarstva nemškega občinskega odbora pied in med vojsko. Kritika je nekaj samoob- sebi umevno pripustnega, toda kritiko- vati more in sme kako stvar edino nekdo, ki ima v isti zadevi čiste in ne umazanih 10k. To si naj zapomnijo naši nemški someščani öd prvega do zadnega, zakaj krivi so vsi: oni, ki so lumparije uganjali, in oni, ki so jih v tern podpirali. Glede iiapisov na celjskih ulicah smo že zadnjie omenili, da so uliene in lüsne table žc davno naroeene in bi bile imcle že pred tedni dospeti. Z ozironi na notice v raznih drugih listilrto ponovno konsUi- tivamo. Krivda, Cki jih šc ni, nc luži nc pri lriestnem sosvetu in ne pri niagistratu, üinr'ii'i j)ri tvrdki. Kai je z olepsevaliiiin društvom? ()Jkar je celjska obeinska uprava presla v slovenske roke, je prenchalo s svojini delom tudi Olepševalno drnštvo, ki ga imajo še Nernci v rokali. Že hmsko polet- je se je posebno v mestneni vrtu pojavT- lo nuiogo nedostatkov, ker društvo ni hotelo vee delovati. Sklenilo se jo." drir- šlvo prevzeti in v to svrlio nabrati slo- venske Clane. Misliino, da je že pač skrajni eas, da se to tudi izvede, zaka] priprave za prihodnio spomladno in po- letno sezono se morajo izvršiti, da ne bo- do nas'j niestne naprave, katerili oskroo bi naj imelo v rokali olepsevalno .dn:- stvo, tudi takrat še mtdile sliko zapušce- nosti in zaneiTiarjeuja. Mestna osnovua soia v v,eiju Za /YUklavza je bilo obdarovanih due 5. dec. t. 1. 116 ubogih šolskih otrok obeli naroa- nosti iz deške in dekliške sole z obleko, obuvaloni, šoiskimi potrebšeinami In pccivoni. Obclarovala je tc otroke gospa /Vlarica dr. Seniečeva, katcra ic v ta na- men teden dni poprej nabirala denarne In blagovne prispevke pri dobrosrenih Ce- .ljaiiili. Nabralo se je v denarju 2.396 K In raznega blaga. Zal, da ni lnogoče navesti vsaj imena veejih dobrotnikov; zato sc pa bodo njih imena hvaležno zabelcžiia v solsko kroniko. — Naslcdnjcga dne, 6. dec. je pa bilo zopet obdarovanih drugili 89 ubogih solarjev z razlieninii deli obie- ke, kar je preskrbela iz Ljubljane gospa Ela dr. Kalanova. Solsko vodstvo se obe- ma blagima gpspema za njuno dobrosrC- no požrtvovalnost v iuicnu obdarjeniu otrok najiskreneje zahvaljuje! Vsem blagim dobrotnikom, ki so z neprieako- vano požftvovaluostjo pripornogli k tako krasnemu uspeliu, pa globoka zahvala In Bog povrni! — Joško Bizjak, vodja sole. Zagoneten slučaj. Včeraj opoldan je po inieijativi g. Žagarja celjska policT- iu ustavila precej velik voz, naložen r, usnjem, ki je bil namenjen proti Vojniku. Voznik je izp*bvedal, da je usnje Laurl- tschevo iz Konjic, ki ga je svoj čas pro- dal v neko celjsko trgovino, sedaj ga pa vzame nazaj «za militer«. Ker je zadeva vsekakor zagonetna, je polieija povabila voznika z vozom vred na stražnico. — Usnja je 240 kg. Ob 25 letnicl »Ccljskcga pevskega društva« je darovala kuniica zastave ga. Adela dr. Dečkova 500 kron namero novega jubilcjncga traku na zast.ivo. -—- Odbor se ji za ta velikodiišen dar najsrC- ueje zahvaljuje. Vojaškemu sodišču v Celju so ocT- dali podnarediiika IV. annijske oblastl" v Zagrebu Svetozara Damjanoviea in peš- ca Diišaua Iliea. Aretirali s,o ju 13. tm. vv Zidanein niostn na postaji, ker sta stroje- vodji 1 vanii Macherju iz Maribora ukraci- la listnico z 1400 K. Danijanovič je bil ?e tako drzen, da se je polieijskim organom pouudil v poinoč kot orožnik za osebno preiskavo navzoeih v restavraciji 3. rar- reda. lzkazalo pa se je, da je sam tat. Našel se je pri njeiu ves ukradeni denar. ki ga je oškodovanec spoznal'za svojegn. Zalivalu. Odbor Zveze vojnih invali- dov v Celju izreka zahvalo vseni gg. ir- goveem in drugim darovalcem, ki so bo- disi v denarju ali blagu pripoir.ogli k le- peinu uspehu nase tombole; istotako vsem obiskovalcem prireditve.-- Odbor. Dve otroški igri v Celju. Pro- šeni smo, obiaviti: Dne 7. in 8. dec. je celjsko dramatično društvo uprizo- rilo na našem odm otroški igri »Pe- pelko« in »Trnjulčico«. Hvalo za trud zasluži v prvi vrsti gospa Vera Založ- nikova, ki je pravljico »Trnjuičico« po- pravila in izpremenila v igro. Hiša je bila obakrat razprodana do za,dnjega kota in mnogi, ziasti otroci, so bili pri obeh predstavah. Saj že precej dolgo ni bilo predstave, ki bi bila nalašč za otroške duše. Igri sta bili ponekod za- res krasni, zlasti »Trnjulčica,« k> je dosegala svoj vjšek v prizoru, ko so ol^stopile, vile Trnjulčico, ki je bila kaj dražestna in je očarala vse. Male vile in še posebno ona v »Pepelki- in Pe- pelka sama se bile zelo srekane in si pridobile srea vseh. rivala gre tudi vsem drugim igralcem in igralkam, gospo ZaloŽnikovo pa prosimo, da kma- lu zopet kaj uprizori za našo mladež. R. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Celje In okoliej. V času od 13. X. do 14. XII. t. 1. se je pri- glasilo 178 prostih mest, dela je iskalo 376 delavcev. Posredovanj se je jz- vršilo 102. Na razpolago je delo: eko- nomom, steklarjem, kovačem, ključav- ničarjem, kleparjem, žagarjem, fffTzHr- jem, krojačem, čevljarjem, klobučarjem. kletarjem, mlinarjem, pekom, slaščičar- lem, tesarjem, laborantom, pisarn. mo- čem, hlapcem, deklam, dninarjem, služ- kinjam, sobaricam, prodajalkam, vzgo- jiteljici. Del a iščeio: ekonomi, ru- darii, plavžni delavci, vrtnarji, delavci v kamnolomu in delavci porcelan. stro- ke, pečarji, zlatarji. žagarji, kliučavni- čarji, kovači, monterji, instalaterji. stru- garji, livarji, sedlarji, tapetniki, Čevljarii, mlinarji, peki, mesarji, kletarji, nata- karji (-ice), šivilje, kuharice, sluge, paz- niki in vratarji, laboranti, zidarji, foto- grafi, strojniki in kurjači, tov. delavci, pisarn. moči, trg. uslužbenci, služkinje, hišnice, hlapci in dekle, vzgojiteljice, bol. strežnice. Delodajalci se opozarjajo v svojem lastnem interesu, da prijavijo prosta mesta zgoraj imenovani podruž- nici, ker so tu vedno v evidenci brez- poselni delavci vseh strok in je po- sredovanje brezplačno. S priglasitvijo prostih mest pa tudi koristijo delavcem, ker jih s tem obvarujejo nepotrebnih stroškov potovanja in iskanja služb. Posredovalnica uraduje vsak dan od 9. do 12. dop. in od 2. do. 4. pop. razun ob nedeljah in praznikih ter sobotah po- poldne. SploŠno konzumno društvo v Ce- 1)U. Naprošeni smo objaviti: Akcijski odbor zoper draginjo v Celju je sklical 15. tm. sestanek, na katerem se je raz- pravljalo o ustanovitvi splošnega ko- zumnega društva. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani je že dovolila primerni kredit in prostor ie tudi zagotovljen. Priprave so v polnem teku in domalega končane. Pristopilo je že precejšnje število članov. Da se pa more čimpreje začeti s poslovanjem konzuma, vabimo vse, ki nameravajo pristopiti in še tega niso storili, da to kakor hitro mogoče store. Sklical se bode nato občni zbor, na katerem se bode izvolil upravni odbor. Delež zna- ša 50 K, pristopnina 4 K. Nove člane in vplačila sprejema iz prijaznosti g. Janko Bovha, Kralja Petra cesta. Pri- pomnimo, da je to splošno konzumno društvo, katerega se morejo posluže- vati vsi stanovi. Mislimo, da bi bilo odveč, važnost takega konzuma za Celje posebej naglašati. Akcijski odbor. Stev. 11») »NOVA DOBA« Stran ft, DNEVNE NOViCE. Vse ceiijene dopisnike iz raziiih kra- jev zopet prosinio, da uam posHiajo red- no kratka poročila o vseh doRodkili v svojih krajili. — Uredništvo. Službi okrajnega zdravnika za C-^je in Slovt'iij.uradcc sta razpisani. Brivec, zanusljiv in odloOnp naro- den, sc isčc za lep trv: na Stajerskem. — Psinudbc na urudiiistvo »Novc Done« i)od »Brivec«. Sodno uglavljeni klerikalni denun- üiant iz avstrijskih Oasov je neki upoKo- jeni polkovni zdravnik dr. Benedik na liledu. Hotclir Tome nni je v sodni dvo- rani po priCnIi dokazal, da ga je leta 19I4 pri orožni.štvu in politični oblasti ovadil večkrat kot srhofila. In ta dr. Benedik je clan klerikalne stranke in igra v njej na Oorenjskeni .^lavno iilo.^o. Zelo zani- ini\'o! Umrl je 1-4. tin. v Dupljah na Oo- rciijskeni znaiii pisatelj. župnik Peter Bo- liin.iee v 56. letu starosti. Razpisane so tobrtčne traiike v Slov. (iradcu št. 54. 99 in U4 do M). tm. Za naše vojiie ujetnikc v Italiji. Na- Š;» delegacija v Parizu je predsedniku mirovne konference Cleinenceaiijn izro- eila noto. v kateri opozarja vrliovni svet jia trpljeiiie velikuga stcvila Jugoslov;;- 11OV; ki so kot podaniki bivše Avstro- Otjrske se vedno vojiii ujetniki v Italiji. Odredba za boj proti drasinjii je v minis.trstvu za prebrano dovrsena. Pri- hodnji teden pride pred ministrski svei. da jo odobri. Izkaz o dohodkili in izdatkili odbo- ra za vpostavitev Malgajevega spomeiil- ka: Nabrani prispevki 5177.40 K, izdatkt ob priliki prevoza Malgajevcga v Šeni- inr: .Y)2S.8ö K. ostanek v blagajni 1548K 55 v. Ta znesek je naložen v doniaci Kmecki hranilnici in posojilnici. Ker jc ^otovine le nialo ostalo, prosinio cenj. nbčinslvo se nadaljnih prKpevkov. Ocibor. Proti navjjalcem cen in verižnl- • kom so začeli'postopati na HrvaSkem z železno metlo. Vlada je izdala ostre odredbe. Dne 12. tm. so vladne komi- sije izvršile preiskave po trgovinah. Takoi prvi dan so zaprli 22 trgovin in obsodili irp-nwp na zapor od 5 do meseca d:. narno globo od 3 do 20.00U K. lawo pometa tudi na ,irvaškem demokratska metla ! Službe za učHeljice ročnih del. Višji sti'jski svet v Ljubljani opozarja na ra«- pis sluzb za nčiteljice rocnili del na jav- niii Ijudskih in meščanskih šolali v Siovs- Htiii. ki Jia priobeuje »Uradni list« St. 178. Vsl oni vojaki, ki so svoječasrio siu- liXi v srbski arinadi kot »Dobrovoljci«, sc naj javijo do -zadnjega tejjja niescc.i pri XLV. (ecljski) pnkovski oknižni Ko- m;:ndi, Celje, vojasnica Kralja Petra I., soba št. 52 v 1. nadstropju. — Ti vojatd bodo morali oddati cventuclno so posc- dajoeo vojasko opremo in se jim botfe liükazala glasom naredjenja TV. armijske oWasti civilna obleka. Avtonoimia devizna centrala se «- snLije po prizadevanju predscdnika dez\ vlade dr. Žeriava za Slovenijo s sedc- zem'v Ljubljani. Namen ccntrali bodi v prvi vrsti boj proti imiecvanju vrednostl krone. DOPISI. Iz Šoštanja. V petek se je vrši! po osmih letih sanacijc pod predsedstvom z. M. Ccrovška, zopet redni obeni zbor I5o- soiilnicc v Šoštanju. Na podiajri bilancc za leto 1918 se je kostatiralo, da jc Po- sojilnica zopet aktivna in da sc je sana- cija tejja zavoda popolnoma posreeila. -- Potem jc podal tajnik Zadnižnc zveze v ¦Cciju, R. Lcsničar, prefflod dclovanja si;- nacijskega odbora, ki je bilo nad vse tc- /avno in zaniudno. Trebalo je poravnati zgubo, ki jc znašala nad 300.000 kron. Da je to uspelo, gre posebna zahvala raznim gg. in korporacijam, predvsem Zadrnžni zvezi'v Celju, ki jc vsa ta lcta po svoji- rna fiinkcijoiiarjem«! dr. A. Božiču in cr. V. Kukovcu sanacijska dula vodila. biv- semu slovenjgraškeinn glavarju Poislier- ju, koncčno premarljiveniu posojilničnc- mu naeelniku šolsk. nadz. Iv. Koropc;:, podnačelniku M. Ccrovšku, posojilnicam v Celju, Ptuju, Vitanju, §marju in dr. T"»olo iii trud ni bil zastonj. soštanjski n- kraj se je obranilo velike gospodarsko nesreče. Končno. se je sklenilo prenre- diti šoštanjsko Posojilnieo v rajfajznov- ko. S tern je ta zadeva, ki je svoj čas dvignila toliko prahu, srecno koneana. RAZNE VESTI. Velika eksplozija dinamita se je zgodila 15. t. m. v trgovin: Vasiča in Milovanovioa v Beogradu. Oovori se, da je 5 mrtvih in 30 ranjenih. Vinopivci štrajkajo v pokrajinah na zgornjem Renu radi visokih cen. Mnog-o vinaren je zaprtih. 200.000 vojnih invalidov ima Če- hoslovaška. Tolstojeva vdova umrla. Iz Jasne Poljane poročajo, da je umrla vdova slavnejra ruskega pisatelja Leva Tol- stoja, Zofija Andrejovna. Norvežani proti alkoholu. Na Norveškem se je §Io za vprašanje, ali naj vlada prepove razpečavanje alko- holnih pijač, ki vsebujejo nad 12% alkohola. Vlada ni upala sarna odločiti in je odredila ijudsko glasovanje. Ra- zvil se je velik boj za in proti. Gla- sovalo je 75 n/0 naroda. od teh 70% za prepoved, in le 30% proti. Nor- veško Ijndstvo je prvo, ki se je samo odločilo za treznost. Zračni polet iz Anglije v Avstra- Ijio se je posrečil angleškemu letalen kapitanu Ross-Smithu. Priboril si je nagrado, razpisano od avstralske vlade, v znesku 10.000 fnntbv Sterlingov. Zadnja porocila Predsedstvo dezeine vlade zoper krše- nje zborovalnc svobode. Ljubljana. 17. dec. (LI)U.) Dogodili so se v zadnjein času obžalovanja vredni filučaji, da se je svoboda zborovanja, zajameena v zakonu, kršila po nepokli- 'cauih elenientih, ki zborovanja in shode niotijo, razbijajo in ogrožajo celo zbo- ^ovalce. Da se v bodočc vsakršna slična nasilja prepreeijo. je naroeilo predsed- stvo dežclnc vlade. da se pristojne po- •litične ozir. polieijske oblasti strogo ravnajo po doloebah § 15.—17. zakona o varstvu zborovalne svfi^n<1c iz leta 1907. Dogodki na Rekl. — Sklep Consiglia nnzionale. — D'Annunzio zapustil Reko. Bakar, 16. dec. Včeraj je imel re- ški Consiglio nazionale sejo, v kateri je z 48 proti 8 glaeovom sklenil, da se ukine dozdajno stanje in se najde modus vivendi z italijansko vlado. Izrazlla se je želja, da zasedejo Reko redne čete. Ko se je sklep zazvedel, so zazvonili zvonovi. Pred guverner- jevo palačo se je zbralo prebivalstvo in vojaštvo z godbo. D'Annunzio se je prikazal na balkonu in izjavil v dalj- Šem nagovoru, da se še ni odločil, ali se naj sklep izvede. Došel je na Reko, da služi reški stvari. Prebivalstvo ga je poslušalo hladno, brez običajnih medklieev. Bilo je kakor pogreb. Danes popoldne so zvonovi zopet zazvonili, prebivalstvo se je zopet zbralo pred guvernerjevo palačo. Šlo se je za razrešenje prisege d'Annunzijevih »ju- nakov«. D'Annunzio se je vkreal na parnik Pannonia^ ki je pripravljen, da odpluje. To bo že nocoj ali jutri zju- traj. A pri d'Annunzijevi komedijantski naravi nova iznenadenja niso izključena. Reka, 16. dec. Sinoči so d'Anun- cijevi vojaki hoteli prodreti na Sušak, kjer pa jih je ustavil močen kor^on tednih čet. Ko so videli, da ne gre, so se vrnili na Reko, kjer so razsajali dalje. Berlin, 16. dec. Iz Rima poročajo: D'Anuncijo je na potu semkaj. Premoženje Habsburžanov za vojne pohabljence. Dunaj, 16. dec. (LDU). Odsek avstrijske narodne skupščine je skle- nil, porabiti premoženje Habsburžanov, i v kolikor se ne porabi v druge svrhe, za ustanovitev fonda za vojne pohab- ljence. Okrožnica ministrstva za prehrano občinam Beograd, 16. dec. (LDU). Ministrstvo za prehrano je razposlalo vsem ob- činam okrožnice, v katerih opozarja, da morajo redno predpisovati maksi- malne cene za živila in življenjske po- trebščine. Občinske volitve v cell državi. Beograd, 16. dec. (LDU.) »Bco- gradski dnevnik« poroča: Začele so sc priprave za izvcdbo občinskih volitcv konccm januarja. Izvršile bi se po ceTi državi na podlagi srbskega volilnega rc- da. (Ta vest ne bo popolnoma odgovar- » jala dejstvom! Op. ur.) Drobne novice. Beograd, 16. dec. (LDU.) Dubrov- niški dvor je kot zgodovinski spomenik prešel v državno last. Osjek, 16. dec. (LDU.) Konzorcij bank se bavi z ustanovitvo več novili tvornic: cue za siikno v Karlovcn, enc /a opeko v Priinorju, ene za emajiirano posodo na Knuijskem. Inomost. 16. dee. Zastopniki Neinccv ua jir/nem Tirolskcm so stavili do itall- janske vlade obsežne zahtevc glede av- tonomije nemške južne Tirolskc z dežet- niin zborom v Bolcanu. Zahtevajo tutll, da nemška krajevna inrena ostancjo v veljavi v uradnem poslovanju in da o- stanejo nemški uradniki na svojih mc- stih. Beograd, 16". dec. V lninlsterstvM za pravosodje je izdelan ukaz. da sc sprejme večje število začasnih sodnikov. Beograd, 16. dec. Tzdelan je ukar. da se namesto dozdajnih poverjenistev za agrarno reformo nsta'nove uradi ;:a agrarno reformo. Cenj! naročnike prosimo, da nam pri denarnih pošiljatvah natančno nazna- nijo, v kakšen namen da so: ali na- ročnina, ali inserat ali pa v kako drugo svrho, da se zamoremo izogniti nelju- bim pomotam. — Za vsakoršna vpra- Sanja naj se priloži znamke ali pa do- pisnice za odgovor. Upravništvo Nove Dobe. Družina usmiijenega srea se prosi, da vzame lepega, zdra- vega, močnega, 8 mesecev sta- rega fantka za svojega. Naslov pove upravništvo. Sobo, ako mogoče s hrano, išče učitelj v bližini meščanske sole. Ponudbe pod »Uči- telj« na upravništvo lista. 1622 2—1 Uradnlk išče meblovano sobo s 1. pro- sincem 1920, eventuolno s hrano. Naslov v upravništvu. 1615 2—1 Posestvo na prodaj in sicer: hiša (4 sobe in 2 kuhinji), hlevi, kozolc, gojzd, vinograd z novo trto, travnik in njive; vse v dobrem stanju. Jagodič v Trnovljah pri Celju, tričetrt ure od železnice. 1616 1 Storaprvovrstnavins letnik 1917 ima na prodaj Erwin Petriček, Celje, Lisce St. 23. 1539 2-1 Državna puškarska strokovna sola v Borovljah. Razglas.. Začetkom meseca januarja 1920 se prične na drž. puškarski strokovni šoli v Borovljah na Slov. Koroškem z rednim poukom v vseh 4 letnikih. Do- sedanji učenci kakor tudi oni, ki se že- lijo posvetiti puškarski stroki, se naj v svrho upisovanja zglase v ^premstvu starišev ali njih namestnikov v ravna- teljski pisarni puškarske zadruge vsak dan, izvzemši nedeljo in praznik od 9-—11. ure in obenem prinescjo seboj zadnje spričevalo te sole, novinci zad- nje ljudskošolsko spričevalo in krstni list ali domovnico. Pismene prošnje za sprejem je treba predložiti do 30. tm. na ravnateljstvo zavoda. Tern prošnjam je priložiti kakor je že omenjeno: krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spri- čevalo in spričcvalo o vedenju in iz- javo starišev oziroma varuha. Šolnina se ne pobira. Preskrba učenca s sta- novanjem, hrano, obleko itd. je stvar starišev oziroma varuha. Za sprejem se zahteva najnižja starost 14 let, te- Iesna sposobnost za puškarska dela in 7. dobrim uspehom dovrSena ljudska sola. Ravnateljstvo drž. puškarske strokovne sole v Borovljah na Slov. Koroškem, t. č. ravnatelj: 1608 1 inl Dr. Viktor Jeločnik I. r. Proda se vlit Stedilnik z dvema luknjama, po- tem ena vlita sesalka. Vpraša se v Upravi lista. 1619 1 St. 1168. Naročilo amerikanskih trt! Iz javnih trtnih nasadov na Šta- jerskem bo oddati prihodnjo spomlad približno 100.000 cepljenk, navadnih vrst, cepljenih na različne amerikanske podlage, 40.000 vkoreničenih amerikank navadnih vrst in tudi nekaj križank (hibridov) in večje število amerikanskih ključev. Cene trtam so in sicer za ti- soč komadov: 1200 K za cepljenke prve izbire, 600 K za cepljenke druge izbire; 200 K za korenjake prve izbire; 100 K za korenjake druge izbire; 50 K za ključe prve izbire. Te cene veljajo le za manjše kmečke posestnike, ki do- prinesejo tozadevno potrdilo od pristoj- ne občine. Vsem imovitejšim posestni- kom in vsem, ki ne zadostijo predpi- sanim pogojem, se bodo zaračunils trte za 100 (sto) K dražje. Na te trte imajo pravico le spodnještajerski posestniki, ki se zavežejo, da bodo trte sadili na lastni zemlji. Naročila se sprejemajo pri vseh državnih trtnih nasadih, ka- kor tudi pri podpisanem nadzorništvu do najkasneje 25. dec, t. 1. Po tern roku se bodo trte razdelile sorazmerno med vse narpčnike in izdale tozadevne na- kaznice. Tudi je več tisoč dveletnih orehovih in kostanjevih drevesc, žlaht- nih vrst, na prodaj, po dve kroni ko- mad. Mari bor, dne 15. oktobra 1()19. Državno vinarsko nadzorstvo v 1607 1 Mariboru. Popravilo Svainjskegamostiipri Sv. Fetru v Sou. dol. Radi^popravila savinjskega mostu na Trojanski državni cesti je ves promet od 2. 1.1920 čez ta most do preklica vstavljen. Proinetu med obema savinj- skima bregoma ostaneta ta čas na raz- polago mosta pri Grižah in pri Polzeli. 1617 1 IVgov. pomočnib dobro izvežfcan v vseh strokah trgo- vine išče primerne službe takoj kje v mestu ali na deželi. Pod naslov K. V na upravo lista. 1624 1 Mu&i Was glavobol? Zobobol? Trganje v udib? iVlalo Fellerjevega pra- vega Elza Fluida in odpravljene so bo- letine! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici J4 K, Fellerjev Elza mehtolni črtnik, en komad 3 K 50 v. Želodec Vam ni v redu ? Nekaj pra- vih Felterjevih Elza-krogljic! Te so do- bre! 6 škatljic 12 K. Pravi balsam 12 steklenic 24 K. Prava Svedska tinktura 1 velika steklenica 10 K. Omot in pošt- nina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg. 350. Hrvatska. C. Prodajalha poštena, pridna z večletnimi spričevali se sprejme v trgovino z mešanim bla- gom pri trgovcu Florjanu Gaišek v Loki pri Žusmu. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Prednost imajo starejše. 1618 Št. 9847/1919. 1621 1 Pojasnilo. Mestna aprovizacija je bila z ozirom na visoko nabavno cene moke (koruzna do 3 K 80 v, pecivna do 8 K 50 v za kg) prisiljena priznati pekovskim moistrom začasno sledeče prodajne cene : Koruzni kruh z primesjo 1/4 bele moke 72 dkg teže po 4 K komad; beli kruh 20 dkg teže po 2 K komad; beli kruh 40 dkg teže po 4 K komad; žemlje 4 dkg teže po 50 v komad. Mestni mag. celjski, dne 16. dec. 1919. Za vladnega komisarja: Dr. Fohn. Stran 4, »NOVA D O B A« Štev. 116 "LÄSTNI DOM" reglstrovana kre* ^LT s*V?V TTT sprejema hranilne vlo^e in dltna in stavbena W %* MJš &4 ^ %mJ Jib obresfuje po zadruga z om. zav. Prešernova ullca st. 15. **l *" Pol od ¦*¦<•• Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Karol Vanic» Celie Prešernova ulica št. 15. Vabilo k rednemu obcnemu zboru Knjižnice v Šentjurju ob Južni žel., ki se bo vršil v nedeljo, 21. tm. ob 7. liri zvečer v gostilni g. Klajnšeka. SPORED: 1. Pozdrav gostov. 2. Poročilo tajnika in knjižničarke. 3. Poročilo blagajničarja. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. 16201 Odbor. Fri zdrauilišču Rogašha Slotina se odda za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922 in 1923, to je za 4 leta: 1. Modno trgovino za dame in go- spode za letno najemnino K 1200; 2. restavracjjo v sanatoriju za letno najemnino K 4000 in K 7000 za vporabo inventarja. Opomni se, da se mora v tej restavraciji ku- hati le po zdraviliških navodilih. Navedene najemninske zneske je sma- trati za najmanjše ponudke, vendar pover- jeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Glede morebitnega prevzema inventarja pri inodni trgovini, v kolikor je last do- sedanjega najemnika, se mora novi najcm- nik sam pogoditi s svojim prednikom. Ponudbam, katere je vložiti do naj- kasneje 31«, decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu »Državnega zdravilišča Ro- gaška Slatina«, je poleg ponudbe najem- ninskega zneska priložiti sledeče dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti, 3. o zadostni višini obratne glavnice. Natančna pojasnila daje ravnateljstvo »Državnega zdravilišča Rogaška Slatina«. 1598 5-2 Kupujem ohrogel les za žago9 na štoru ali na žago spravljen ali dru- gače po dogovoru. 1474 10-2 IM. Wrecko, Polzela. Earolloli,» priporoča špBcepijsho blagotsr gsahovFstne bnm za oblefte, s hate- Flmi si lafiho vsahdo barva vsahovrstno blago sam. 243 104-78 Iščeta se za dobo dveh mesecev dve meblQvani sohi z dvema posteljama z souporabo ku- hinje v Celju ali bližini mesta Celja. Vladimir Vrečko, Benjamin Ipav- 1613 čeva ill. 6, Celje. 2—1 Išče se v najem cela Hiša z naimanj pet velikimi sobami, kuhinjo itd. in ako mogoče tudi z sadnim vrtom ob železnici. Vladimir Vrečko, Benjamin Ipavčeva ul. 6, Celje. 1612 2-1 Prodam pohisluo kompletno za eno sobo, pa tudi posa- mezni komadi se oddajo; 1 šivalni stroj, umivalna garnitura, ena nova štikarija za bluze. Vpraša se pri Žolnir, Čret 37. Prodajalha prva moč ne pod 30 let stara, izurjena v trgovini mešanega blaga, se sprejme takoj, a!i do 1. svečana 1920. Ponudbe na tvrdko Jnlij Žigana naslednik 1596 3-2 Polzela v Sauinjski dolini. PösBstua Kdor ima posestvo^za prodati na Kranjskem ali Štajerskem, prosim, naj se oglasi pismeno 1517 na gospoda 5-5 Jurij Ivančič trgovska agentura V Loboru, Hrvalsko. Stole, žimnice, razno pohištvo in iapetniške izdelke ima v 28715622 MaPlJO BQUlüpPtPEI1 Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. Izdelovanje vseh vr>st čevljev od priprostih do najfinejših po dnewnih cenah 46 104-88 Rud. Zontič Celje (blizu kolodvora) Kocenova ullca štev. 2. Lepo božično darilo 5 krjig: Weltall und Menschcit, 4 knji- ge: Das XIX Jahrhundert, fino vezano v usnje. in platno. Antikvarična cena. Na ogled v trgovini s papirjem 1593 Janko Bowha Celje. 4-2 Trgovsiii sotrudnih 25 let star, y vseh strokah me^ane trgovine dobro izvežban, želi premeniti službo, najraje v kako večjo (podjetje) trgovino na deželi. Tozadevne ponudbe prosim pod šifro: A. P. 800 na liprav- ništvo Nove dobe. 16°2 3~! Sprejmem takoj Koncipljenta. Plača po dogovoru. — Dr. Karlovšek, odvetnik v Celju. 1578 3-3 Ci-»fl»jJÄ sibečico, kraste, liSaje uniči ****™J**f pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček za. eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköozy w Liubljanl, Kranjsko. 615 34—54 mfi» podgane, ste- ter ves mixes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 6 K, za podgane In mlši 6 K, za ščurke 7 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, unlf evalec moljev 5 K, prašek proti mrčesom 5K, tlnktura proti ušem pri ljudeh 4 K, mazilo za us! pri ži- vini 3 K, prašek za uši v obleki in perilu 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksporl M. Junker, 85 -80 Zagreb 97.