n (Prispevek k § 59. drž. šoiskega zakoiia.) (Dalje.) 2. Nadaljni pogoj, ki se zahteva za ustanovitev nove javne Ijudske šole, je, da iniajO' otroci do obstoječe šole dlje nego 4 km. Za ustanovitev nove šole se zahteva, da je v kraiju, o«i!roina v več krajin eno uro naokolo skupaj vsaj 40 otrok, ki morajo obiskovati več nego 4 km oddaIjeno šolo. Merodajna je oddaljenost staiiovanja šoloobveznih otrok do obstoječe šolc. Ako so posaimezni deli občine, oziroma posamezne hiše več nego 4 km oddaljene cd obstoječe šoie, je to samO' po sebi brez pomena, ako ne prebivajo v teh občrnskih delih, oziroma hišah otroci, ki so dolžni hoditi v šotol V poštev prahaja sanio oddaljenost tistih hiš, ki v njih stan>uiejo šoloobvezni otroci. — Prdi ugotovitvi upoštevnegiai števila otrok se smejo torej upoštevati samo tisti otroci, ki so njih stanovanja več nego 4 km oddaljena od obsoječe šole, torej samo tisti otroci, ki imajo več nego 4 kin dolgo pot do obstoječe šole. (Razs. upravn. sodiišča z dne 19. oktobra 1907, št. 9291, B. št. 5437). Šola, ki se morai do nje izmeriti daljavo je tisto poslopje, ki je trajno namenieno za učne namene. — Ako so posamezni razredi zaradr nedostajanja prostorai nastanjeni v zasebnih hišah, ne pridejo pfi določitvi daljave v poštev v zasebnih hišah nameščeiii razredi, temveč samo redno šolsko poslopje. (Razsodba upravnega sodišča z dne 11. marcai 1904, št. 2487, B. 2453). Oddaljenost do šole je premeriti po daljavi najkrajše javne poti, ki drži do šole. V poštev prihaja torej pravilomai vedno najkrajša javna pot. To je poivsem naravno, ako uvažujemo, da rnorajo za udobnost in varnost prometai na vseh javniih potih skrbeti občine in politiška oblastva. Ako je krajša pot do šole samo začasna, n. pr. za časa snežnih zametov ali poplav nerabna, to še nikakor ne opravičuje, da bi se smelo meriti daliavo do šole po boljši, a daljši poti. — Dejstvo, da je krajša javna not začasno neporabna, pač opravi/čuje po zmislu § 2. deželnih šolskih zakonov ustanovitev ekskurendnega (zasilnega) pouka, ne more pa biti merodajno pri rešitvi vprašanja, ali se naj ustanovi nova javtia ljudska šola ali ne. (Razsodba upravnega sodišča z dne 26. no>vembra 1886, št. 3115, B. št. 3269). Ako prebivališča učencev s šolskim poslopjem sploh niso zvezana z javno potjo, ali ako se pride od bivališča do javne poti, ki drži do šole, samo po zasebni poti, se premeri daljava do šole, ozir. do javne poti po isti zasebni poti, ki jo smejo uporabljati dotični otroci. (Razs. upravnega sodišča z dne. 2. aprila 1897, št. 1907, B. štev. 10.575). Daljave od otroških bivališč do šole mora, ako niso nesporno dognane, izmeriti posebna uradna. komasija. Ako v eni sanii vasi ni toliko šoloobveznih otrok, da bi se zanje morala ustanoviti nova šola, se smejo priitegniti tudi otroci iz sosednih vasi ali selišč, vendair pa se v tem primeru zahteva, da leže vse te vasi, sela in samotne hiiše eno uro naokolo. — Ako se ustanovi šola za več vasi, ozir. selišč skupaij, je torej treba, da leže vse te vasi, ozir. selišča tako, da od nove šole, ki se naj ustanovi, niso več oddailjene kakor eno uro hoda. Daljava selišč, ozir. hiš se izmeri od nameravane šole. Nameravana šola je izhodišče, ozir. središče, kii se po njetn izmeri okrožje; obseg okrožja pa se ugotovi po velikosti poluniera, ki je v zakonu določen na eno pešuro. V spornih slučajih se inorajo daljave posameznih selišč, ozir. hiš do nove šolc ugotoviti komisionalno.