1 u, li, г-'jS-Stev. 39 'tena 1.50 I »in ■ S£X) VENEC Ш Kopitarjevi »1.6/111 ~ ' — ^^^ ^^^^^^^ ^ Ш^ШШШ^ ^ki ^ U pra va ; Kopitar J leva b. telefon 2У99 Telefoni aredništva: dnevna aluiba 205« - nočna 2994, 2994 ia 205» --izhaja „aak dan afntraj, raaen ponedeljka ш dneva po prazniku v Četrti dan revolucije v Avstriji Barikade še vedno stoje na Dunaju Tisoči aretirancev na Dunaju - Vlada izjavlja, da se vrača mir za ceno nedolžno pretile krvi Kardinal Innitzer poziva ves avstrijski tarcd k spravi Kdo so krivci državljanske vojne? Dunaj, 15. februarja. (Od našega posebnega poročevalca) Dogodki se razvijajo z neznansko brzino. Človek ima vtis, da derejo sami naprej, brez kontrole, po poteh, na katere ni nikdo mislil. Le da leže na desni in levi mrliči, ki so jih brutalni dogodki pohodili, in da teče dragocena človeška kri. V glavnem je avstrijska revolucija končana, zmaga je na strani topov im metalcev min. Kako naj bo tudi drugače? Toda vedno bolj se poriva na površje vsega doživljanja kruto vprašanje: Ali je tega treba bilo? Zakai fe prišlo do državljanske vojne? Kdo je povzročil prelivanje krvi? Kdo bo pred zgodovino nosil odgovornost za strahote bratomornega klanja? Šele, ko se bo dim odkadil iznad ruševin in ko bo prenehalo grmenje topov in ko bodo Avstrijci šli nazaj v mirneiše življenje, bo mogoče to vprašanje preiskati. Morda za razvoj nadal;nih dogodkov niti potrebno ne bo vedeti, kdo ie povzročil državljan sike bitke, a tudi zgodovina ima svojo veliko vest in tam bodo zapisani točno vsi računi. Kdo ie kriv? Na socialističnih proglasih, ki so mi jih včeraj, ko sem hodil v gneči okrog arsenala pri vzhodnem kolodvoru, namašili v ž.epe mo;e suknje, berem, da socialna demokracija boja ni želela, da se bori za ustavo avstrijske demokratične republike proti oboroženim zasebnim političnim orga- racijam, ki so (o hotele kršiti in so jo tudi zlomile. Čc poslušam ministre zvezne vlade, ki neprestano govore po radiju in katerih govori so nalepliemi po dunais' flh ulicah, izvem, da so socialisti pripra~IJali že dalje ба*a upor. da Je v ozadju komunistična internacio-nata in da je sedanji bo' prav za prav borba na ždvlienie In smrt med obstoječ'm redom in med komunizmom, če ne bom iaz tebe. boš ti mene. Težko pravim ie biti objektiven ker resnica še ni prodrla dima topov, ki leži nad Dunajem. Socialistične trdniave Eno je res. Socialdemokrati razpolagajo v dunajskih predmestjih z velikanskimi trdnjavami. Ogromna poslop;a delavskih kolonii, kot so Kari Marx Hoi, Lasallehaus, Gothehaus, Dečje zavetišče na bregu Kahlenberga, so se izkazala, da so velikanske trdnjave. Isto je z Delavskim domom v Ottakringu in v koloniji Schlingerhoi ter s »Que-Uenhoiom«. To so bile utrdbe, ki razpolagajo z be-toniranimi položaji za strojnice, z betoniranimi skladišči za orožje, s podzemeljskimi hodniki, ki vežejo eno stavbo z drugo Če pogledaš na zemljevid Dunaja in si zaznamuješ te ogromne stavbe (s.I :o od Kari Магх Hola prilagam), se ne moreš otresti vtisa, da so bile postavljene po gotovem načrtu s sodelovanjem vojaških strokovnjakov, ker stojijo na strateško najbolj važnih točkah Dunaja. V teh trdnjavah se je vežbal socialdemokraški Schutzbund, daleč od vsakega vladnega nadzorstva. Da, to je res, toda čudno je. da so skozi dolga leta vse vlade, ki so si sledile, to utrjevanje dopuščale. Scho-ber je za te načrte vedel. Saj trde tukaj, da je bil na dunajski polki'i poseben oddelek, ki se je pečal s študijem teh utrdb. Schober ie vedel in — pustil. In odkod so socialdemokrati dobivali orožje? Kako so ga dovažali J Pred očmi vlade? Presenečenje vladnih krogov nad odkritjem teh trdnjavskih gradov sredi in okrog Dunaja ie torej naivno in otročje. Krivda političnih strank Človek piide po laikih premišljevanjih do prepričanja, da so grešile vse vlade v Avstriji, da nosi odgovornost za prelivanje nedolžne krvi vse šlen-driianstvo, ki označuje brez izjeme vse povojoe vlade v Avstriji. Odgovornost ne nosijo samo tisti, ki so oddali prve strele v ponedeljek. Odgovornosti se ne morejo ipnebili po mojem mnenju tudi vr-aovni vodje političnih strank, ki so leto dni stale ob strani in opazovale Dolliussovo vlado, kako se ie borila z narodnim socializmom in v tem boju tonila v heimwehrovskih valovih! Odgovornost nosijo vse stranke, ki so se v teh za neodvisnost Avstrije nevarnih mesecih med seboj kregale In preganjale in oteževale itak pretežko nalogo Dollius-sove vlade. Glavna krivda Zakai nobena vlada ni razorožila vsega avstrijskega ljudstva ? Kaj se pravi, da razpolagajo politične stranke v demokratični državi vsaka s svojimi bo;nimi organizacijami? Kaj pomeni, da ima vsaka stranka v demokratični državi svoje orožje, svojo municiio, svoje orožarne tn svoja skladišča orožija? Kadar je katerikoli režim prišel tako daleč, da dovoljuje takšno stanje, da mirno gleda, kako se posamezne stranke hočejo uveljavljati s pomočjo svojih lastnih boinih odredov in s pestjo, lahko rečemo, da je popravljal državljansko vojno. Velikanska napaka, ki -,e sedaj lako strahotno maSčuje v mlakah človečke krvi, je ta. da Jc Avstrija mirno dovoliln obo. orevanje svo;ih političnih strank in da po tragičnih preizkušnjah leta 1927 ni svoje ljudstvo razorožila. Le tako fe prlilo tako daleč, da so se politični neti na Dunaju med seboj kregali in slnhill avtoriteto vlade, medtem ko se je podeželje pri- , oravlialo na oolitiko oboroženega nasilia. Socialde- mokrati so razpolagali pod pretvezo, da bo reba braniti demokratsko ustavo, z do zob oho. eaim Schutzbundomj Konservativne stranke so st osla-njale na oboroženi Heimwehi in nu Sturmscharenl Hitlerjevci so se pred njihovur nosom mirno joro-ževali iz monakovskih orožarn in z berlinskim denarjem! Nobeden od avstrijskih kanclerjev v povojni dobi se ni lotil najpotrebnejšega dela, da iztrga vsemu ljudstvu brez razlike orožje iz rok. Posledice te desetletne slabosti, tega desetletnega kolebanja viilimo danes v barikadah, ki so se dvignile iz tal domala po vsej državi. Pri mojem raziskovanju o vprašanju krivca, ki sem si ga zastavil, ne morem do pravega cilja. Po dunajskih redakcijah, med nekdanjimi političnimi veljaki, ki so spričo krvavih dogodkov umolknili in so se poskrili po svojih stanovanjih, med inozemskimi časnikarji hodim in sprašujem. Odgovora ni pravega. Vse je še preveč živo. Komunistično krilo je proti volji vodstva na lastno pest začelo akcijo in zlomilo skupen načrt Zdi se mi pa, da bo vendar le res, da osrednje vodstvo socialno demokratske stranke niti na Fey-eva iei Starhembergova izzivanja ni izdalo povelja za oborožen upor proti grozeči diktaturi. Zdi se vsak dan bolj verjetno, da je vrhovni generalni štab stranke, ki sestoji iz modrih in preizkušenih politikov, bil za drugo taktiko ii je določil drugi datum, oziroma druge predpogoje za oborožen nastop proti uzurpatorjem državne oblasti. Zdi se tudi, da so proti volji vrhovnega vodstva stranke podrejeni organi, predvsem levo krilo, na svojo pest stopili v akcijo, v katero so potem kajpada potegnili za seboj tudi ostalo stranko. Nediscipliniranost levičarskih vročekrvnežev je zlomila organizirani Položaj čez dan Karl-Marx-Hoi, ki so ga delavci branili štiri dni Dunaj, 15. febr. b. Govor zveznega kanclerja, ki ga je imel snoči ob 11 zvečer, ni imel nobenega učinka. Delavstvo ne potrebuje nobenega pardona, tako je izjavil delavski voditelj, ker ono države ni napadlo in se jc postavilo v bran le fašistični manjšini, ki je začela rušiti avstrijsko ustavo. Položaj na bojiščih je ostal v glavnem neizpremenjen. Delavski borci su izrabili nočne ure, da so sc utrdili v razvalinah objektov, ki .iih je v pozno noč obstre'jevala Feyeva artileri.ia. Posebno srditi so bili hoji na južnem in severovzhodnem delu Dunaja, kjer je bil delavski odpor tako velik, da približevanje Heimwehra ob metanjii ročnih granat ni uspelo. Žrtve so na obeh straneh bržkone velike. Strašni prizori Po polnoči so ležala na mnogih krajih trupla, ki jih ni bilo mogoče odstraniti. PrJ-zori v delavskih predmest jih so strašni. Žene in otroci jokajo. Otroci iščejo svoje očete, žene svoje može. Nad vsem tem pa težko doni grmenje topov, ki so že rano zjutraj začeli opravljati svojo strahovito službo. Arti-lerija še vedno obstreljuje Golhejev dom in delavske utrdbe v Laabergu. Na naslednji točki so se delavski borci udali heinivuluov-sk i iti četam in položili orožje. Toda še hu jše so bile vojaške operacije v okolici Gblhc- ■ 1 -,UY\" i: Cffl T*'- •' 'M* — ... • —-f^-—., miifrr, tm ---• •• - „,,,, -m, итга^шп "T" ■—'—--— VoiaMv* nolatfa žične ovire oroti delavskim četam skupni nastop vse organizacije, ker je dala Feyu in S'tarhembergu možnost, da sta se pripravila. To sklepam tudi iz tega, da recimo vsa socialdemokra-ška armada železničarjev ih rudarjev ni sledila po-kretu. Tudi Koroška s socialistično deželno vlado, s socialističnim Celovcem in socialističmim Beljakom se boja ni udeležila. Stranka kot taka je bila sama presenečena zaradi nediscipliniranosti levega krila, a ko je bila akcija v teku, je morala slediti. Toda fronta je bila razbita in oslabljena. Če odpor avstrijskega delavstva proti diktatorskim nakanam Heinmehra n.i imel tistega uspeha, ki ga je bifo želeti, nosi za to odgovornost tudi levo krilo soci- | aldemokracije, ki se ni držalo discipline. To poročam zato, da ne boste morda identificirali avstrijska delavski pokret s komunističnim pokretom in da boste verjeli, da imajo socialdemokrati v svo-lem proglasu prav, če trde, »da nc napadajo ne meščana in ne kmeta, ampak da se bore le za zapriseženo demokratsko ustavo avstrijske republike«. Proti diktaturi Heiaiivvehral G. Po nemirni noči nove borbe Delavstvo se drži v svojih utrdbah - Bela zastava na Goetheholu hoi'a, ki so ga deloma zavzele snoči liciin-vvehrovske čete, V jutranjih urah so se umaknili socialisti ludi iz srednjega dela poslopja, medtem ko še vedno drži. o en del, na katerega padajo neprestano topovske krogle. Iz zapuščenega dela so bile odstranjene žene in otroci, možje pa se vedno streljajo na oblegajočo Feyevo vojsko. Žene in otroci nosijo orožje delavskim borcem. Na Karl-Warx-Hofu se jc tudi predala majhna skupina Schutzbuiida z dvema strojnicama. Priznanje policijskega majorja Ulice so polne vojaštva, policije in Fleim-\vehra, ki se jim iz obraza bere silna utrujenost po treh dneh in treh nočeh neprestane borbe. Neki poljcijski nia;or jc danes sprejel inozemske časnikarje in jim dttl tole izjavo: »Priznavam velikansko moč delavskih čet in občudu.'em njihovo vztrajnost. Poudarjam, da sc borijo povsod viteško. Ponekod so nastopile proti nam tudi žene in otroci. Na tc nismo smeli streljati.« V Lasaile Hofu v 20. okraju sc je utrdilo čez noč okrog 21100 delavskih borcev. V Floridsdorfu trajajo boji z isto srditostjo dalje. Sest havbic obstreljuje Golhehof iz Kcisen-iniihle. Okrog 2000 oboroženih delavcev sc je utrdilo lia nasipih okoli postaje. Hoji sc nadaljujejo tudi v 10., 11., IG. in 17. okraju. V Favoritcnstrasse vlada danes mir. An-kerovo tovarno kruha je dopoldne zasedla vladna vo ska, toda takoj nato so jo pregnali socialisti in jo zasedli. Hcimwclir ugiba, ali naj napade tovarno s topovi ali ne, ker se boji, da bi ob popolni ustavitvi tlela začelo Duiiajčanotii primanjkovati kruha. V Meidlingu trajajo vse dopoldne in popoldne težke borbe. Veliko policistov je bilo težko ranjenih na barikadah pred dunajsko češkoslovaško šolo. Policija je barikado zavzela in mnogo delavskih borcev aretirala. Zaplenjene so bile tudi precejšnje koMčine orožja. Zdi se, da so na tej točki socialisti odnehali z odporom. Žene umirajo na barikadah V Jnhnliofu in v WashliiglO!ibofu vlada zaenkrat mir in na ulice sc vrača zopet življenje. Toda na meji med 16. in 17. okrajem v St. Lciten je v mestnih hišah prišlo do težkih borb. Tukaj so mestne hiše vladne čete enkrat že zavzele, a so jih socialisti s silovitim navalom zopet vzeli. Vladne čete so si dale tudi nalogo, dn »očistijo« 10. okraj. Ponekod so se delavski borci udali, drugi zopet so sc v redu umaknili. V tem okraju je bil danes aretiran poslanec Sever, čigar žena jc bila včeraj na barikadah ubita. Nove borbe V tretjem okraju, ki je blizu samega središča mesta, sc dozuava, da so nasprotniki vlade začeli streljati na tamkajšnje vojašnice. Pri St. Gabriclu blizu iVibdiiuga so vladne čete postavile baterije proti Layer-bergu, kjer so sc uporniki utrdili. V popoldanskih urah so se začele nove strašne borbe meti Arzenaloin in aspanško železnico. Horba je ob uri, ko sporočamo, v polnem fckii in ni izgleda, da bi kmalu ponehala. Vlada je mobilizirala vso policijo, tudi stražnike pred javnimi državni poslopji, ter jih poslala na kritično točko. Javna poslopja bodo odslej stružili uradniki sami. V industrijskih krajih sc jc deloma zopet vzpostavilo tlelo. Le v Hrucku na Muri. v Leobnu in v Koflachu so se vršile danes manjše prakse. Danes dopoldne jc bil aretiran na Dunaju ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda, ker so pri njem našli zelo mnogo orožja in municije. 2000 aretiranih na Dunaju Dunaj, 15. febr.: TG. Nad 2000 oseb jc bilo aretiranih od Heimvvehrovskih in zveznih čet na Dunaju samem. Dosedaj ni bilo mogoče ugotoviti točnega števila smrtnih žrtev. Toda zadnja poročila pravijo, da se nahaja med njimi mnogo žensk, ki so padle ali nn barikadah ali pa v stanovanjskih hišah, ki jih jc artilerija bombardirala. Poveljnik gasilcev, ki se je dva dni branil v Floridsdorfu, jc danes preti smrtjo izjavil pred izrednim sodiščem, dn obžaluje nedolžne žrtve. Delavske čete so bile preslabo pripravljene. je dejal in so nastopile nedisciplinirano, /nto je ludi odpor bil razmeroma slab. Po poročilih dunajske industrijske zbornice se bo jutri začelo tlelo v vseli tovarnah, razen onih. kjer se boji še vedno nadaljujejo. V vladnih krogih se bavijo z mislijo, da bodo po ukinitvi socialističnih mandatov sklicali državni zbor, ker da jim bo lahko najti potrebne večine zn novo državno ustavo. »Reichspost« zahteva, da naj vlada zapleni tudi zasebna premožen ja socialistom in dn se naj nn tn način ustvari poseben fond za popravo škode, ki je nastala tned revolucijo. Krščanski socialci Danes se je sestal na sejo krščansko socialni poslanski klub. Na seji i« pri/ ,o do predloga, nai bi se sklical parlament. Predlog so utemeljevali s tem. da z razpustom socialno demokratske stranke avtomatski izgube veljavo socialistični poslaniki mandati in da ima potemtakem vlada v parlamentu za-doklnu rečioo aa аргер&Це po>ixeixaia џ роошаздж Položaj zvečer Srditi boji za Karl-Marx-Hoi Dunaj, 15. febr. p. Nadškof dunajski in kardinal dr. Innitzer je danes izdal proglas na vse avstrijsko prebivalstvo, katerega poziva, naj preneha s krvavim bojem, ki nima nobenega pravega haska. V položaju na Dunaju doslej še ni nastopila nobena bistvena izprememba. V zunan.ih okrajih Dunaja trajajo boji slejkoprej dalje in nikakor ne kaže. na katero stran j>e »agiba zmaga. Opoldne so se začeli hudi boji zopet za Kari Marx Hol. katerega je zopet odvzel vladnim četam Scliutzbund ter na razvalinah nekaterih stavb postavil strejne puške, tako da so morali zopet stopiti v akcijo topovi. Vendar se poraba topav pri teh bojih v hišah ni izkazala, ker se morajo stavbe, v katerih se skriva Schutzbund, popolnoma razstreliti. Če se odda samo nekaj strelov, se lahko potegnejo schutzbundov-ci nazaj, zopet pa sc lahko postavijo v bran, ho se začne naskok pehote in policije. Iz notranjosti dežele ni dosti glasov, vendar se ie danes zvedelo, da EO izbruhnili v Sandleifen in Kagranu nemiri. Deiaoci zasedli Ebensee V Ebensce v Salzkammergutu so zmagali schulzbundovci, ki so zasedli vse važne stavbe ter tudi orožniško postajo. Prav tako so zavzeli tamkajšnjo tovarno. Schutzbundu se je posrečilo, da jc ujel vse orožnike ter hcimvvehrovce tega kraja ter postavili barikade, k.'er so montirali strojmre in imajo popolnoma zasedene vse dohode v kraj, da jim vojaštvo re more do živega. Ljudstvo proti smrtnim obsodbam Dunaj, 15. febr. p. Danes je bU pred izrednim sodiščem obsojen na smrt delavec Kuhlat, ki bi imel biti ob dveh popoldne obešen, toda zadnji hJ(p jc prišla pomilostitev in Kalilat jc dobil samo deset let težke ječe. Ta pomilostitev je v zvezi z odporom vse javnosti, ki se ji postopanje studi. Zato je vlada poluradno razglasila, da bodo na smrt obsojeni semo vod.«lel(i, dočim sc bo z zapel,anti po- stopalo mileje. Toda vlada je morala popustiti pred ogorčenjem sveta .prav posebno pa šc inozemstva. Магх-Hot padel Dunaj, 15. febr. k. Danes ob 2 popoldne je vojaštvo zavzelo zadnji stolp Kari Mar\hofa. Borba \g znova vzplamleta v Gradca Gradec, 15. febr. Ob 4 popoldne je zopet prišlo do spopada v graškem predmestju Leuz. Streljanje je tra,alo do 3 zjutraj. Po trdovratnem boju se je posrečilo zlomiti odpor skupili? Schutzbunda, ki so se upirali eksekulivi in niso hoteli izročiti orcžia. Spopad je zahteval na obeh straneh v?č ranjenih, ki so jih prepeljali v grašl.o bolnišnico. G ras k o gar-nizijo so danes ojačile nove čete pomožnega zbora, ki so jih oblasti rekrulirale v šireki mestni okoliri med kmečkim prebivalstvom. Večina leh mladih kmečkih fantov Sc ni izvežbana v rabi orožja. Atentat na Starhemberga Dunaj. 15. ftdir. k. Na voditelja avstrijskega Heimvvehra, knezu Starhemberga bilo oddanih danes več strelov, ko se je vozil s svojimi tovariši v avtomobilu. Dva njegova spremljevalcu sta ranjena, Starhemberga pa krogle niso zadele. Avtomobil se je mornl ustaviti, ker so krogle prebile motor. — O položaju na Dunaju se poroča, dn je sedaj že red v toliko vpostuv-Ijen, da bo vlndn proglasila premirje. Položaj v provinci je še nejasen. Po zadnjih zasebnih informacijah hoji v Dunajskem Novem nseslii in v Gornji Avstriji šc trajajo. Uradno poročilo o položaju na ijojiščii'i »Odpor je povsod brez razlike zlomljen" Dunaj, 15. febr. Korbiro poroča: Akcija drž. obkrožene sile za očiščenje dunajskih predmestij I red uporniki je končana. Odpor socialistov je |xj-vsod brez razlike zlomljen. Policija in vo ska zdaj preiskujeta vsa poslopja, ki so bila v kakršnikoli zvezi s socialno demokratsko stranko. Pri tej pri-i !or, ter so izobesili belo zastavo. V zvezi s tem se doznava. da so kmalu po predaji tega kompleksa z Uoelhehofa spet počili streli Vse kaže na lo, da so veliki dunajski kompleksi občinskih stanovanj res razpolagali še odprej z nekaterimi napravami za primer državljanske vojne. Tako sc jc j:okazalo, da so posamezni izmed leh kompbksov zvezani s seboj in s sosednimi deli mesta s podzemeljskimi hodniki. Zdi s?, da so uporniki јхз teh hodnikih dobivali pomoč in se zalagali s strelivom. Lc tako se da n. pr. pojasniti, da so iz Karl-Marx-Hofa tudi jx> zavzetju prav tako streljali na policijo in vojake kakor prej. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic sficroča, da je železniški promet ponovno v vsem obsegu obnovljen. Heimwehr prevzema občine Dunaj, 15. lebr. Ponoči je bila izvršena pred izrednim sodiščem druga obsodba nad poveljnikom gasilcev v Floridsdorfii \Veisslom, ki je bil star 35 let in se јг z 60 bojevniki branil dva dni proti napadom Heimvvehra. Danes dopoldne pa je bila izrečena Irelja smrtna obsodba proti 22 letnemu knjigovezu Kalabu. Na povelje zvezne vlade je bila danes mestna uprava v Innsbrucku razrešena. Prav lako jc bilo razrešenih na Zgornje Avstrijskem 64 občinskih uprav. Županska in odborniška mesta so se izročila članom Heimvvehra. 9? Velesile naj zasedejo Dunaj a Zahteva senatorja Berenguerja in odgovor Italije Rim, 15. februarja b. »Giornale d'Italia« prinaša te-le važne inlormacie paiiškega »ieniisu« in »Joura«. Ta dva časop sa pišeta o namerah italijanske vlade z ozirom na krvave dogodke v Avstriji. Oba lista zatrjujeta, da jc ital janska vlada pripravljena za vsak slučaj, ker ne želi, da bi bila iznenedena. Poskus socialist enega državnega udara smotra Italija za silno važen dogodek, ki bo v reševanju avstrijskega vprašanja igral odločilno vlogo. To je tudi mnei je »Tetnpsovcge« dopisnika iz Kima. Dopisnik »Joura« trdi, da se v ita ijan-skem zunanjem ministrstvu priznava, da se v teh dneh vrši važno premikanje italijanskih čet r.a severu. Baje sc pa ne ve, v kakšnem obsegu. Tukaj gre za podroben načrt ita ijanskega generalnega štaba, ki jc bil za ta slučaj avstrijskih notranjih nemirov izdelan že pred meseci. Trenutro premikanje italijanskih čel se sedaj vrši točno po tem načrtu. Armadni zbori v Bozenu in Trs'.u se ojaču-jejo. Tidi se, da ie število vseh čet podvojeno. Pazen tega se zbira vojaštvo tudi v Padovi. Vse to se dela v največji tišini. V ministrstvih je vse pripravljeno delo že izvrSeno. Nikjer se ne opaža nobena nervoza. V tej zvezi objavlja »Gicrnale d'I'alia* danes tudi članek senatorja Beren erja, ki je predsednik zunanjepolitičnega odbora v fra coskem senaiu. Bercnger trdi, da sedaj Italija ne bo več oklevala in da bo brez. nadalji jega zasedla Dunaj, ker so ?c ponesrečili vsi njeni posredovalni poskusi med Nemčijo in Avstrijo. Anglija v tem oz'ru ne kaže nobene prave odločnosti. Francija pa kaže za tako rešitev mnogo več odločnosti, Francija je pre-ptičana. da od sedaj naprej v Avstriji ne bo več miru. Če bo Nemčija Se izsiljevala priključitev Avstrije — in to je umevno — potem jc nujna skupna mednarodna akcija velesil, ki naj izvedejo okupacijo Dunaja. JVednarotnc če'c so na razpolago avstrijski vladi. Ce bo Djllfuss padel v iera uporu in državnem udaru, potem je okupacija Avstrije neizbežna. Vseiru temu daje »G',or-nale d'llal'a« samo tale komentar: Ni nam bilo rogoče ugotoviti, le je to pisanje resn;čno. Hlad-nokivacst italijanske diplomacije pn jc resnična in iskrena. Pravo razpoloženje ita'ijanskega naroda pa se je tudi pokazalo ob priliki konverzije rent, ki jo je italijanska vlada nedavno izvršila. Ob tej priliki sc |e vuelo, da je vss italijanski narod hladnokrven in miren in da gre z isto mirnostjo in hladnokrvnos jo vsem važnim mednarodnim dogodkom nasproti. Nemci se pripravljajo Berlin. 15. febr. AA. DNB poroča z Dunaja, da bo število vseli žrtev doseglo 1500. Nemški listi obširno komentirajo dogodke v Avstriji. Listi so mnenja, da bi mogel samo nacionalni socializem rešiti Avstrijo iz državljanske vojne. Nesposobnost avstrijske vlade je uprav tragična. Tako zvana zmaga dr. Dollfussa nad avstrijskimi marksisli nc bo us.varila reda m mira, ki je tej državi toliko potreben. Nacionalni socialisti so v Avstriji najmočnejša stranka Zdaj se nočejo vmešavati v sedanje dogodke. dobro vedo namreč, da bo še prišla njihova ura. »Schlesische Zeilung. zahteva ljudsko glasovanje. lako zvani avstrijski fašizem je le slepo orožje v rokah tujih sil, ki hočejo Avstriji vzeti njeno nemško obeležje, in jo pretvoriti v jvodrocjc j>oii-tičnih pustolovščin. Minister KroSta o Avstriji Praga. t>. febr. p. Nn današnji seji zunanjega odbora je \ odsotnosti dr. Benešu podal minister dr. Kroftn izjave glede potovanja dr. Heneša v London in Pariz. Nato se jc dotaknil ludi položaja v Avstriji. Dejal je, da se češkoslovaško ne bo vtikala v notranje zadeve svojih sosedov. Vesti, da bi češkoslovaška intervenirala, so fantastične iu nemogočo. Isto volja tudi za Madjursko. če bi se kakšna druga država vmešavala, še to ni |iovod za vmešavanje češkoslovaške. < eškoslovaška pa zasleduje pozorno vso izpremeinbe položaju pri sosedih. Mejo Av-sirije in njena neodvisnost so garantirane z ženevskim protokolom leta 1Ч2Ј, po kateri mora Avstrija branili svojo neodvisnost. Možnost pn je dana, da sc za njeno samostojnost zavzamejo v si podpisniki omenjciigcn pakta in vkorakajo \ Avstrijo, kar pa hi «e zgodilo Ic pn sporazumu vseli in po obvestilu Zveze narodov. Koroški deželni glavar noče Odstopit t >Z volitvami sem prišel, z volitvami grem' Neuigkeilsvveltblatt« poroča, da je zvezni kan ler Dollfuse brzojavno zahteval od koroškega deželne;*:! glavarja Коптеуегја. da poda ostavko in se umakne s svojega položnia. G. Kdnmover, ki ie pristaš Landbunda in na glasu simpatizerja s hiller-jevci. ic laikotlično odgovoril kanclerju, da je ua Glas iz Prage: Delavci se niso uprli državi, ampak pohotni diktatorski manjšini44 99 svoj sedanji položaj prišel potom volilev, lorej po narodni volji in da ne vidi potrebe zakaj bi se . .11 s tega položaja umaknil, l.isl ob koncu !c vesti pravi, t'a nc vcijnirc, da bi Ki'nme* -r >o da.-Jo osla' na svo-jtm dosedanjem položaju v Celovcu. Pr uga, 15. febr, t g. Današnja »Prager PriiKse« objavlja uvodni članek o avstrijskih dogodkih, v katerem pravi med drugim: »Vsako nadaljevanje tega hoja podaljšuje tudi gorje avstrijskega ljudstva in koristi samo skupnemu sovražniku, Dolllus-sova »domovinska fronta« je nocoj razdelila velik proglas na delavce, v katerem jili roti, nai vendar odnehajo in nuj ne potiskajo novih žrtev v smrt. To zveni malo drugače, kot ti napačni glasovi policijskih poročil, ki govorijo le o nezlomljivi volji, uničiti In streti »marksiste« in ki zmerjajo delavske borce, ki se niso uprli d r ž a vi. a m p a k nasilni manjšini v državi, h e i m -vv e b r o v s k e m u I a i i z m u in njegovi diktatorski pohoti, za »zločince« ln za upornike proti javnemu redu«. Domovinska fronta bi storila prav, če bi enak proglas, ki ga je namenila delavskim borcem, imslala tudi heiinwehrovskim tolpam in njihovim voditeljem, ki si domišljujejo, da .ie njihova ura prjfila, ne glede na trpljenje ljudstva in države. Oni so potrehni takega 1 poziva bolj kot pa delavski borci, ki so vedno i boli utrjeni v svoji veri, da se bo treba buriti do konca, do najhujšega kunca. i Policijskim poročilom, da »vlada povsod red iu mir«, ne verjamemo, ker jih dcinnn-iira grmenje topov, ki prihaja skozi okna sem iz Floridsdorfa in Ottaknuga. Ta poročila demantira t udi dejstvo, da je Feyeva diktatura mislila, da je v silobranu, ko j c t e ž k o r a n ,i e u c ga delavskega borca iz bolniške posteljo vlekla P r e d izredno sodišče in v c š u I a. Takih dogodkov ne pozna niti svetovna vojna. Zalo hi bil Foy bolj potreben poziva domovinske fronte, naj pusti ua miru avstrijsko delovno ljudstvo, da dela v svobodni državi, ki si jo je izbralo.« ★ Proti časopisom Danes je policija prišla v prostore tvrdke Gold-mann, največje dunajske agencije za promet z listi in časopisi, ter zaplenila večje število tujih listov, < I =o prinesli »netočne« vesti o dozdevnili zverm-•slvih in divjaštvu pri pobijanju delavske obrambe. Z naredbo upravnika dunajske policije se do dne 19. februarja prepove poulična kolportaža vseh li-siov, ki izhajajo v Nemčiji im na Češkoslovaškem, izvzemši ilustrovane liste. Zadnje poročilo: Borbe utihnile... Dunrj, 15. febr. Ob 22.30. TG. Nocoj je prvi večer, da na Dunaju nismo slišali več nobenega rtrcljanja. V sied'Tču mesta viada popoln mir, toda ulice so pošastno prazne. Tu in tam se vlači kaka senca po ulicah, ki so že normalno razsvetljene. Hrabri delavski borci so se umaknili iz mesta preko Donave in se nahajajo sedaj v močvirjih okrog Lcbaua, Tudi iz Gornje Avstrije poročajo, da so vladne čete povsod z,igocpo Urile, da je L'r.z popolnoma miren in da so -se zadnji schutzbundovci v Steyru udal!. Nocej so zapustili mesto Ebensee socialisti, ki so se junaško dižali do večernih ur, Keimvvehr je zasedel mesto. Prav tako poročajo, da se je vdalo 400 pristašev Ko'omana Wallischa, ki ie tabori} v hribih blizu Brucki, ob Muri. Delavski borci za demokracijo in ustavo so oddali orožje, njihov vodja pa (e zbežal v smeri proti Jugoslaviji. Vlada nadaljuje z razpustitvami socialistlčrih občinskih svetov iti s konfiskacijo premoženja socialistične stranke in socialističnih strokovnih organizacij. Po zadnjih poročilih jc Heimwehr in redna vojska utrpela okrog 800 mrtvili, toda po privatnih poročilih presega število vladnih žrtev 1500. Koliko je mrtvih v delavski vojski, ni mogoče ugotoviti. Beneš v Parizu Italija bi rada dobila mandat, da uredi avstrijske razmere! Pariz, 15. febr, AA. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš ie prispel v Pariz iz Londona. V Prago se vrne v dveh dneh. Danes iti jutri se sestane s predsednikom vlade Doumcrgucom in z zunanjim ministrom Barthoujem. Pariz, 15. febr. c. Dr. Beneš, ki je snoči prišel j semkaj, bo verjetno nekaj dni ostal v Parizu. Da- j res jc imel sestanek s francoskim zunanjim mini- j strom Barthoujem in se z njim razgovarjal o razo- i rožKvenem in avstrijskem problemu. Razgovarjali i so se tudi o novih valutnih ukrepih češkoslovaške vlade. Zdi se pa kljub temu, da se bo dr. ВепеЖ kmalu vrnil v Prago, da bo laž,e zasledoval razvoj avstrijske notranje politike. Časopisje piše, da |e italijanska vlada že podvzela posebne korake ▼ Parizu in Londonu, da se avstrijski problem rell fe-ven Zveze narodov in da se Italiji da nalog, da uredi razmere v Avstriji. Anglešk in francoska vlada pa sta se že sporazumeli o tem, da ie avstrijsko vprašanje rešuje v Svetu Zveze narodov. Nova ureditev čst. valute Praga, 15. febr. p. Danes je bila po daljšem času zopet seja češkega parlamenta. Na tej seji se je predstavil s svojo novo vlado pl■edsгdnik Ma1ypetr. Prisoten ui bil edino le dr Beneš, ki sc mudi sedaj v Parizu. Vlada je parlamentu predložila zakonske predloge glede nove ureditve češke valute. Valutni predlogi vsebujejo 5 točk, med katerimi so najvažnejše: t. Zlata vsebina češke krone se zniža za eno šestino, in sicer od sedanjih 44Л8 miligrama na 37.15 miligramov. 2. Nadalje bo cdslofck kritja, ki ga mora imeli češka Narcdna banka za obtok bankovcev in obveznosti po vidu, znižan od sedanjih 35 na 25''». To je v smislu poročila svoječasnega odbora za zlato pri Zvezi narodov. Polog lega mora Narcdna banka mieti odslej vse kritje samo v zlatu: 3. Dobiček, ki bo dosežen pri valorizaciji zlatega zaklada banke, bo prišel v korist države in se bo za to svoto zmanjšal državni dolg pri Narodni banki predvsem oni dolg, ki je nastal ob prevzemu bankovcev bivše Bonmergite dobil zaupnico Pariz, 5. februar'a. TG. Na koncu današnje debate v parlamentu jc v ada zu rastla za zaupnico. Pii glasova, ju je dobila ',"02 glasova za, preti 125. Ć8 poslancev ni glasovalo. Nemčija pravi: ne! Berlin, 15. febr. TG Tukajšnje časopisje jc nocoj objuvilo francoski odgovor na nemško nolo o razorožitvi. Časopisje dodaja ostre odklonilne komentarje, Nemška vlada na noben način ne bo mogla sprejeti francoskih predlogov, ki nikakor niso odgovorili na nemška vprašanja. ★ Sporazum giede izvoza naših prašičev v Čsl. Belgrad, 15. februarja, m. Snoči so v prostorih Glavne zadružne zve/« >a-,top:iki Glavne zadružne zveze ler poob'?>č. nci Cen.r.koopera'.i»e iz Prage podpisali protokol, na podlagi kntereča bo naše zadružništvo dajalo ves svoj izvoznfški kontingent naSih prašičev češkoslov«5k:m kmetijskim zadiužnim organlzac'jam. Naši izvozniki si odslei lahko svobodno izberejo kom sionarje za svoje blago, ki ga uvažajo v Češkoslovaško. Č:sto naravno je, da so si naše zadrnžne i"stituc'je iz-bra'c za svoje komisirna je na < eJkoslovaškem tamkajšnje zadružne organi a ije. V tej zadevi se je obrnila pred kratkim na Gla.no zadružno zvez-j Cen'rokooperaliva s posebnim dop som, v katerem io je obves'i'a, da bo poslala v Beb'rad svoie zastopnike, da se ta vprašanja končnoveljavno rešijo. Tako je prišlo do scetanka v Glavni zadružni zvezi, o katerem smo poročali in ka'eretfa so sc udeležili zastopniki Centrokoopcrativc ter člani sekcije za živino Glavne zadružne zveze. Na se ah in pesvetevanjih, ki so trajala dva dni, je priš'o do popolnega sporazuma ler ee je ob koncu seje podpisal pro'.okol v gornjem smislu. Pel;frnd. 15. februarja, m. Jutri zju'raj prispe sen,kuj deputacija akademikov ljubi,a ske un'ver-ze, ki bo obiskala pristojna m:nistrslva za ustanovitev vseučiliške knj'žnice v Ljubl'sni. Uelg-ad, 15 fcbr AA. Pravosodni minister ic predpis- I uredbo, po kateri bodo na sedežu okra -l.cga sojijča v \„ko>aiu tri javna noiarbka mesta. Avstro-ogrske banke. 4. Ob znižanju odstotka zlatega kritja bo Narodna banka dobiia nova sredstva, ki jih bo dala na razpolago gospodarstvu v obliki novih kreditov, ki naj bi olajšali težavni položaj na denarnem trgu. L'iemeljevanje vladnega predloga je znano, ker hoče na ta način Češkoslovaška dvigniti konkurenčno zmožnost Češkoslovaške na svetovnih trgih. Na la način upajo Cehi, da bodo oživili svoje gospodarstvo. Poslanci parlamentarne koalicije so vzeli izjavo vlade z odobravanjem na znanje ter se bo že jutri dopoldne začela o tem debata v parlamentu. Zanimanje za sejo zbornice jc bilo danes zelo znatno, saj so se je udeležili v zelo velikem številu poslanci. diplomatske lože so bile polne kakor tudi novinarske in prostori za publiko, Pr^ga, 15. febr. c. Guverner Narodne banke Pospišil in dva podguvernerja sta podala ostavko, ker se ne strinjata z zadnjimi valutnimi odredbami češke vlade. Osebne vesli Belgrad, 15. februarja, m. V 4. pol, skupino II. stopnje je napredoval Karel Zelen ka, prolesor na realni gimnaziji v Celju. Upokojena sla Avgust Šantel, učitelj na II. deški ireščanski Soli v Mariboru in Marija Sadnek, učiteljica v Mežici. Jugoslovanska narodna stranka dovoljena Belgrad, 15. februarja, m. Danes dopoldne sla predsednik glavnega odbora Jugoslovanske narodne stranke Svet'slav Hodžera in podpredsednik tega odbora c'r. Lnkič prejela od'ok notranjega ministra dr. Lazič št. 2448 z dne 14. februarja, e katerim se definiiivno odobruje ustanoviUv Jugoslovanske narodne etranke. Elektrifikacija države Belgrad, 15. februarja, m. V dvorani le'g a?-ske indestrilske /bor. ice je bi'a 'anes kon e.mca Zveze električnih pcd>ti| iz vse drža e. 1're'sed-nik Jojkič je imel na konferenci referat o zakon-: skem načrtu o elektrifikaciji dnave. Po negov.m referatu sc je razvila daljša debata pred sem o nač nu določevanja ren za električni tik. Mnen a v tem vprašanju so bila zelo različna. V zgornjih vprašanjih naj bi se izvolilo po ebno so'išče. Načelno se je dosegel sporazum, da naj lastniki električnih podjetij v kraj h, kjer je cena za električni tok visoka, isto sami znižajo do skrajnosti. Oli koncu seje se je sprejel sklep, da se bodo vsi sklepi, ki so bili danes sprejeti na tej konferenci, dostavili pristojnemu ministrstvu. Znamenita 700 letnica Rim, 15. februarja, m. Le'os se proslav1 I 700 letnica dekretalij. Ob tej pr 1 ki ori ed Con-1 gregatio Studiorum velik med„arooni kong es ka-i nonistov in romanistov. Dunajska vremenska napoved: Polagoma se Iv) vreme poslabšalo. V prostih legah bo močno vetrovno. Osvoboditev Srbije pred 130 leti Spominski dan Karadjordjeve vstaje Zasedanje banovinskega sveta zaključeno Uredba o obč. uslužbencih sprejeta Orni Jurij — Kara Djordje Petrovič praded kralja Aleksandra. Ljubljana, 15. februarja. Daneis je bila na vseh šolah proslavljena obletnica tistega zgodovinskega dogodka, ko so Srbi pred 130 leti na današnji dan izbrali Črnega Jurija Petroviča za svojega vodijo in započeli krvavi boj za svojo osvoboditev. Na današnji dan pred 130 leti so se v O ašcu, sredi Šumadiije, zbrali vodje srbskega naroda in si za.priseg.li, da započno bo,j na življenje im smrt proti evojdm stoletnim tlačdf.eljem. Najlepše je označil ta dogodek N.j. Vel. kralj Aleksander lansko leto na današnji dan v vasi Orašcu, ko je ob blagoslavlja-nju spominske šole zbranim Šumadincem izrekel t«-le besede o velikem namenu njihovih pradedov: »V tem trenotku vaši pradedi niti slutili niso, da bo ta vstaja., kij so jo s svojo odločitvijo započeli, tisti zgodovinski dogodek, pred katerim se bo streslo vse turško cesarstvo. Vendar so se dobro zavedali strahotne važnosti svojega početja in neizmerne resnosti svoije naloge. In zato so vsi čutili, da jiim je potreben vodja, ki bi s svojo osebnostjo in odilo&noetjo novezal v eno celoto to nepregledno morje šum ln logov, ki so se po njihovih skritih jasah in lazih skrivale male in raztresene šumadijske vaei, že polne maščevalcev, ne še zbranih v skupni polet in odkrito vstajo. In narodni prvaki, tu zbrani vaši pradedje, so izbrali za vodjo mojega pradeda Karadžo'-'ža-Pe-troviča, sina vašega kraja, zavedajoč se. i?a so v njegovi osebnosti im v njegovi preteklosti našli vse, kar jim je bilo potrebno. S tem.'se j« zaipočel boj za veliko delo narodne osvoboditve in združitve, ki je trajal, včasih plamteč, včasih tleč, od tega dne pa do najnovejših dni.« ★ Slavni vodja Črr.J Jurij je bil rojen v vasi Vi-ševcu v Šumadiji 3. novembra 1752, a je bil zavrat-no umorjen 13. julija 1817 v vasi Radovanju, v ja-ecniškem okraju. Karadžordževa rodovina se je Glas mladine s Naš strah in naše upanie Ko je pred 20 leti poročal državnik in diplomat lslowsky carju Nikolaju 11. o nekem slovanskem pokretu v Sofiji, ga je ta vprašal: »Koliko pa je tam bilo mladine?: Ob važnem dogodku, ko zborujejo gospodarji in svetovalci, ko zaseda naša najbližja upravna institucija, da bi po zaslišanju delegatov iz vseh stanov in iz vseh krajev naše ožje domovine, našla najsrečnejšo in najprimernejšo pot gospodarjenja in upravljanja, pogrešamo nastopa onih, o katerih pravi doba, da so nujbolj prizadeti. Izmed mladinskih, stro-kovno-stanovskih organizacij je svojo dolžnost izvršila edino Organizacija diplomiranih tehnikov, ki je dan pred zasedanjem ban. sveta obvestila javnost na svoje brezposelne vrste in podala predloge. Potrebno bi bilo. da bi za take važne prilike storili svojo dolžnost tudi drugi prizadeti stanovi, kajti le tako bi bil zbran materijal, ki bi usmerjal v čisto druge razprave o mladinskem vprašanju. Tu prizadeta mladina ni storila svoje niti stanovske, niti državljanske dolžnosti, kajti ni samo dobro, da obveščamo o prilikah, nego je to dolžnost do države, reda in napredka. Dalje je mladina dolžna opozoriti na krivične, žaljive in nestvarne rebuse po časopisju, ki sicer načenjajo, a ki nikdar ne končajo s stvarnimi predlogi. Rebusi: »kam z mladino,« »kam z učitelji,< »kam z dekleti.« з>кат s kmet-sko mladino« — s svojimi bolnimi zaključki ubijajo upanje in z lažnjivim natolcevanjem: »mladine je preveč.« negativno vplivajo na moralo, red in na zakone. Znano nam je, da državniki velikih formatov na povelje družijo ljudi, oznanjajo gesla: »imejmo več otrok«, »narod brez otrok je zapisan smrti« itd. Vidimo, kako prisilno ustvarjajo družine, celice vsake morale in podlago vsakega napredka; eujemo. kako se veselijo močnih rodov, ki bodo pohodili vse bojazljivce mnogo prej in bolj gotovo ko še tako ostro orožje. Ali naj stavlja-no takim geslom nasproti naše trditve: mladine je pri nas preveč? Neosnovana je tudi vedno ponujana »tolažba«. češ. kriza in splošno pomanjkanje je vsemu vzrok. Ta navada je preveč posplošena in preresnn. Nasprotno lahko trdimo, dn tam. kjer je kruh po 1 Din. kjer je mleko po 2 Din. kjer meso po h Din in kjer je vino po 3 Din, da tam še najbrže ne bo »splošnega zla«. Papagajsko ponavljamo tudi trditve, da je pri nas slnbo, ker so krahirale ameriške banke, da imamo pri nas 200 tehnikov brez namestitve, ker so pndle delnicc francoske firme in da bodo naši učitelji zaposleni, ko bo v Nemčiji spet prenehala krizn. Kdor je le parkrat kosil izven naše domovine, tn pač dobro ve. dn je btj?o«|flvijn mnogo manj odvisna, kakor jo de-'ajo nekateri, iti da bi pri nas че bilo treba rezati kruha do tujih merah. Ljubljana, 15. febr. Danee dopoldne je bila zadnja seja letošnjega zasedanja banskega sveta. Najprej je dr. 0 b e r s n e 1 predlagal, naj se znesek 200.000 Din kot podpora bratovskim sklad-nicam ne vzame iz bednostnega sklada, na kar je ban pristal. Banovinski svet je dalje obravnaval še druga poglavja uredbe o občinskih uslužbencih. Glavni predmet današnje debate je bilo starostno zavarovanje občinskih uslužbencev. Ban dr. Marušič je pojasnil, da se mora ustanoviti posebni pokojninski sklad, ker to določa zakon o občinah, torej, da izgubi Pokojninski zavod občinske uslužbence. Odklonjen je bil predlog, da vsi dosedanji občinski uslužbenci obdrže dosedanje pravice v celoti. Jelena žena črnega Jurija, prababica kralja Aleksandra. preselila v Vdševec iz Vasojevičev v Črni gori. Jurijev ded Jovan je imel štiri brate, od katerih sta dva ostala v Vasojevičih, dva pa sta se preselila v Srbijo. Ded Jovan se je s sinovoma Mirkom in Petrom naselil v Viševcu, kjer je ostal do svo;;c smrti. Sin Mirko je po očetovi smrti šel drugam. JuriFev обе Peter pa je ostal doma in se oženil z Marico iz Masloševa, katera je bila znana po svoji hrabrosti. Imela sta šest otrok, med katerimi je bil Jurij najstarejši. Ko je Peter umrl, se je drugič poročila s PetroMlsm, s katerimi se je preselila v Topolo. Tedaj je bil Jurij že 19 Uit star ter se kmalu oženil z Jele.no, hčerko jaseaiiškega kneza Nikole Jovano-viča. Karadžordžev očim je bil ubit leta 1786. Vdova Marica je bila junaška ženska, ki je moško prenašala vse težave m skrbela za svoje otroke. Jurij se je v mladih letih pečal z živinorejo. Ko je nekoč brani krdelo svinj pred objestnim Turkom, je Turka ubil in zbežal med hajduke. Leta 1786 pred rusko-turško im avstrijsko-turško vojno se je s svojo družino preselil v Srem in stopil v prostovoljsko četo. A kmalu je zapustil prostovoljce ter se vrnil v Srbi'« četovait. V vojni leta 1788 in 1789 se je v četi stotnika Radiča Petroviča odlikoval s svo Sm junaštvom. Od leta 1791 do 1803 je živel mirno ter se pečal z živinsko kupčijo. Vendar se je udeležil bojev proti janičarjem v Vidi-nu, ki so tako kruto ravnali z ljudmi. Voditelji ja-ničarjev, dahije, so se zbalni novega uporniškega gibanja in so zato v drugi polovici januarja leta 1804 povzročili strahotno klanje srbskih knezov. V tem klanju je Črni Jurij ;unaško branili svoijo glavo. To klanje je po vzroji'o strašno ogorčenje med ljudstvom. Na narodnem zborovaniu v Orašcu, v srcu Su-maidije na pravoslavni praznik sveto Sretenje (na praznik Ma.rnfinega obiskani a) leta 1804 je bilo sklenjeno, da se s Turki začne boj. In Črni Jurij je bil enodušno izvoljen za vodjo vstaje, ki je razbila sultanove voiske, tolkla paše in vezirje ter pretresla temelje turškega cesarstva. Kje je potem vzrok, da nas je mladih naenkrat »preveč«? Prepričani smo. da ne boste zavrnili naših domnevanj in smo prepričani, da bo le koristno, da povemo iz naših vrst ravno in brez rdečice, kajti nobena puška ue nese okrog ogla. V neurejenih in nebrzdanih letih najboljše konjunkture je iztirila tudi vzgoja in se je usmerila po poti do eksistence brez dela. Ni se več vzgajalo radi potrebe, ampak je pot kazala h kategorijam, k dopustom, k poviškom, k nagradam, k pokojnini in k lepemu življenju sploh, šole, ki smo jih postavili z najboljšim namenom, dvigniti stopnjo izobrazbe delavskemu in kmetskeinu ljudstvu, so se izneverile. Pozabili smo tudi vzgajati. In kaj je bila posledica? Šole so namesto izobraženih delavcev začele proizvajati sam »vodilni« personal, same »šefe« in sama vodstvu. Vse šole po mestih in v podeželju so postale pravi lijak za vlivanje ljudi v mesta. Na zemlji in pri delu ostane le še »oni. ki ni za študij«. Od univerze pa dol do dveh razredov meščanske šole čaka vse na »vodilna mesta«, če tudi bi ne škodilo, da bi kmet oral in znal kemijo ter, da bi vajenec klepal in znal sestavino materijala. Brez pretiravanja smo si vzgojili naenkrat same šefe in sedaj ni delavcev, da bi se jih poslužili. Verjetno je, da bi takega naraščaja šefov ne mogla zaposliti nobena doba, ka jti tudi zahteve šefov : imajo svoj konec, če ni podrejenih. So pa sistemi, ki vzgajajo tudi izobražene delavce in kmete; Češkoslovaška. Molandska. Nizozemska, Nemčija in Francija imajo predvsem namen izobraziti ljudstvo, a ne vzgojiti šefov. Pri tem stanju pa čujemo. da so potrebne še mnoge šole. da bi »vzgojile« in vzgajale. Mi ni potrebno pred tem ustanoviti in regulirati dotok na šole in predvsem spremeniti možnosti udejstvovnnja absolventov obstoječih šol. Drugo pn je bolj pereče, ln vendar ne smemo iti niti mimo tega vprašanja. V dobi pijanega gospodarstva so zasedli mnogi mastna mesta in so za priboljšek »nrevreli« šc kako nadzorstvo, da je bilo vseja dovolj. Ko so se. hvala Bogu. m/mere uredile, prizadeti niso čutili potrebe odstopiti dvojnih, trojnih, deseter-nih znsluzkov v korist mladim — dorasčajo-čim. Koliko imnmo dvojnih zaslnžkarjev samo pri nas in koliko takih, ki ima jo po več služb, pn tudi take. ki imajo dužbo samo za zabavo, da se kri nc poleni. Kako enostavna, pravična in od vseh poštenih in zdravih ljudi pozdravljena bi bila odredba, dn se nnmesto dvojnih, trojnih In večkratnih zaslužkarjev zaposli 200П novih moči in da se s tem ustanovi 2000 novih družin, in da se s tem da dela 2000 obrtnikom itd. Ali je tu treba sploh še kaj premišljati? To so glavni vzroki nezaposlene mladine, kaiti kier plačuje en kmet. ne more biti 135 Biseromašnih f Jakob Cajnkar na zadnji poti Središče, 13. febr. Vse dni, ko je bilo izpostavljeno truplo pokojnega g. biseromašnika na mrtvaškem odru v tuk. župnišču, so verniki v množicah prihajali molil za dušo pokojnikovo in jemat slovo od svo;ega dolgoletnega župnika. Mrlvaški sprevod pa, ki se je razvil v ponedeljek, dne 12. t. m., izpred župne cerkve na tukajšnje pokopališče, je bil živ dokaz ljubezni in spoštovanja, katero goji naše ljudstvo •K " a-.- ч/.-.Ч?*.,/; do svojih dušnih pastirjev, Že zgodaj zjutraj so oživele središke ceste, množice so prihajale peš in na vozovih in se zgrinjale na obširnem prostoru pred župniščem in župno cerkvijo. Svoja določena mesta so zavzele različne korporacije kakor: osnovna šola z celokupnim učiteljskim zborom, občinski odbor z županom na čelu, Marijina družba, gasilske čete iz Središča in iz Obreza, Obrtno društvo, obrtna zadruga itd. itd. Točno ob pol 10 so se začeli žalni obrčdi, katere je ob asistenci 30 gg. dul-ovnikov vodil prior križniškega rela vlč. g. Valerian Učak. V slovo je zapela pred hišo žalosti pod vodstvom ravn. g. Kosija šolska mladina pesem: »Spomladi vse se veseli,« nakar so krsto prenesli v župno cerkev, kamor je pokojnik skozi 40 dolgih let svojega župnikovanja sleherni dan zahajal. Po kratkem, v srce segajočem poslovilnem govoru je g. prior opravil žalno sv. mašo, nakar se je med turobnim sviranjem domače godbe razvil mogočen pogrebni sprevod na farno pokopališče. Število onih, ki so spoštljivo spremlali pokojnega biseromašnika na zadnji poti, preseda tisoče in vendar se je vse izvršilo v najlepšem rrdu. Ob grobu je ganljivo zapel cerkv. pevski zbor »Človek glej« in zadnje besede so izrekli v slovo svojemu župniku: za občino župan Kolarič, za šolo upravitelj Naižar, za KA. Štamberger, za Mar. družbo pa I. Pajek. Marsikatero oko se je orosilo, ko se je vsem skupaj zahvalil in prosil naj bi pokojnika ohranili v lepem spominu župnik Alt od Sv. Andraža v Slov. goricah. — Ko se začno cevi poapnjevnti. deluje uporaba naravne »Pranz Josefove« grenčire na redno izpraznjen je črevesa in zmanjša naval krvi Jugoslovanska knjigarna priporoča za postni čas nekaj primernih beril in premišljevanj: Getzemani in Golgota. Premišljevanja in molitve v čast bridkemu trpljenju in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Spisal Fr. Ks. Steržaj, vezano 30 Din. Na poti v večnost. Spisal L. Pavlin. 12 Din, vezano 16 Din. Od duše do duše. Pisma bogoljubnim ljudem. Po spisih P. Lipperta S. J. poslovenila D. Vodnik. 40 Din, vezano 45 Din. Začetek in konec. 15 govorov o življenju našega življenja. Spisal dr. M. Opeka. 16 Din, vezano 26 Din. Vstajenje duše. 15 govorov za prerod, govoril dr. M. Opeka 28 Din, vezano 38 Din. Zgodba o človeku. 20 govorov za smer življenja, govoril dr. M. Opeka. 28 Din, vezano 38 Din, Memento homo. 15 govorov o molitvi, delu in misli na smrt, napisal dr. M. Opeka. 22 Din, vezano 32 Din. Odrešenje. 7 govorov o Jezusovem trpljenju. Govoril dr. M. Opeka. 12 Din, vezano 22 Din. Osem blagrov ali nauk o srečnem življenju. Napisal Ant. Kržič. 16 Din. Zvezdice in cvetlice. Knjiga hvaležnosti. Spisal Ant. Kržič. Kratka poglavja o krščanski hvaležnosti. 25 Din. inkiisnntov. in kjer ima eden tO mest, jih mora biti 9 gotovo brezposelnih. Će tudi vi tako mislite, zakaj odlašate in zakaj pustite, da mludina vse lo gleda in se v tej sferi jx> svoje vzgaja, tista mladina, ki bo stnln nn eelu. ko l*> treba braniti zgodi" :;io in polju naše lepe doiuuviuu. A. K. Uredba fe bila nato sprejeta soglasno, le pri nekaterih členih so bili triie glasovi proti. Stane Vidmar je v imenu odseka jjoročal o KDE. V tem kratkem času ni b lo mogoče dobiti točne slike o gospodarstvu, vendar pa so vtisi ugodni. Predlaga, naj bi člani odseka Bi-rolla, Lovšin in Vidmar tcmeliito pregledali v teku leta vse gospodarstvo KDE. Predlog je bil spre et. Nato se je dr. Sajovic v imenu članov banovinskega sveta zahvalil g. banu za spretno in širokogrudno vo.lstvo za^e lanja. njemu, podbanu in vsem načelnikom pa za obsežna pojasnila. Ban dr. M a r u š i č se ie nato v svoiem imenu in imenu [»odrejenega uradniUva zahvalil ha-novinskemu svetu za vso potrpežljivost in zato, ker je bila debata na višini, tako, da bi mogel biti banovinski svet vzor vsaki zakonoda ni u-ta-novi. Govor g. bana je bil s ploskanjem sprejet. Zasedanje je bilo zaključeno po 1 popoldne. Gospej Hani Diehlovi v spomin Goepa Hani, odšla si na nejvavratno pot. Tako lepo, tako pokojno se počiva tam gori na griču nad belim Celjeml Blagor mrtvim, ker so našli svoj miri A težko je nam, ko vidimo, koliko mora pretrpeti ubogo človeško srce. Belo svečo ljubezni smo Ti prižgali, nežnih rožic smo ti prinesli; ni več v njih trnja, ki ti ga je življenje stlalo na pot. Sveča dogori in cvet se osuje, a hvaležna ljubezen naših duš bo oslala. Mislili bomo na tvoje blago erce, na tvojo značajnoet in dobro roko. Bila si zavedna žena in mati, Slovenka že takrat, ko je narodna zavest še zahtevala poguma in žrtev. Bila si delavna kot mravlja, a ne v svojo korist in užitek. Za družino si se žrtvovala, revežem in študentom si bila dobra kakor kruh. Kaj vse si eto-rila za dijake v vojnih in povojnih letihl Lepa vrsta bi nas bila, če bi se uvrstili v sprevod vsi tisti, ki ei nas podpirala v suhih dijaških letih. A pri vsem tem se nisi razkazovala, levica ni vedela, kaj je dala desnica in s hladno besedo si znala prikrivati gorko ljubezen srca. Miloščina boli in jionižuje, a ti si znala dati tako, da ni bolelo, ker si bila res plemenita in dobra. Tvoje edino razvedrilo je bila lepa knjiga, ki si jo cenila in ljubila. Dosti si morala pretrpeti, tvoje šibko telo je bila posoda močne duše, ki je vzdržala do konca. Zdaj si boš odpoč la, j>ozabila boš na vso zlobo in nehvaležnost ljudi. Bog Ti daj mir, Slovencem pa več tako plemenitih, a srečnejših žen, kakor si bila Til Anton Boštele. Kamniške novice Za pustne šeme smo v Kamniku zelo navdušeni. S prostovoljnimi prispevki smo zbrali za pustni korzo nekaj stotakov (bo^ve, ali bi jih za kako pametno stvar mogli dobiti skupaj) in na pustni torek popoldne se je ob velikem zanimanju vsega mesta pričel pomikati po mestu dolg sprevod kakor v slavni Niči. Prvi voz je predstavljal vzpenjačo na Veliko planino, katero so nato slovesno otvorili na glavnem trgu in pokazali slrme-čemu občinstvu tudi vse nairte in zagotovila, da so vsi potniki zavarovani proti zverinam. Le aki so tudi vabili občinstvo na vel ke skakalne tekme iz Velike planine na Dol, kakor bi hoteli podražiti naše športnike, ki letos toliko odlašajo s skakalnimi tekmami. En voz je predstavljal kopanje zlata v planinah. Pri takih domislekih imamo Kamni-čani srečo, da se prav radi uresničijo. Pred leti so ob enako veselem razpoloženju postavili na glavnem trgu transformator z velikansko napetostjo in že v poldrugo-i letu smo dobili velenjsko elektriko v Podgorje, prav pred vrata Kamnika. Zvečei so bile zopet vse gostilne polne, mask pa je bilo letos rekordno število. Kljub vsemu pa je ta stara navada pustnega torka ostala brez najmanišega incidenta in je bila dostojno zaključena. Tiskarski škrat povzroči včasih prav neljube zamenjave, prav tako pa se tudi pisa'nemu stroju lahko primeri napaka, ki zaobrne smisel besede. Neki starejši trgovec je pred kratkim dobil poziv, naj se oglasi pri oblasti zaradi prestopka o morali. Prav pa bi se moralo eeveda glasiti zaradi prestopka o merah. Debelo je gledal možak ka» mu bo oblast očitala in ko se je stvar pojasnila, je vzbudila pri vseh vesel smeh. Oj ta škrati гтч v« v Trztc Dolinska Kola. Dopis o proračunski razpravi občinskega odbora občine Sv. Katarina nad Trži-čem se je nekoliko zakasnil. V nedeljo je imel odbor drugo proračunsko sejo, na kateri niso uvedli nobene nove davščine in tudi občinske doklade ne bodo zvišane, pač pa je bilo doseženo proračunsko ravnovesje s tem, da bodo večji davkoplačevalci v občini prostovoljno prispevali v občinsko blagajno toliko, da se bo kril primanjkljaj. Poleg nekaterih manjših pridela tu v poštev pred vsem Gozdarski urad barona Borna in papirnica na Slapu. S tem je zadeva vsestransko zadovoljivo rešena in razburjenje med občani se je poleglo. Tržiška podružnica Slov. planinskega društva je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Najvažnejši sklep tega občnega zbora je bil, naj podružnični odbor poskuša čimprej rešiti vprašanie zadruge »Planinski dom na Kofcah«. Pri tej zadrugi je podružnica udeležena z okrog 70.000 Din in tudi »Dom« sam stoji na njenem svetu. Uoamo tla bo »Dom na Kofcah« kmalu prešel v last trži-ške podružnice Slov. plan. društva. Markaciiski pododbor pa si je nadel nalogo, da preuredi pot na Vel. vrh in pota na btoržič. Dobrih kulturnih prireditev letos v našem mestu kar manjka. Med običajnimi buriami je bila še najbolj duhovita »Roksi« na pustni torek. V nedeljo pa pride na oder v »Na'em domu« zopet enkrat Shakespeare Podporno društvo »Pe' o. priredi njegovega »Othelln« v Župančičevem prevodu. Če sodimo po temeljiti pripravi, bo to za naše mesto prvovrsten oderski dogodek. 6 letna deklica zgorela Zaradi nepazljivosti staršev se je smrtno ponesrečila 6-letna Marica Milič v Bosanskem Du-bočeu. Starši so jo zvečer |iustili samo doma in odšli k sosedu. Na mizi je gorela petrolejka Mu rica se je igrala okrog miz.e in pri tem prevrnila svetiljko, ki se je razbila. Zliti |ietrolej se je vnel in v hipu se je nesrečna Marica spremenila v gorečo bakljo. Slučajno so la čas prišli mimo hiše neki kmetje, ki no zapadli plamen in hitro vdrli v hišo. Zmetali so odeje na deklico in tako zadušili ogenj, vendar je bila Marica tako opečena, da je izdihnila, še preden so jo prepeljali v bolnišnico Liublianske vesti t ———— Akademska mladina za vseučiliško knjižnico Ljubljana, 15. februarja. Letošnje leto je začela naša akademska mladina z izredno živahnim delovanjem za zgradbo vseučiliško knjižnice v Ljubljani. Zainteresirala je po časopisju najprej širšo javnost, zlasti vse naše vidne javne delavce, dalje mestno občino, banovino in parlamentarno zastopstvo. Vidni uspehi so se že pokazali v sklepih mestne obč ne, ki sc je izjavila, da brezplačno odstopi zemlj;šče nekdanjega knežjega dvorca in v sklepu banovinskega sveta, da vnese postavko v proračun v znesku 200.000 Din, sam pa ie zbral 10.000 Din za kamen bana dr. Marušiča. Na pobudo akademske mladine so ludi senatorji iz Slovenije, kakor znano, že podprli s primerno resolucijo to hvalevredno idealno akcijo. Akademska mladina pa se je odločila, da intervenira pri najvišjih mest h za zgradbo vse-učiliške knjižnice. Akademska mladina, ki si je v ta namen izbrala posebni odbor, je zbra'a v Žatoigra čevljarskega mojstra Ljubljana, dne 15. februarja. Med stanove, ki največ v sedanji krizi trpe, je zašel brez lastne krivde v zadnjih letih stan čevljarskih obrtnikov. V Ljubljani zadnje čase skoraj ni samostojnega čevljarskega rokodcica, ki bi se mogel preživljali z lastnim ročnim delom. Čevljarskih mojstrov in čevljarskega delavstva se polašča obup. Enega teh obupancev so včeraj potegnili mrtvega iz Save v bližini Štirnovega kopališča. Bil je to v Ljubljani zelo znani 72 let stari čevljarski mojster Jože Breskvar iz Flignerjeve ulice 10. Breskvarju je na slara leta pričel pešati vid. Čimdalje bolj je bil onemogel za delo, h čemur se je pridružila še splošna kriza čevljarske obrti. Zaslužka stari obubožani obrtnik, ki je bil svoj čas med prebivalstvom precej priljubljen, ni imel. Vse to ga je silno potrlo, da se je odločil za sainoutnor. Včeraj dojx)ldne so ga še videli pili črno kavo pri Prešernu. Okoli poldne pa so ga že našli utopljenega v Savi. Včeraj je prejel načelnik Čevljarske zadruge g. Jernej Perdan na Vidovdanski cesti daljše pismo, v katerem Breskvar pojasnjuje, zakaj se je odločil za ta kcrak. Breskvar zadnje čase ni mogel plačevati najemnine ter je bil deložiran. Vse svoje orodje in blago, kolikor mu ga je ostalo, je dal spraviti pri Perdanu. V pismu prosi Breskvar Perdana, naj izplača njegovi sestri znesek 300 Din, orodie pa naj si obdrži. To pismo je sedaj Perdan izročil ljubljanski policiji. Truplo pokojnega Jožeta Breskvarja so že včeraj prejoeljali na fiokopališče pri Sv. Juriju v Stoži-cah, kjer bo jutri pokopano. Pokojni Jože Breskvar se je svojčas zelo apilno udeleževal političnega življenja. Začetnik socialističnega gibanja med Slovenci Žcleznikar pa je navdušil za ideje tedanje avstrijske socialne demokracije. Z že pokojnim svojim stanovskim tovarišem Kordeličein In drugimi je bil med ustanovitelji bivše jugoslovanske soci-alno-demokratske stranke, ki je imela svoj sedež v Ljubljani. Za svojo stranko je bil vnet agitator. Zanimivo je ob tej priliki vedeti, da je hilu nekdanja mestna jKilicija v Ljubljani o prvotnem ilegalnem delovanju socialno-demo-kratske stranke prav dobro poučena. Profesor rlr. Prijatelj pripoveduje v svojih spisih, knko je vodja mestne policije pokojni nadkomisar liobida pred približno 55. leti nadzoroval gibanje Breskvarja in njegovih tovarišev. Med njimi je bil namreč tudi neki drugi čevljarski mojster, ki je stalno donašal Roliidi pismena poročila o tem, kaj so Kordelič, Breskvar in drugi na sestankih govorili. Ta pisma je ovaduh puščal v žlebu na Cojzovi cesti, drug dan pa je prišel prav tja po groš (10 vinarjev), kolikor je bila dogovorjena nagrada za vsako poročilo. Breskvar in tovariši so šele mnogo pozneje zvedeli, kdo jih je ovajal. To je bilo že tedaj, ko je bila socialno-demokratska stranka v razsulu. Breskvarju ni bilo dano, da bi doživel uresničenje svojih idealov, v katere je pošteno mislil. Doživel je zaton socialno-demokratskih idej, obenem pa je doživel in občutil na lastni koži še nekaj drugega, v kar je prav trdno verjel: namreč v propast male obrti pod silno konkurenco industrije. zadnjih lednih obsežen materijal o vseučiliški knjižnici. Predvsem razpolagajo akademiki z obsežnimi podatki o sedanji študijski knjižnici, s historijatom te ustanove in s podatki z univerze. Zanimive so tudi fotografije, ki nazorno ilustrirajo dosedanje razmere v štuiiski knjižnici. Ves ta materijal je akademska mladina zbrala, nalašč zato, da ga predloži pristojnim osebam in jih prepriča o nujni potrebi, da se zgradba vseučiliške knjižnice v Ljubljani čimprej uresniči. Nocoj odpotuje štiričlanska deputacija akademske mladine v Beltfrad. V deputaciji so: Petre, I.ampret, Vogelnik in Turnšek. Denutacija bo obiskala najvišja mesta ter ministre, tako finančnega, prosvetnega in oba ministra Slovenca, obenem pa tudi razne druge politične in odločujoče osebnosti v Belgradu. Naši vrli akademski mladini, ki se tako požrtvovalno trudi in bije težek boj za vseučiliško knjižnico, želimo, da se iz Belgrada ne vrne praznih rok. 0 Regulacija Ljubljanice v nevarnosti. Poročali smo, da ee mudi v Belgradu ljubljan ki pol-župan prof. Jarc. Podžupan se vrne danes v Ljubljano. Interveniral je zlasti pri f'nančnem ministrstvu, ker je v državnem proračunu črtana postavka državnega prispevka za regulacijo Ljubljanice. Država prispeva, kakor znano, eno tret ino vseh stroškov za regulacijo. Ta državni pris evek je pred leti zahteval v driavnem proračunu Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je spoznal, da najlepše mesto v naši državi ne more neti tako neurejene struge v svoji sredi, kakor je Ljubljanica O Avstrijski nemiri in železniški promet. V Ljubljani, kjei sicer vlada med domačini za 'logoilke v Avstriji prav veliko zanimanje in ljudje hlastno prebirajo časopise ter poslušajo radio, se nemiri jiozriajo tudi v tem, du le redko-kateri raznih avstrijskih potnikov, zlasti trgovcev odide nazaj. Ti se povečini v velikem številu zadržu jejo v Ljubljani, tako, (la so hoteli skoraj polni, čeprav je februar, kakor znano, najslabši inescc za tujsko sezono. Posebno židje ne kažejo prav nič volje, da bi kaj kmalu /npusiili Ljubljano. Tudi iz manjših krajev v Sloveniji prihajajo poročila, da se Avstrijci, ki jih jo revolucija v Avstriji zalotila v Jugoslaviji, ne odpravljajo v domovino. Vlaki pa prihajajo redno, tako iz Podrožiec in Bcljiika. Druga posledica avstrijskih nemirov je bila, da tri dni ni bilo v Ljubljano ne dunajskih, ne čeških in ludi ne nemškili časopisov. Kar je prišlo časopisov, so prišli vsi čez Švico in Italijo oziroma čez Madjarsko, med temi pa avstrijskih seveda ni bilo. 0 Združenje čevljarjev v Ljubljani vabi gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba dolgoletnega člana, požrtvovalnega borca za stanovsko Ideje in sedanjega podpredsednika združenja g. Josipu Breskvarja, ki bo v petek 16. t. m. ob 5 popoldne iz mrtvašnice v Stezicah, cerkev sv. Jurija, nn tamkajšnje poko-pnlišče. Avtobusna zveza iz Tavčarjevo ulice ob H4 in oh M5. 0 Dr. Debevec zopet redno ordinira. © Tramvaiska nesreča na Starem trgu. Nocoj ob 7 je tramvaj povozil na S'arom trgu nekega moškega. Ponesrečenca, ki je bil nezavce'en, je prepeljal v bolnišnico reševalni avlo. Ponesrečenec je baje 40 letni Karel Šinkovec. Kdo je kriv nezgode, še ni znano. 0 Meslna zastavljalnica bo imela redni dražbi julija zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti dne 6. marca, za efekte (jserilo, obleke in drugo) pa 12. marca t. 1. od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. 0 Pritožbe čez bolnišnico. Med občinstvom nastaja vedno večja nevolja čez novo navado pri sprejemu v bolnišnico, ko morajo bolniki ik> cele ure čakati, predno so sprejeti. Bolniki, ki so potrebni nujne zdravniške jionioči ali сеГо operacije, morajo trpeti muke, preden so dodeljeni na primerne oddelke. Prav lepo prosimo v interesu vsega občinstva, naj uprava bolnišnice opusti novo uvedene prestroge birokratske predpise in naj poenostavi poslopek pri sprejemanju. Saj morajo imeti bolniki dandanes prave prijateljske zveze z zdravniki, če hočejo biti takoj sprejeti in jim zdravnik dovoli, da njihovi svojci šele naknadno uredc vse formalnosti pri sprejemu. Krivda pa seveda ni pri zdravnikih, temveč v strogih predpisih za sprejem. Mariborske vesti t tokratna pot okrog sveta in še več Maribor, 15. febr. Na zadnji seji ravnateljstva MP se j« obravnavalo vprašanje mestnega avtobusnega podjetja ter ee je pri tem izneela zanimiva statistika o prevoženem številu potnikov in kilometrov v minulem letu. — Po njej eo napravili mariborski mestni avtobusi v enem letu 463 000 kilometrov — več kot desetkratno- pot okoli zemlje. Napram letu 1932 pa se je vozni promet vseeno znižal v dolžini 80.000 km. Opustile oziroma reducirale so se nekatere podeželske proge, na katerih je prej avtobus obratoval • vsak c'an, na nekaj voženj tedensko. Na vseh mestnih in podeže fkih avtobusnih progah seje prevozilo tekom enega leta 830.000 potnikov. Od tega na mestnih progah 629.000, na podeželskih 150.000 in na Mariborski otok 51.000. Tudi osebni promet je raj:ram predlani znatno nazadoval. Od podeželskih prog izkazuje največ □ Normalno. Vlaki proti Avstriji obhajajo zopet povsem normalno in isto ako prihajajo tudi iz Avstrije. Garniture vlakov so že obsežnejše ter je tudi več potnikov. □ Radi bi čuli topove. Mariborčane muči strahovita radovednost kako je v Avstriji. Ko sc od časa do časa raznese novica, da je čuti ob meji topove, pa se odpelje ve no cela vrsta avtomobilov v Št. llj in tudi z vlaki potujejo ljudje ter poslušajo, če bi kje grmelo. Od egtenberSke noči 1 a se topovsko streljanje ne čuje več na meji. ГЈ Pred oltar... V mariborskih farnih cerkvah so sc zadnje predpustne dni poročili: Janko Trčah, posestnik, Jelenče, in Ivanka Babič, posestnikova hčerka iz Počehove; Gotfried Kangler, kovač, in Štefanija Lorbek, delavka, Ribniško selo 4: Srečko Vogrin, kovač drž. žel., in Marija Medvešek, zasebnica. Maistrova II; Jožef Kasper, lastnik knjigoveznice, in Marija Monari pl. Neufeld, zasebnica, Tomšičeva 3; Bogomir lerglec, ključavničar, in Terezija Vezjak, šivilja, Srnčeva 3; Jožef Kristl, učilelj in posestnik, ter Jožica Petelin, učiteljica; Karel žižek, tovarniški delavec, in Jožefina Dobaj, delavka. Poče-liova 74; Janez Malej, krojač, in Alojzija šeruga, vi-ničarka, Pekel 27; Anton Samsa, delavec, in Matilda Lakota, trg. pomočnica, Košaki 18; Anton Tomažič, posestnik, iu Julijana Steinbacher, posestnica; Jožef Vičič strojnik, in Marija škarabanja, tovarniška delavka; Edvard Rosi, delavec, Studenci, in Marija Lu-bej, delavka; Friderik Kocuvan, lesar, Spesovo selo 15. iu licdvika Kresnik, tkalka; Jožef Kosi, trg. pomočnik, Cesta na Brezje 118, in Justina Zist, tkalka; Konrad Marko, zidar. Mlinska 15, in Katarina Do-miter, Betnavska 3; Bogomir Rozman, mlinar. Ljubljanska 46, iu Ana Metulj, tov. delavka; Jožef Cvetko, delavec drž. žel.. Studenci, in Ivana Gutmacher, zasebnica; Metod Tončič, tkalec, Barvarska 3, in Elizabeta Kmet pos. hči, Cesta na Brezje 125. Novo-poročencem Bog daj srečo! □ Smrt. Na Teznu, Ptujska cesta 22 je umrl v starosti 58 let posestnik Ignac Šugman. — Na Pobrežju, Aškerčeva 11 je umrl uradnik državne železnice Miroslav Fick. Svetila pokojnima večna luč! n Most bo stal na pilot'h. Že teden dni sc vrši kopanje temeljev za be'onske nosilce mostu na Mariborski otok v dravski strugi. Kopalci so prišli v globino več melrov, pa je živa skala še globlje. Radi tega ne bodo več kopali da'je, temveč bodo zabili v tla pilote ter jih tako ojačili, da bodo nosili betonske opornike. □ Tovarna Mautner že dela. V eredo se je posrečilo po posredovanju polici skega šefa dr. Ha-cina doseči sporazum med lastnikom Ma-iborske tekstilne d. d. industrijalcem Maulnerjem in štraj-kujočimi tkalci. Popustili so oboji nekoliko v svojih zahtevah ter se zediniii na bazi 12 par za »šus«. Na ta način bi se osigurala delavcem minimalna mezda 200 Din, kar bi odgovarjalo njihovim zahtevam. Že v sredo je potem pričela z delom popoldanska skupina ter se eedaj vrši obrat tkalnice nemoteno. □ V snegu obležal. Tragična smrt je zadfla 77 letnega revnega berača Štefana Kumpergerja. Ko je hodil j»o ponikovski občini, proseč milo-darov pri dobrih ljudeh, je omagal ter obležal v snegu. Mimoidoči so ga našli že napol zmrznjenega ter ga prenesli v bližnjo hišo. Tu so ga skušali obuditi v življenje, kar se jim ie tudi posrečilo, pa le za kratek hip, ker je starček po dveh urah izdihnil. □ Veselo svidenje s kokoškami. Dvojica moških je prinesla včeraj tukajšnjemu trgovcu perutnine Abtu v nakup 16 kokoš. Ko so se ravno dogovarjali za ceno, je vstopila v trgov no kmetica, ki je kar zazijala od začudenja ter široko odprla oči: saj eo bile kokoši, ki sta jih nameravala . neznanca prodati, še pre šnjega večera njena last I ter so ji bile ponoči ukradene iz kurnika. Zadeva potnikov ter je tudi nafTentabilnejia celjska proga. V mestu p« se j« prevozilo največ ljudi na progi ena, »ledi proga dve, nato pa avtobus na Pobre je. Obravnaval se je nadalje tudi finančni doprinoe teh prog ter se je ugotovilo, da bi bilo podjetje aktivno, če ne bi zasta eli vozni park zahteval vedno novih investicij. Povečanje donosa bi bilo možno doseči edinole s povečan em frekvence, kar pa je mogoče doseči zopet samo le z znižanjem prevozne cene. Zlasti bi bilo srednje potreo-no izvesti na kratkih podeželskih progah, ki so doslej uspešno konkurrale z železnico, radi znižanja prevozne tarife na železnici pa j'm slednja zopet prevzema potnike. Še večjo opasnost predstavlja predvideno povišanje prevozne davičino od 10% na 15%. Mestno avtobusno podjetje bi bilo s tem obremenjeno za najmanj 150.000 letnih novih bremen, kar bi pač težko preneslo. se je potem hitro razvrala dalje, posegel je vmee še stražnik, ki je obojico dvonogih dihurjev aretiral ter odgnal. Na policiji so jima izprašali vest ter ugotovili, da so dobili dva že dolgo iskana kurja tatova v past. Prodajala sta ukradene kokoši kar na trgu, kakor da so njuna prava last. Oba sta bila izročena sodišču. □ Vetrinjska ulica zaprta. Včeraj in danes bo Vetrinjska ulica radi priklopa kanalske naprave iz ulice Ob jarku med Jurči'evo ul'co in Glavnim trgom za ves prevozni promet zaprta. Avtobusi in vozila vozijo po Kopališki in Tattenbachovi т smeri od mosta ter po Frančiškanski v smeri proti mostu. □ Tast in zet. Pred malim senatom se je včeraj zagovarjal 67 letni posestnik iz O^eka Matija Žnidarič. Obtožen je bil, da je hudo poškodoval lastnega zeta Alojza Peklarja, katerela je zabodel parkrat z nožem v levo roko, da mu je sedaj trajno pohabljena, ker mu je prerezal živec. Dne 6. avgusta lanskega leta se je Peklar nekaj sporekel s svojo ženo, ker je bil vinjen. Sf>or ee je potem prenesel še med zeta in tasta ter sta si skočila v lase. Peklar je lasta parkrat udaril z roko, slednji pa je stekel v kuhinjo ter se oborožil z dolgim nožem in navalil na zeta. Peklar se je skušal braniti z drogem, taet pa je prebr eano napadel: vrgel je zetu najprej peska v oči, da ni ničesar videl, nato ga je pa obdelal z nožem. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora. Ptuj Promocija. Na graški univerzi je bil dne 10. t. m. promovirnn za doktorja vsega zdravilstva g. Lojze Toplak iz Sv. Urbana pri Ptuju. Iskreno čestitamo! Poroke. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju eo se poročili v nedeljo sledeči pari: hlapec Andrej Žižek in delavka Terezija Rus, ključavničar Franc Ramšak in tovarniška delavka Marija Golob, posestniški sin Janez Krajočič in dekla Marija Le5-nik. Bilo srečno! Pekovska zadruga v Ptuju. Poročilo o obenem zboru, ki smo ga objavili v sredo, izpopolnimo v toliko in to radi tiskovne pomote s sledečim: Proračun za tekočo leto predvideva 12.000 Din (in ne 1200 Din)> dohodkov in 11.080 (in ne 1080 Din) izdatkov. Neznanei so vlomili v podstrešje posest-nice Antonije Pihler v Krčevinah pri Vur-bergu in odnesli skoraj 80 kg slanine, meso, usnje in obleko, v skupni vrednosti 2000 Din, Jesenice Savški sejem sv. Valentina je bil izredno dobro obiskan, k čemur je pripomoglo krasno zimsko vreme. Od blizu in daleč so prišli verniki, ki so ob de-selih savsko cerkev napolnili, da je bila naravnost gnječa. Tudi sejmarjev je bilo precej, najbolj živahna r>a je ta dan kupčija s kožami. Kupcev pa ni bilo preveč. Smo pač na koncu predpusta in veselice ter zabave stanejo mnogo denarčkov, za sejem pa potem nič več ne ostane. Mestno županstvo je zadnjo nedeljo ponovno in zadnjič opomnilo prebivalstvo na prijavljanje, oz. odjavljanje oseb po odgovornih hišnih upraviteljih ali lastnikih. Pripomniti je tudi, da se ima javiti vsaka sprememba stanovanja, pa naj se stranka izseli ali vseli v občini sami, ali pa izven nje. Vsakdo je dolžan prijaviti stranko tudi, ako le eno noč prenočuje, pa naj si bo lo sorodnik ali kdorkoli. Posledice neu|x>števanja tega opozorila so zelo neprijetne, kajti § 30 citirane uredbe predvideva kazen 500 Din ali 10 dni zapora. Tiskani formularji se dobe na prijavnem uradu meslne občine. Ako je stranka inozemska, jo je treba prijaviti v 12 urah, sicer pa sc mora vsaka prijava izvršiti v 24 urah. Nova slovenska zgodovina Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani (»Kosmos«). »Znanstvene zgodovine Slovencev ni« — je moral pred leti konstatirati L. Ilauptinan v Narodni Enciklopediji. Zaslužna Grudnova Zgodovina slovenskega naroda z Malovim nadaljevanjem je predvsem poljudno, najširšim slojem namenjeno delo; ker izhaja že nad dve desetletji, je v prvih tvezkili kolikor toliko zastarelo in izobraženo občinstvo, zlasti akademska mladina, je težko pogrešalo bolj strnjene, sodobnim znanstvenim zahtevam odgovarjajoče slovenske zgodovine, ki bi bila opremljena tudi z bibliografijo. To občutno vrzel bo sedaj izpolnilo M. Kosova Zgodovina Slovencev v treh zvezkih, katerih prvi »Od naselitve do reformacije« Je pravkar sijajno opremljen izšel v zbirki Kosnios (2S6 str., od tega 16 strani bibliografije, 32 prilog s slikami in 7 zemljevidov. od teh 4 kot posebne priloge). Njen avtor, profesor zgodovine srednjega veka In slovenske zgodovine no naši univerzi, je kot nadaljevalec očetovega dela v izdajanju Gradiva za zeodovino Slovencev in temeljit raziskovalec naše preteklosti gotovo najbolj pokiic.an do nam napiše novo zgodovino. Koj prvi zvezek, čigar tvarlna je pri zapletenih terltorijalnih in dinastiSnih razmerah naSih dežel v srednjem veku v mnogem pogledu malo hvaležna, se je avtorju dobro posrečil In bo za bravra marsikje pravo odkritje. V prvem delu nam poda kratek geojvditiSen pregled slovenskega ozemlja ter sliko prazgodovinske ln rimske dobe. Od naselitve do madjarskih navalov sega drugi del. kjer beremo o gprmansklh narodih, kt so ob zatonu enlllce hodili preko na*ih tal, o prihodu Slovencev pod Obri ln njihovi naselitvi. Zanimivo je pisateljevo mnenje o razmerju med Sloveni in Obri, o čemer se je ie toliko pisalo, zlasti pa oboežno poglavje (ponazorjeno s karto) o obsegu in smereh prve poselitve, ki se končujo z žaloetno ugotovitvijo, da smo v enem tisočletju izgubili jiri-bližno dve tretjini ozemlja! Nato beremo o državi karantanskih Slovencev ter o njihovi politični in verski priključitvi na zapad. Pokristjanjenje Slovencev se ni vršilo po smernicah frankovske državne cerkve, ampak v smislu irskih tradicij salcbur-škega škofa Virgila In »blage metode irske cerkve so bile prejkone med drugim vzrok, da so so Slovenci krščanstvu le primeroma slabo upirali* (p. 61). Frankovska ekspanzija za Karla Velikega jo prinesla zedinjenje slovenske zemlje pod Franki, z uničenjem obrske moči pa je Panonija v 9. stoletju postala središče slovanskih političnih gibanj. Tretji del knjige obravnava »dobo velikega nemškega političnega in koloni z atoričneg a osvajanja« Madlarski naval se je ustavil ob gorati Karantanijf, v zaledju tesno naslonjeni na Bavarsko, in tako postane Bavarska nosilka protimadjarske ofenzive in z njo združenega novega vala germanizaclje med Slovenci. Njena oblast seže v Furlanijo in Istro, od tam pa gor do Donave se uredi vrsla mejnih grofij, ki ne I zavarujejo mejo nemške državo proli Osjr-ski. Ta ureditev je postala zn Slovence usodna. Odločila je od nas Hrvate in Prekmurske Slovence, nas same pa razbila na kesnejše Kranjce. Korošce. Štajerce itd. Ker je bila iz strahu pred pre-mogočnimi vojvodi že I. 076 Karantaniin ločena od Rov.irske. bi se bila morda le razvila iz nje nek*kn ~7.edinjena Slovenija', da ji ni žc kmalu po I. 1000 nemški krali odvzel njene krajine in jih naravnost sebi podredil. Odslej zagospodujejo naši zemlji drusa za drusro nemške rodbine, utrjnlelo v škodo kroni svolo oblast, pri čemer Jim koristi zlasti tudi investitumi spor in kmalu se znčno ti novi dinasti boriti med seboj za premoč. Posledice toča j*»ll-tifnesrn razvoja |e intenzivna germanlzaelja naše zemlje, zlasti Koroške in Štajerske. »Borba za p o 1111F n o prevlado nad slovensko zemljot je vsebin« četrtega dela. Najprej se Jo razvila dina-stična oblast na Štajer- skem in Koroškem, najteže je v tem pogledu šlo pa na Kranjskem, v Istri in Savinjski marki, kjer je v začetku 13. stol. prišlo do ljute borbe za nadvlado, zlasti nad Kranjsko. Med drugim spada ludi spor radi babenberške dedščitm v to borbo, iz katere se kmalu izloči kot zmagovalec češki kralj Pfemysl Otokar II. — vse je kazalo, da bomo prišli »iz že pol tisočletja trajajočega oklepa nemške države v okvir slovanske državne tvorbe, kar bi za naš nadaljnji nacionalni razvoj moglo fiostati nad vse odločilno? (p. 158). Takrat seveda nacionalni moment ni prihajal v poštev. »Odločilni moment za ali proti Premyslovcu je: obči mir, pravni red In gospodarsko blagostanje« (p. 158). Vse to je češki kralj prinesel v deželo, zato se je zameril visokemu plemslvu, ki je potegnilo z novim nemškim kraljem in 1. 1278 je na Moravskem polju »Rudolf iz Habsburg« stri napuh slovanskega žezla«, kot piše nemški sodobnik, llnbsburžani so nato polagoma združili slovenske dežele, ki takoj začutijo skupnost interesov. Kranjski in koroški plemiči so 1. 1338. prosili za izenačenje svojih privilegijev s štajerskimi, »da bi iz njih in šiajercev nastal en narod« — seveda v fevdalnem smisln, saj drugačnih »narodov« še dolgo nikjer ni. Gospodarski in socialni položal našega kmeta se je dvignil, kot povsod v Srednji Evropi, zrasla ie pa tudi veljava plemstva, visoke duhovščine In nasta-iajočega meščanstva. Toda »plemič, meMan in duhovnik se vedno boli oddaljujejo od kmeta, ki je edini, do maleua nepomešan, obranil svol slovenski značaj in dos'edno uporabi ini svojo slovensko govorico. Kdino slovenski kmet je_ s svojo žilavo vztrajnostjo in prirojeno konservativnostmi ohranil Slovencem ozpm'le, na katerem so se danes obdržali« (p. 207). Ker pa prav kmet nI dosegel ptr-litične veljave — postaja vloga Slovencev vedno bolj pasivna. Peti in zadnji del nam popisuje »Konec srednjega veka«. Habsburška moč začenja vsled delitev ozemlja in rodbinskih prepirov slabeti, to slabost izkoristi na znotraj ntemstvo. zu-nai Da sc dvigne nova dinastiffna sila — Celjani. Z lastno spretnostjo in luksemburško pomočjo si dobe skoro polovico slovenske zemlje in groze, zapreti Avstriji pot na morje iu Balkan. Nenadna smrt zadnjega Celjana odstrani to nevarnost, Habs-buržani se pohste celjske dedščine in nadaljujejo 7, osvajanjem naše zemlje. Na svojčas aktualno vprašanje o nekaki jugoslovanski politiki Celjanov odgovarja avtor, da je bilo težišče politike Ulricha II. na Ogrskem in ne južno od Drave in Donave. V Ogrski^ s prlslonjeno Srbijo, Hrvatsko In slovenskimi deželami bi bil sicer združen velik del Jugoslovanov in dane možnosti za postanek večje državno tvorbe na Jugoslovanskem ozemlju. »Toda to nns vodi v prerokovanja, ki se jim moram kot zgodovinar Izogniti« (p. 220). Boj za celjsko dedščino je pa le uvod novim vojnam, kakršnih slovenska zemlja že stoletja ni poznala. »Za bojem Vitovca« pride kmalu tudi »ropanje Turčije«, kmečki stan propnde in posledica je »krvavi punt«. Petnajsto stoletje je v slovenski zgodovini doba velikih kriz. Politična kriza je skoro uničila habsburško oblast pri nas, soo;al-nn in gospodarska kriza je izpodkopala tri glavno stebre srednjeveške družbe, kmeta, meščana in plemiča, vojne so povzročile neizmerno materielno in moralno škodo. Pod pritiskom vseh teh kriz se pojavijo prvi znaki slovenske aktivnosti: upor koroških kmetov 1. 1478, ki mu slede še večji upori in zlasti novo versko gibanje, reformaciia, ki je dala slovensko knjigo in otvorila novo dobo zgodovine Slovencev. Ves križev pot našega rodu do tega vellkeca trenotka. ko smo s knjigo v roki kot narod stopili v evropsko družbo, nam popisuje Kosova knj:ga. Z ljubeznijo in obenem objektivnostjo pravega znanstvenika, ki zaiemlje neposredno iz virov, nn"m riše nele politične homalije in boine vihre, ampak zlasti tudi sooialni in gospodarski red. cerkev in duhovno življenje. Tako bo kn|iga vsakemu Slovencu neizčrpna zakladnica, iz katere bo zajemal eno najpotrebneiših znanj, kajti »Narod, ki ne ve, odkod pride, tudi ne ve, kam gre« (H. Sybel). S. K. volitve v Predosljah Upravno sodišče v Celju je izdalo pod štev. A 40//33 6, tole odločbo: /oper občinske volitve, ki so se dne 15. okt. 1933 vršile v občini Predoslje, srez kranjski, se je v volivnem imeniku vpisani Lokar Ivan v Prlm-skovem, dne 19. oktobra 1933 torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po § 50. zakona o občinah v nejavni seji odločilo. Pritožba se zavrne. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi. Pritožitelj trdi, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: 1. da sta nosilec nasprotne liste Zabret Ivan in Zabret Joško obljubljala splošno vsem volilcem, da jih zaposlijo v tovarni, če bodo volili njihovo listo. 2. da sta ista po svojem šoferju dajala nagrado po 10 Din volilcem zato, da bi volili njihovo listo, med drugimi Žirovniku Antonu, Štefanu Valentinu, Završniku Francetu in Davču I. 3. da je Likozar Ivan obljubil Lovrencu Žanu in Pogačniku Luki ii> eno obleko, Završniku Francu pa je izročil ene hlače, če volt listo Za-breta Ivana. 4. da so nasprotniki volilcem dajali pijačo, zato da bi volili listo Zabreta. 5. da so imeli na dan volitev agitacijske pisarne v župnišču na Pritnskovem. Kaj pravite? Saj je bilo vsekdar kaj talccga, kar ni, da bi hvalili. l'a so stopili možje skupaj in zamodrovali: To ni dobro; treba drugače! l'a je pomagalo. — Vsled mnoietih se nerednosti in nerodnosti se je danes naselila ie nekaka otopelost tudi med vrste dobromislečih, ki bi radi odpravili vsaj to, kar kvari mladostni del naše javnosti. Zglasili bi se pač, ie bi upali, da ne bo ilo mimo gluhih ušes. Kako boli, fe še celo na slušalke udarjajo neestetske popevke in stvari., ki o njih moramo reči: Kaj pa jc vas treba bilo! Kolika zmedenost pojmov, če vabijo po tem potu: »Obiščite ples, da podprete ,idealno' mladino!* — Kako bode v srce, ko se s prenosom a javnega pozorisča. ponavlja bučen smeh mlade publike, ki se naslaja ob opolzkih opazkah, prozornih namigovanjih in drugih kčegetavih udrihnicah, kakor so nanizane n. pr. v operetni, vprizoritvi z naslovom *Ples v Savoja-r. Kje je lu kaj blaiilnega, vzgojnega, poučnega ali kaj takega, kar bi zbujalo plemenito veselje! Pa toliko govorimo o vzgoji in idealnem stremljenju, ki bi moralo biti smoter javnih ustanov. Ce se kljub neprilikam opogumnijo n. pr. skrbni starši, ko hočejo zaščititi sroje otroke, in pozivajo na. pomoč, se pač vse lo natisne in lepo vita. Ljubljanica pa umazana, teče naprej in jutri zopet beremo sveie novice, ki vriejo senco na to, kar je bilo ... Velik požar v Mostarfa Te dni ponoči jo začelo goreli v Moslarju v hišah, ki so lasi mestnega podžupana tu v katerih je iftfstanjenih nekaj rudarskih družin. K sreči onecfcbill gasilci zelo hitro na mestu in ker so v bli-"EtiVi trije: hidranti, jo uspelo gasilcem, da so rešili dve^hišl od štirih, ki so bile v plamenih. Ena je zgorela popolnoma, druga pa se je porušila pri lokalizaciji požara. Požar je podtaknila 17-letna hčerka rudarja Angeljka Krajine. Ta je hladnokrvno priznala svoje dejanje in izjavila, da je podtaknila požar zaradi toga, da bi se rešila svoje neumne družine. Zvečer je s svojim sedmim bratom čistila obleko z bencinom. Ostalo ji jc v steklenici še okrog pol litra bencina, katerega je polila po senu, ki so ga imeli v hlevu. Angeljko jo pred leti ugrizel stekel pes in se tedaj ni do konca pozdravila. Poznejo je poskusila samomor s skokom v Neretvo, pa so jo pravočasno rešili. — Pred tremi dnevi so je preoblekla v muslimansko obleko in poskusila pobegniti v Metkovič, pa so jo na postaji prijeli in jo za en dan zaprli. Ko je prestala kazen, je dejala, da ljubi avanture in da bo koga ubila, ali pa kaj zažgala, da bo življenje zanimivejše. _ — Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih. prevelika množina kisline v želodčnem soku. nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josei« grenčice Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom 6. da je Zabret Alojzij nesel članke v Italijanske časopise. 7. da so kandidati na Zabretovi Usti znani soudeleženci šenčurskih dogodkov, nasprotni so-kolstvu, da so med njimi nezanesljivi ljudje (Jenko Fran), komunisti (Krš Ivan) in punktasi (Zupan Ivan, Nadlžar). Upravno sodišče ni moglo ugoditi iz teh-le razlogov pritožbi: Ad 1—5. V predmetnem slučaju v pritožbi ni navedena nobena nepravilnost v samem volitve-nem postopku. Razlog za razveljavljeni« morejo biti po § 50 zakona o občinah samo nepravilnosti uradnega volilnega postopka. Volilna agitacija ni ' sestavni del uradnega volilnega postopka. Zato ne morejo biti celo kaznjiva dejanja, storjena v ' volilni agitaciji, zadosten razlog za razveljavljenjo I volitev. Ad fi. in 7. Te trditve je pritožitelj navedel v svoji vlogi dne 25. oktobra 1933, ki je bila pred- ! ložena potom občino Predoslje upravnemu sodi- i šču šele dno 27. okt. 1933, torej po preteku osemdnevnega roka, ki je po § 50. zakona o občinah prepisan za vlaganje pritožb. Na take prepozno vložene navedbe pa se upravnemu tiodišču ni treba ozirati. Sicer pa tudi v tej vlogi zatrjevana dejanja niso taka, ki bi mogla vplivati na izid volitev. Radi navedenih razlogov je upravno sodišče odločilo, kakor Je zgoraj navedeno. Celje, dne 16. decembra 1934. Goret je, pa si ni mogel pomagati Iz Bihača poročajo: Mlinar Božič v vasi Oblaji je Sel v svoj mlin. Zvečer, ko se je spravljal spat, je zažgal v velikem loncu ogljo, da bi ga ponoči ne zeblo. Lonec je postavil polog klopi, na kateri je zaspal. Iz oglja se je razvijal monoksid, ki Je Božiča popolnoma omamil Ko se je oglje razgorelo, jo ogenj dosegel klop in nesrečni Božič lo začel goreti. V tem času je šel mimo mlina neki sosed, ki je začutil iz mlina smrad in dim. Vdrl Je vrata in našel Božiča v plamenih. Hitro je pogasil ogeni in poklical kmete, ki so Božiča prepeljali v bolnišnico. Njegove opekline so tako strašne, da ni nobenega upanja, da bi ostal živ. Nasilna razbojnika V Sladaju pri Despotovcu sta dva masklrnna in do zob oborožena razbojnika vdrla ob 11 ponoči % hišo krnela Živkoviča, ki je zaposlen v bližnjem pre.mogokopu. V hiši sta našla razbojnika samo Zivkovičevo ženo 2;ivano in zahtevala od nje, da Jima izroči denar. Žena ni hotela, zalo sta jo razbojnika začela strašno mučiti. Vsa onemogla od hudih bolečin je žena izročila razbojnikoma 3500 dinarjev, ker sta pa bila prepričana, da jo v hiši še več denarja, sta jo še naprej mučila. Žena pa na noben način ni hotela povedati, kle je denar, marveč se jo spuslila z razbojnikoma v boj. Čeprav maskirana sta se zločinca bala, da Ju je žena spoznala, zato sta sklenila, da jo ubijeta. IJbogo ženo sta zvezala, ji zamašila usta, da ne bi klicala na pomoč in jo vlekla dva kilometra daleč iz vasi. Ko sta se ustavila, da bi ženo ubila, so ju zapazili občinski stražniki, nakar sta razbojnika pobegnila. Čeprav je bilo temno so stražniki spoznali roparja in orožniki so ju kmalu prijeli. Priznala sta še razno druge tatvine in raz-boiništva ter izdala svoje pomagače, celo razbojniško družbo. Koledar Petek, 16. februara: Onerim, škof mučenec; Agaton, papež; Julijana, devica mučenica. Novi grobovi + V Trstu je umrla preteklo sredo zvečer gospa Ivana O s a n a , mati profesorja htim. gimnaziie g. Josipa Osane. Blaga pokojnica je bila vzor krščanske matere. Veliko dobrega je storila v Trstu biva-jočim slovenskim dijakom in služkinjam. Njeno blago, zlato srce ie vsakogar vzljubilo, kdor se ji je približal. Dočakala je častitljivo starost 80 let, a je še prekmalu odšla od nas. Pokoi nieni plemeniti duši! Žalujočim naše globoko sožalje! ■f- V Ljubljani ie včeraj umrl goso. Anton Va-ljavec, posestnik in gostilničar. Poereb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ostale vesti — Postiti govori v radljn. Vnc nedelje v postu bodo v radiju postni govori. Začenjali se bodo nekaj minut prod !). Govoril bo stolni kanonik dr. Mih. Opeka o skrivnostih križa. — 30 letnico kalebetskega društva v Sarajevu so praznovali fe dni. Na slavnosti sta govorila vrhbo-sanski nadškof dr. Josip Sladler. — Pomožna poita Prevorje je s 1. lebr. I. I. dobila dnevno poštno zvezo, pa ne s pošto Pilšlanj, ampak s nošto Slivnica pri Celju. To je velik napredek za občane bivše občine Prevorje in taitiošnje urade, ker je pomožna pošta Prevorje, katera že nad 30 let posluje, imela desedaj tedensko samo' dvakratno zvezo z nadzorno pošto. — »Stalež šolstva in učiteljstva tvr prosvetnih ustanov v dravski banovini« po stanju 1. januarja 1934 izda tekom meseca marca Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Stalež bo vseboval poleg vseh šol v banovini tudi razne krajevne in osebne podatke, imena občinskih in cerkienih predstojnikov, dalje vsa obstoječa društva (nacioualna, kulturna, socialna, gospodarska) in ustanove na sedežu šole. V knjigi bodo označeni pogoji za sprejem v posamezne vrste šol in kakšne kvalifikacije si pridobijo absolventi posameznih tipov šol. Poleg običajnih osebnih podatkov učitelj siva, bo vseboval Stalež tudi podatke, ki bodo s pridom služili raznim gosjxidarskim zavodom in trgovskim tvrdkam. Ker izide Stalež v omejeni nakladi, vabi založnica cenjene interesente na prednaročila, da bo mogla event. zvišati naklado in tako znižati prodajno ceno. Prednaročila sprejema Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. — Pripravljalni rdbor društva v zaščito imetnikov Blairovega posojila v Zagrebu, kateremu nače-luje univerzitetni profesor Zuglia Srečko, poziva vse imetnike Blairovega prsojila na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 18. februarja 1934 ob 11 dopoldne v sejni dvorani Trgovske, obrtne in industriiske zbornice v Ljubliani. Omenjeni pripravljalni odbor ima predvsem nalog, da zbere vse interesente in da stori potrebne korake pri finančnem ministrstvu v njihovo znščito. Zato ie v interesu jx>saineziiikov, kakor tudi raznih zavodov in ustanov, da se tega sestanka udeležijo. — DoraSčajoči mladini nudimo zjutrai čašicc naravne »Franz Josetove. grenčice ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva. pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe — Obisk tuic?v Hrvatskem Primorju narašča. Statistični podatki o obisku letovižčarjev v preteklem letu, ki jih je sestavil direktor Zveze za turizem Vrignjenin na Sušaku, kažejo, da je lansko leto obiskalo Hrvatsko Primorje 9450 tujcev ali 23 odstotkov več kakor predlansko leto. Skupno je bilo leta 1933. 50.909 letoviščariev, ki so bili v naših kopališčih skupno 540.261) dni. Od teh iih je bilo 26.052 iz Jugoslavije, F693 iz Avstrije, 1816 iz Nemčije, 10.655 iz Češkoslovaške, 1715 iz Madjarske, 195 iz Poljske, 202 iz Romunije, 450 iz Švice, 184 iz Velike Britanije, 385 iz Italije iz nordijskih držav 75 in iz Amerike 74. Po številu obiskovalcev kažejo hrvatska primorska kopališča sledečo sliko: Rab 12.352, Crikvenica 12.151, Sušak 7.197, Baška 2885 itd. Dohodki od teh obiskovalcev so znašali 54 milijonov dinarjev, lo je za 7 milijonov več kakor prejšnje leto. — 3549 ljudi v savski banovini izgubilo državljanstvo. »Službene uovine* od 13. t. m. prinašajo imena vseh oseb iz savske banovine, ki bivaio v inozemstvu in so po § 23 zakona o državbansivu izgubile jugoslovansko državljanstvo. Vseh teh ljudi je 3549. Največ ljudi je izgubilo državljanstvo v sledečih okrajih: v delniškem 340, v karlovškem 233, v novljaiiskem 296. v vrbovskem 595, v ogulinskem 317, v voiniškein 162, v sušaškem 209 itd. Zagrebčanov je izgubilo državljanstvo 54. Večina teh biva v Ameriki, veliko iih je tudi na Francoskem, v Angliji in njenih kolonijah, v Avstraliji, Afriki in po raznih evropskih državah. — Prvo iensko muslimansko društvo. V Sarajevu se je te dni ustanovilo Prvo dobrodelno muslimansko društvo. Glavni namen društva je zgraditi dom za muslimanske deklice. V odboru je več u .dednih muslimank iz Sara jeva. To je prvo žensko muslimansko društvo v državi. — Ljudstvo skoro Iiučalo ubijalca. Dne 12. februarja dolgem času zopet izključno pevski nastop na našetn odru. Predstava sc prične ob pol 4 popoldne. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. Petek, 16. februarja: Zaprto. .Sobota, 17. februarja: »Divji lovec«. Gostujeta Vika Podgorska in llinko Nučič iz Zagreba. Na korist UGI. Izven. Nedelja, 18. lebruaria ob 15: »Charleyeva teta«. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20; »Praznik cvetočih češenj«. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din Izven. Ponedeljek, 19. februarja: Zaprto. Opera Začetek ob 20. Petek. 16. februarja: ob 15 »Seviljski brivec«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven. Sobota, 17 februarja: »Traviala«. Red B. Nedelja, 18. lebruaria ob 15: »Pikova dama«. Globoko znižano cone od (5 do 30 Din. Izven. Ob 20: »Ples v Savoju«. Izven. Znižane cene. . _ Ponedoljok, 19. februarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 16. februarja. Zaprto. Sobota, 17. februarja ob 20: »Štambulska roža«. Red A. Nedelja. 18. februarja ob 15: »Scampolo«. Znižane cene. Ob 20: »Mala Floramyc«. Znižane cene. Občni zbor „Varstva44 Dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani je imelo nedavno tega svoj prvi redni občni zboi v društveni pisarni na Tyrševi cesti št. 17. Kakor povzamemo iz poročil odbora, je zač.-k) društvo z aelovan;em v zelo neugodnih časih, jeseni leta 1932, ko ie gospodarska stiska zajela vse sloje in je bilo treba velike požrtvovalne vztrajnosti in iznajdljivosti, da moglo društvo prebroditi mnogotere zapreke in težave in se. v razmeroma kratkem času razmahniti po vsej Sloveniji. Društvo je predvsem posvečalo skrb siromašni mladini, bodisi da je posredovalo pri premožnejših ljudeh, da so sprejemali sirote v začasno oskrbo ali pa trajno za svoie, in nameščalo siromašne, uka-zeljne, šoli odrasle dečke za vajence v trgovini in obrti. Udeistvovalo pa se je društvo tudi v vseh mogočih dobrodelnostih. Tajniško poročilo nam pove: »Ljudje iz mesta ln z dežele so se obračali ustineno in pismeno, v vseh mogočih zadevah na društvo. Vsakdanji berači in nezaposleni, onemogli stari ljudje in invalidi, siromašne matere z otroci v naročju in zapeljana dekleta, nezakonski očetje in siromašne družine s številnimi otroci, mojstri in vajenci, tujci ob raznih prireditvah, ki so bile v Ljubljani tn tudi vojaki iz južnih krajev, ki »ne-znaju dobro pisali«, primorski pribežuiki itd. itd. Ustreglo sc je vsakomur kolikor je bilo mogoče. I ruštveua pisarna je, čc se upošteva da je delal le tajnik z eno pisarniško močjo, izvršila ogromno delo. Saj beleži vložili zapisnik 2578 številk. dočim se manj važna dela niso vpisovala. Spričo neugodnih razmer je društvo vendarle doseglo lepe uspehe. Namestilo je 157 vajencev, za svoje oddalo 30 in v začasno oskrbo pa 40 otrok-sirot, prirejalo zbirke za uboge dijake, mnogim sirotam preskrbelo hrano, posredovalo prosilcem pri raznih oblasti itd. Dohodki so bili tako pičli, da niso zadostovali niti za znamke, saj jc društvo navezano edino na članarino (12 Din lelno) in darove. Podpore je na-kbnila Banska uprava 1000 Din in ministrstvo za soc. poi. 300 Din. Ob novem letu je štelo drušlvo 177 članov-obrt-nikov-trgovcev-jx>sestnikov (od siromakov se članarina ne more zahtevati). Podpornih članov ni, in tudi z manjšimi darovi se je društva malokdo spomnil. Ko bi društvo ne imelo tako za vse dobro vnetega predsednika, kakor je župnik Mrkun iz Dobrepolja, ki je poskrbel društvu poslovne prostore m vselej posegel v svoj žep, kadar je bilo v stiski, bi moralo društvo z delom že večkrat prenehati. Na popularnosti je društvo mnogo pridobilo s tem, da je v proslavo 75 letnice dogodkov v Lurdu priredilo romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg in izlet v Zagreb. Globoki cerk'."iii govor g. predsednika, župnika Mrkuna v jezuitski cerkvi v Zagrebu, je poslušalcem vzbudil pravo pojmovanje o ljubezni do bližnjega in jih ogrel za karitativno delo. Upamo, da bo društvo polagoma le prodrlo v najširše kroge javnosti iu da bo ta znala pravilno ceniti delo te dobrodelne organizacije in ji priznati važnost in podporo, moralno, kakor tudi gmotno, kakršno po pravici pričakuje in zasluži. Odbor ie ostal, z malimi spremembami isti ko doslej: predsednik župnik Mrkun, mesto odstopiv-Sega podpredsednika Iranca Kristana je sprejela odbornica Antonija Goričanova. tajnik Franc de Cecco, blagajnik Franc Weiss Odborniki: kanonik Orašič, Vodebova in novoizvoljeni Joško Parte. V nadzorstvu so Klešnik, Mavrič in Dolšinova. Celje -0- Osebne vesti s sodišča. G. Svetek Viktor, sodn. pristav pri tukajšnjem okrožnem sodišču, je premeščen k okrajueinu sodišču v Laškem. G. Milivoj Uešič, sodu. pripravnik, .je od celjskega okrožnega sodišča premeščen k okrajnemu sodišču v Kranjsko goro. G. dr. Alojzij Finžgar, sodn. pristav, pride od okr. sodišča v Slovenjgradcu k okrajnemu sodišču v Celje. & Izpuščen jc bil iz preiskovalnega zapora tukajšnjega okrožnega sodišča včeraj Jošt Ludvik, ki jo bil osumljen vloma na Lopati, o katerem smo svoječasno obširno poročali. -e Tatvine. Na Miklavškem hribu ŠL 6 jo bila v redo okrog 2 popoldne ukradena iz stanovanja nrednika »Deutsche Zeitung« g. dr. Petsohauerja r ava obleka in svilona kravata v vrednosti 1060 Din. — V sredo dopoldne jo bil z dvorišča v Razlagovi ulici št. .3 ukradena volnena odeja v vrednosti 250— 300 Din. Odejo jo nekdo odnesel v trenotku, ko se je odstranila služkinja. Pri proiskavl so našli ode^o v neki drvarnici v isti hiši. & Lepaki SK Jugoslavije gotovim ljudem niso ravno preveč pri srcu. Zadnjo dni so je pripetilo, tla so ti icpaki kar na lepem izginili celo iz kavarne, da tio govorimo o onih, ki so nabiti po oglasnih deskah. Kdor te stvari oočetija, daje najlepšo sprlčovale samemu sebi. Radio Programi Radio Lfubtfana: Petek, 16. februarja: 11.00 Šolska ura: Kaj lahko otrok materi pomaga (ga. Grumova) — 12.15 Vojaške godbe igrajo (reprodukcija) — 12.45 Poročila — 13.00 Ca*, reproduc. solistični koncert (violina in čelo) — 18.00 Reproduc. narodna glasba — 18.30 Alkohol in kriminaliteta (dr. Stojan Bajič) — 19.00 Zakaj sem Sokol, zakaj telovadim (Ltibej Franc) — 14 30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrcjkn) — 20.15 Pro nos iz Varšave — 22.40 Cas, poročila. Sobota, 1?. februarja: 12.15 Reproduelrann operne fantazije — 12.45 Poročila — П.00 Cas, Iz mojega življenja (Smctnnn), rcnroducirani godalni kvartet — 18.00 Reproduc. vesele pesmi — stanje avtomobilskih cest — 18.50 Zabavno predavanje (Valo Bratina) — 19.00 Ljudski nn-uk o dobrem in zlu (dr. Veber) 19 V) Zunanji politični pregled (dr. Tu?) — 20 00 Oricinalni šramel-trio — 20.45 Voknlni solo. gdč. MeirJa Angela — 21.15 Radio orkester — 22.00 Cas. poročila, Radio-jazz. Drugi programi t Sobota, 17. februarja: Belgrad: 16.00 Plošče po željah poslušalcev — 20.00 Pester večer — Zlagrcb: 20.15 Klavirski in vokalni koncert — Dunaj: 17.10 Scherzo, burleska, Capriccio — 20.05 Petrovo ženitveno-potovanje (ljudska isrra) — 22.25 Dunajski simfoniki igrajo — Budimpešta: 21.50 Komorna glasba — 22.4-5 Orkeetcr — Milnn-Trst: 20.10 Pester večer — Rim: 20.50 Prenos opere — Praga: 19.55 I^ihkn glasba — 21.25 Pester večer — Vsa Nemčija: 19.00 Novejši nemški koinoouistL Odsevi strahotne državljanske vojne v Avstriji \ otliiel ji avstrijskega marksizma: dunajski župan Seitz, vodja soeiolno-demokratske stranke Bauer in načelnik republikanskega Schutzbunda Deutsch. vlade: dr. Dollfuss, knez Starhemberg, varnostni minister Fey in nekdanji podkancler Schuiitz, komisar dunajskega mesta. — Vodilne osebuosti sedanje „Slovencev" poročevalec v Gradcu Gradec je bil na tem, da ga zasedejo socialistične čete Ce,l%vgZtJ^ Gradec, 13. februarja. Tesnoba j« zajela petorico potnikov današnjega popoldanskega brzovlaka, ko je krenil z mariborskega kolodvora proti Košakom. Nervozno smo ee spogledali, vsa petorica stisnjena v enem kupeju, ter ugibali, kako bo preko meje. V Mariboru so se širile o dogodkih v AvetriJi fantastične in grozotne veeti, da smo morali biti pripravljeni na na;hu;še. Kar planili smo po avstrijskem kondukterju, ko -ve ie prikazal pri ku.pej.sk ih vratih. Pa revež sam ni vedel ničesar kot to, da so ziutraj v Gradcu še grmeli topovi, da so še dopoldne v Eggenbergu pokale puške ter so ponoči krogle dosegale tudi kolodvor. Pa vseeno i»as je tolažil, da do Gradca še pridemo, samo naprej ne bo mogoče. Mostovi raz-streljeni, gornještaierski industrijski centri v rokah socialistov, vse fe še negotovo, kako bn odločila tehtnica. Z mešanimi občutki smo prevozflli meio, v Spiliu so nas pa žc potolažili: do Gradca je proga zaenkrat varna, nmprei seveda vprašanje. Spodnji del avslrPsketfa Štajerja je ostal m ren. Šoilje. dasi precej socialistično, je še čakalo na nadaPni raz-voi dogodkov. Tudi I.ipnin in ostale posta;e izčle-dao normalno. Šele Puntirfam pokaže, da ni vse v redu. Na kolodvoru, mimo katerega švistne brzovlak. vidimo prve vojaške uniforme. M«»slo v orožiu in uniformah Gradec. _ Na peronu močan vojaški oddelek, pred ' olodvorom obetane pogled na stromira. pr,-šli smo s prece'šnjo za.m"do, pa se kar oddahnemo, ko vid'rro mesto razsvetljeno. To^ei le še ni tako hudo. Tudi tramvaj še vozi. Vozovi so sicer prazni in nas peščico potnikov kar z začudenjem ijle-daio. Pel'emo se v mesto Ulice še dokaj živahne, toda v siju obločnic bleščita čelade in Ka:one'i. Vsakih par korakov nova patrulja, na vsakem križišču več'a skupina ohoroženrev. na mostu nam /n-■ režijo nasproti žrela dveh te"ik;h strojnic. Na Glavnem tr^u izstopim. Pri postaialiJču podvojena r'.ro-ža pazljivo motri izstopajoče. V oričakovan;u usodne noči Da ni čelad. batanetov ter vsakovrstnih njenih uniform po'na ulica, bi izgledalo mesto za 'uj-ca povsem normalno. Ceste v mestnem središču živahno obPudene, trgovine in lokali bogato razsvetljeni. skoro karnevalsko vrven;e. Bistreišemu očesu, ki Gradčane pozna, pa ne trde nervozno hitenje. begaioči pogledi, bo:eče stiskanje množic ob hišn:h stenah. Gradec sc boji nocojšnje noči Sinoči so vzdramili topovi mesto iz spanja, v predmestjih na desnem bregu Mure ie kosila smrt Nocojšnjo raoč bodo poskušala predmestna maščevati sinočni poraz, govori se o ogromnih mnočS-ah. ki se valilo i z Voitsberga, iz koflachških rudnikov proti Gradcu, oborožene do zob. Z vseh kioskov im sten bi'eio v oči ogromne črke proglasa prekega soda: zbiranje in ho;a v gručah na ulici prepovedana, hišna vrata ob sedmih aa-A ati. kini in Gledališča zaprta, vsi javni gostilniški in kavarniški lokali sc zapro ob devetih. Za vsako kršitev iavnega reda izjemno sod:šče, posest orožia in upor znači smrt! No — tako hudo ne bo Kliiub strogemu proglasu vse polno ''nič na cesti, policisti sicer rahlo opominia'o, pa nitč ne pomaga. Toda proti sedmi uri »e začno ulice prazniti. Vedno manj ljudi, polieva post.va energičnega. ob osmih odmeva po ulicah le trd: korak patrulj. po'đ-isti zdaj orožniki pa vojaki, za njimi člani pomožnih čet. Pisana družba Skraja ie orientacija v teh raznoborr.ih uniformah nemogoča. Šele polagoma doznavam: sive, a/-strijske uniforme s tradicionalno bivšo avstrijsko čelado — to je redna vojska. Zelenkaste uniforme brez čelade — policija. Ista uniforma, pa s široko čelado, podobno globoki1 umivalni skledi -- orožniki. Še dalje traja, preden se orientiram pri pomožnih četah: mladiči — oblečeni v vetjrn:co m civilne hlače ter z avstrijsko vojaško čepico ' krivč-kom, kakor so ga nosili planinski polki, to je Heim-wehr. Veternica s čepico brez krivcev tn pasom na roki: Ostmarkische Sturmscharen. Rumena veternica in čelada na glavi, pod njo pa brkit »•'a-reši obraz — to so bivši bojevniki — .Fronl-kampfer«. Veternica in turnerski klobuk na „lavi — člani turnerskih organizacij. In končno civilist z vojaško čepico, pasom patronov in ^arabinko: Frelheitslvind, člani novoustanovljenih delavskih in meščanskih bojnih organizacij. Vse to je prihiiclo pod orožje iz mesta, iz okolice, iz vzhodnega Štajerja jih je pripeljal fahrinški vlak polne vagone. Z graško posadko vred okoli 3000 mož, dov >ljna obramba mesto. Liudje so izgubili glavo. Na is!o vprašan'e oo-govarja vsakdo drugače. Mrtvih na stotine, ramenih nevem koliko. Nemogoče dobiti kake tniorma-cije. Strahote se baje gode v Brucku, Leobnu, Ka-pfen,bergu. Dunaj da je ves v plamenih. HiJi Lmz m Steyr. Pomirljivi razglas, ki ga v poznih večernih urah lepi o po mestu, nima učinka. Tudi dunajskemu radtfu ni verjeti — pač pa nemškemu, ki poroča, da so Štajerska, Nižja in Gor.va Av-»trija rdeče — Tirolsko so pa zasedli narodni socialisti. Slednje je Gradčanom še najbolj prav — saj je Gradec razvpito hitlerjevsko gnezdo Končno najdem prijazno redakcijo »Grazcr Volksblatta= daleč gori v Schonaugasse. Tu mi postrežejo s pomirljivimi poročili. Nevarnost e za С,тлЛвс najbrž® minila. Pričakuieto ic *ojpadj » predmestjih. Hujšega ne bo. Tudi od trugod so prispela pomirljiva poročila. V Brucku pričakuieio nocoj odločitev, na potu pa so tjakaj močne motorizirane vo aške čete s topništvom. — V pn»ni noti se napotim nazaj proti kolodvoru. Moram oddati nujno pišimo k brzovlaku. Naenkrat oddaleč odrri-v puškinih strelov, ki prihaja od Gostinga. Radoveden se napotim v isti smeri. Za menoj pridrvi nekaj tovornih avtomobilov, na njih ble&če bajoneti, spredaj nad šoferjem ztc na cesto cev strovnice. Kmalu me ustavi kordon — naprej se ne sme. Meram se legitimirati, radovedno motri stražnik izkaznico, pisano v cirilici in hrvaščini, napoded [a pokima, kaikor da je razumel vse do pičice, prijazno me celo spremlja nekaj stotin korakov nazaj. Mesto, ki je ob prvih strelih napeto pr s.uh-nilo, se pogrezne v spanje ... Eggenberg... Gradec, 14. februarja. Eggenbcrg — ime neznanega, neprijaznega praškega predmestja — odmeva danes po celi Avstriji. S strahom ga izgovarjaj graški meščani, boječe zro preko Mure na desni breg, k.jer se vije eggen'-' r-ška samostojna predmestna občina daleč .-roti u-gu ter sega na pobočje Kalvarije. Tu se je pričel v ponedePek popoldne krvavi "iraški karneval, kakor ga mesto Gradec v svoii stoletni zgodov ni ne pomni, trajal je do torka predpoldne, ko so '.t;h-nili zadnji streli pušk. zadnji kriiki! ranjenih žrtev. Ples, ki ;e zahteval devetdeset življenj in stotinam prebil ude z vročim svincem . .. Kako ie prišlo .. .7 Streli iz hotela Schiff v Linzu so naglo od e'k-ndTi nc celi Avstriji. Prvi odmev so našli v Eggenbergu, Eggemberg je preživel veselo nedeljsko noč, o kateri pričajo še danes ginla.nde in Iampi oni pred gostilnami. V ponedeljek pa ie |>ostal Eggenb.:rg nemiren. Predmestje je najmočnejša socialistična ;rd-njava v bližini Gradca, ima socia.Vtetičnega župana, prebivalci sami delavci, zaposleni v eggenberških industrijah. Schutzbund — socialistična bo-na or-ganizaela — ima tukaj največ pristašev. Schutz-bund je bi! pripravljen na napad. V občinski h ši, v konzummem društvu so bila skladišča orožja ,n ko je pmiSla v ponedeljek vest o dogodikih v Ltnzti, je izšla tudi v Eggenbergu parola, da Schutzbund ne odloži orožja. V konzumu se je zbrala prva četa, po celem predmestju ie šel tihi alarm, od hiše do hiše, od oeebe do osebe. Eggenberška >ro niška postaja je dobila nalog, zasesti konzum in znp eniti domnevano skladišče orožja. 16 mož se e napotilo proti bližnjemu poslopju konzuma, poprej pa je poveljnik poslaie v slutnji resnega položaia zaprosil še za ojačenje. Še sedai se ne ve, kako e Vš'o: od katere strani so padi? prvi streli. Od 16 mož., ki so hoteli zasesti konzum, se jih je vrnilo sedem. Ostalih devet ie obležalo na cesti pod streli, ki so padli iz kletnih oken. Boj se prične Prvi streli so bili alarm za Eggenberg in za Gradec. Eggenberg je vstal proti? Gradcu, oba sta stopila v krvavi ples, ki je trajal od popoldneva do drugega dne opoldne. Tudi Gradec je slutil, da se Eggenberg ne bo vdal ter sc je pripravil. Garni-zija je imela že v nedeljo strogo pripravljenost, z vzhodne in južne Štajerske je bila pritegnjena tedi žandarmeriia za ojačenje. Ko so dosf>ele prve vesti o strelih v Eggenbergu, je menJl štajerski -varnostni direktor« oberst Zelburg, da bo zadostoval vod orožnikov za »ukroti le v nemirnega predmestja«. Na tovornem avtomobilu so odbrzeli j.od poveljstvom stotnika Krassa in stro'nico so im :ii s seboj. Voz ie drvel po Eggenbergeralleji, že zavil v cesto proti konzumu, ko se je stegnila skofl okno nekega stanovanja roka, vrgla ročno granato, kt je eksplodirala poleg šoferja. Težko ranjen je izjiu-stil krmilo in avlo je zgrmel v jarek ter se prevrnil. V tistem hipu je zaregljala odnekod strojnica ter f>osniela polovico voda iz živega klop'iča, ki se je valial in vstajal iz prevrnjenega vozila. Takrat so rdeče čete že zasedle poleg konzuma še občinsko hičo in preko ceste sto:eče objekte nekda nje železolivarne. Skozi okna in postrešno oreko so molele puškine cevi in na vogalih nosi opij jo se naenkrat vgnezdila strojnice, pripraviiene sipati žarečo smrt na vsakogar, ki hi se bližal Preostali orožniki so v hipu zasedli hližnia hišna poslop a ter začeli streljati. Boi se je pričel na celi čiti. Preko murskih mostov so drveli iz Gradca .ovorni avtomobili, j>olni voiaštva, čete so hitele v osže-čem koraku, motorna kolesa so brzela z oklopmmi težkimi stranicami na priklopnih vozičkih. na 'udi Eggenberg ie zažarel, v hipu so se znašle stotine na cestah s karahinikami v rokah, v trenotku so vzrastle v Augassc barikade iiz. tal. Usodna napaka rdeče vojske Schutzbunda Vojaški strokovnjaki so šr dane? mnenja. Ho bi bila zmaga zelo dvomljiva, da niso napravili socialisti usodne napake: zahnrikadirnfi se v svojih trdnjavah, kjer so se dali obkoliti in (»drezati od zaledja. Da so tvegali oni prvi i napad ter nagloma prenesli hoj na ulieo s pro diran'em nroti me«itu. bi bil Gradec skoro go-1 tovo doues rdeč. Moči so imeli dovolj. Računa se, da je stopilo samo v Eggenbergu v akcijo 601) s puškami oboroženih članov Schiit/.bunda, ki so imeli na razpolago tudi f strojnic ter ve- I liko količino ročnih granat. Z lahkoto bi bilo mogoče prenesti boj v mesto in razbiti akcijo vojaštva na posamezne skupine, ki bi se bile I težko vzdržale, če drugega ne, mostove bi bili lahko držali v šahu ter čakali, da se organizira zaledje ter prime Gradec od nasprotne strani, j Tako pa so bili kmalu zajeti, kakor miši v pasti, i Od vseh strani je vojaštvo obkolilo trdnjave: občinsko hišo. konzum in valjamo, ki jih loči vsaksebi le neznatna razdalja ulične širine. Iz zasebnih stanovanj so pognali ljudi, na okna postavili strojnice ter skušali z naskokom osvojiti najprej valjamo. Priznati je treba, da so se socialisti hrabro držali. O srditosti boja priča lesen plot okoli val jarne. Za plotom je bila barikada, ker pa so planke ovirale razgled, jih je strojničar [Kistrigel v daljavo 50 metrov, kakor da bi jih gladko |)orezal s škarjami. Do poznih nočnih ur je boj neodločeno valoval sem in tja. Socialisti so kmalu uvideli svojo usodno napako ter so skušali pridobiti na terenu. Napravili so več uspešnih napadov, zasedli še v bližini stoječo lekarno ter več hiš, en oddelek se je pa vgnezdil na Kalvariji ter obsipal s strojnico Annenstrasse, po kateri je dobivalo vojaštvo ojačenja. Novi četni dovozi so se morali radi tega usmeriti po južnih mostovih preko Mure. Ta oddelek je strel ial (udi na kolodvor, odkoder je skušalo priti vojaštvo Eggenbergu za hrbet. Artilerija nastopi Do iretje ure ponoči je bila borba neodločena. Takrat pa so posegli v boj topovi. Prvo baterijo so spravili na graški grad, od koder i>a ni bilo mogoče v temni noči usmeriti cevi. Zato je zdrvela druga baterija po eggenberški aleji ter se približal valjarni na daljavo 300 metrov. Takoj prvi streli so sedeli. Granate so rušile stanovanja gornjih nadstropij, kjer so bili vsidrani strelci ter pokopale jkmI seboj desetine žrtev. Pod zaščito granat je sledil prvi naskok na valjamo, ki se je po hudem boju udala. Branilci so bežali nazaj ter pridružili bojevnikom v konzumu. Druga baterija je med tem usmerila žrela lopov na občin.sko hišo. Merila je v podstrešje, odkoder je regljala strojnica ter jo po nekuj zadetkih prisilila k molku Obe bateriji sta nato osredotočili ogenj na konzum in lekarno. Tudi tu je po«tal položaj za branilce pod dežjem granat nevzdržen. Slene niso vzdržale desetcentimeterskim izstrelkom havbic, široke luknje so zazijale, stropi in stopnjišča v notranjosti so se rušila. Branilce je zajela panika, nekaj se jih je udalo, drugi pa so se umaknili v notranjost Eggenbergu, kjer je divjal boj še do jutra. Iz h'š so streljale posamezne skupine, pravijo, da so bile med strelci tudi ženske in decn, vsaj ranjenih je več žensk. Proli hišam niso mogli v ozki ulici topovi ničesar, zalo jih je bilo treba vzeti z naskokom s pomočjo ročnih granat, V teh bojih je padlo največ žrtev. Celo do bajoiietnega spopada je prišlo ter je dobila dvojica hude rane 7. bodalom. Ko se je zdanilo, je bila usoda Eggenberga zapečatena. Krvavi račun Prvotno, včeraj se je glasilo uradno: 27 mrtvili v Eggenbergu. Danes pravijo: 37 mrtvih, o ranjencih molče. Poučeni zatrjujejo, da je to število merodajno samo za eksekutivo — o mrtvih šucbundovcih ne govori nihče. — Gotovo je Eggenberg zahteval nad 90 smrtnih žrtev in stotine ranjencev. Ogromno in požrtvovalno delo je vršil vso noč Rdeči križ. Njegovi avtomobili so drveli tik do fronte, zdravniki in osebje je vdiralo v sredo med obe bojujoči se skupini. Priznati se mora. da so tudi socijalisti spoštovali znak rdečega križa. Kadar se je pojavil avto na cesti, zdravniki in nosila na ulici, je ogenj v tej smeri obstal. Pač pa so ostro j>a-zili. da se jim ne bi vojaštvo približalo v zaščiti takega avtomobila. Tako so sestrelili s strojnico vojaka, ki je skušal med dvema zdravnikoma skočiti v nov zaklon v ospredju. Poznalo se je, da so se borili na njihovi strani sami stari bojevniki, vajeni fronte in bliskovitih odločb, dočim se je vojaštvo, zlasti pa kasneje proli jutru v boj posegajoče pomožne čete obnašalo včasih dokaj nerodno. Tako se je več j pomožnih četašev v nerodnosti obstrelilo med- ! sebojno: topničar.jem pri nekem topu je napač- 1 no tempirana granata eksplodirala v cevi ter je ranila 3 vojakov. Enemu je odtrgalo obe nogi, ostale pa hudo ohškalilo. Ranjence so vozili najprej v bolnišnico usmiljenih bratov v Annenstrasse, ki je naj-bližnja. ko pa eo to napolnili do vrlin, so usmerili nadaljnje prevoze v deželno bolnišnico. Zdravniki so imeli ptilne roke dela. Pravijo, da jc znani kirurg prof. VValzI operiral neprestano od štirih popoldne do torka dopoldne, in ni niti za trenutek odložil instrumentov iz rok. Mrliče so pobirali šele v torek zjutraj. Na tovornih avtomobilih so jih vozili v mrtvašnice, vojake in orožnike nn mestno pokopališče, nasprotnike pn na okoliška, kjer jih bodo (jokojiali v man jših skupinah, da preprečijo morebitne izgrede. Pa še danes so našli nekaj mrličev, zasutih pod ruševinami razbitih sten ali ležečih v skritih zaklonih ... To je bilanca krvavega graškega pusta. V drugih gra^kih predmestjih je bila milejša. V Puntigamii je padel orožniški narednik flobl. v Gdstingu dvojica mrtvih in nekaj ranjenih. Koliko jiii jc drugod, v Brucku. Kapfenbergu, Leobnu, Lincu. Dunaju. Steyerju.., Gradec je pomirjen to se pravi, po predmestjih še pade od časa do časa strel in ranjenci se še zatekajo v bolnišnico. Danes popoldne so pripeljali iz Lenta dvojico ranjenih; obstreljena sta bila pri »čistilni akciji«, ki jo vojaštvo s policijo in orožništvo izvršuje z vso brezobzirnostjo. Kvadrat za kvadratom obdaja močan vojaški kordon in vse, kar ostane v pasti, se fireišče, poslopja pretaknejo od vrha do tal. Kvadrat se premika od ulice do ulice in pri tem čestokrat pride do streljanja za onimi, ki se skušajo preiskavi odtegniti z begom ali upiranjem. Ljudje oddajajo orožje sedaj že večinoma prostovoljno. Prihajajo iz gozdov, kamor so pobegnili v krvavi pustni noči; tudi iz daljne okolice prihajajo pošiljke orožja vseh vrst in kalibrov. Mnogo orožja so pri preiskavi našli zakopanega v kleti občinske hiše v Eggenbergu ter v tamošnji klavnici. Narodni socialisti oboroženi Pri teh predmestnih preiskavah je eksekutiva c^rnirala tudi nekatera narodnosocialistična gnezda in našla pri njih mnogo orožja in municije. Zaenkrat so jim zaplenili samo orožje, postopanj« najbrže ne bodo uvedli proti njim, ker so se doslej zadržali mirno. Je pa to povzročilo umevno pozornost in naravno tudi skrb. Fantastične vesti se širijo po mestu o količinah zaplenjenega orožja, še neverjetnejše o izvoru tega orožja. Pravijo, da so ga dobili od Male zveze, da je najmodernejšega sistema iz škodovih zavodov, da izvira iz Madjarske itd. Sam sem imel priliko videti kup zaplenjenih pušk in stroj* nico; pa so bile same stare avstrijske manliherice in tudi strojnica je bila še starejšega sistema. Oči-vidno izvira orožje še iz preobratnih časov, bile pa je skrbno spravljeno in namaščeno, da ni rjavelo: dokaz, da je Schutzbund računal z morebitnim oboroženim obračunom. Pač pa je baje dunajski Schutzbund izborno oskrbljen z modernejšim orožjem ter ima celo minometalce ter male topove. Dežela še gori.. . t Danes se širijo govorice, da je podeželje znova vzplamtelo. Koflach in Voitsberg, oba premogovna revirja, ki sta bila doslej mirna — le v Voitsbergu so delavci poskusili stavko — sta za-šumela. Iz Gradca so bile danes dopoldne poslan* v oba revirja čete eksekutive. Vznemirjeno podeželje bo tem težje pomiriti, ker je vsa žandarme-rija še cernirana v Gradcu in tndi heimwehrovski oddelki so po večini bili pritegnjeni za zaščito glavnega mesta. Poročajo tudi, da so nemiri iz-nova izbruhnili v Kapfenbergu in tndi Bruck še ni pritisnjen čisto ob tla, četudi je Walisch na begu ter je na njegovo glavo razpisana nagrada 1000 šilingov. Zdi se, da se je stari pučist obrnil proti Dunaju ter se malo zmeni za razpisano nagrado, kakor se je doslej zmenil za 5000 pengo, ki jih je svoječasno razpisala nanj Madjarska. Diktator Štajerske Pravi diktator Štajerske je sedai polkovnik Zellburg; svoje dni je nosil češko ime Žizny. Danes dopoldne je izdal proglas, v katerem opozarja, da se vdajajo že ccle čete delavcev ter prostovoljno odlagajo orožje. Poziva delavstvo na vdajo ter jih opozarja na — vislice. Vsakdo, ki ho prijet z orožjem v roki, bo sojen po prekem sodišču. Njegov proglas so objavili današnji popoldnevniki, nalepili so ga pa tudi v predmestnih delih. Pa so ga jjonekod, kjer ni bil lepak zas ražen, nevidne roke strgale s sten in kioskov... Go^p. polkovnik Zellburg je sprejel danee popoldne na ponovno prošnjo tudi vašega dopisnika ter mu izjavil, da bo »kos« položaju. Pomirljivo se je iz avil tudi glede dogodkov na Dunaju. Isto izjavo mi je podal tudi štajerski deželni glavar dr. D i e n s 11 e d e r. Pripovedoval mi je, da si krščanskosocialna stranka na Štajerskem ni povsod edina. Mnogi prvaki so proti Dolliussu, ker ne odobravajo njegove namere, da bi stranko razpusti i Boje se tudi, da ie Dolliuss popolnoma že podlegel vplivu Feya. Needini zavezniki Državni eksekutivi (vojska, orožniki, poPcija) so prihitele na pomoč tudi pomožne čete, 'a o zvane »Schutztruppe«. Danes jih je že nekaj tisoč zbranih v Gradcu ter polagoma nadomeščajo redno vojaštvo, ki ga poši ja varnostni direktor v provinco. Pa se ti četaši dokaj p.'sano gledajo med seboj, zlasti hajmverovci in pripadniki ostmiirki-scher Strumscharen. Oboji pa zopet prezirnc gledajo na tumerje in druge prostovoljce, ki so za. grabili za puško. Vidno stopa v ospredje, da sla na obeh nasprotnih straneh prav za prav dv* ironti: hajmver in krščanski socia'ci sta si edina samo v tem, da je treba udariti po socialistih, > nasprotnem taboru so se pa združili socialisti in komunisti, ki so sedaj popolnoma solidarni tudi samo radi obrambe. Jasno je, da si bodo stali potem v slučaju zmage ene ali druge skupine dosedanji zavezniki nasproti ter bodo obračunali med seboj, dokler končno ne prevlada samo eden. Čisto v ozadju pa stopajo na platno tega krvavega filma konture kljukastega križa. Narodni socialisti imajo zlasti na Štajerskem mnogo pris'agev. Gradec velja za njihovo najmočnejšo trdnjavo v Avstriji in tudi na podeželju imajo številne simpati-zerje, saj se nahaja v njihovih vrstah ves nekdanji Heimatschutz. Vse to daje misliti in morda bo resnična domneva, da se sedaj oba nasprotnika mesarita med seboj za domnevno demokracijo sa-m, v korist ameiočeUa se tre tki« — kljukastega kriia. J. G Gospodarstvo Prošnje zadrug za zaščito Kakor smo že včeraj poročali, ie kmetijsko mi- I nislrstvo izdalo pravilnik o sestavi bilanc onih kreditnih zadrug- in njih zvez, ki hočejo prositi ali za zaščito, sanacijo ali likvidacijo. Po tem pravilniku mora zadruga (odnosno zveza), ki je v smislu čl. 1. Uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov zaprosila za enega izmed že navedenih ukrepov, priložiti bilanco po predpisih lega pravilnika. Bilanca jc v slučaju, da m mogoče drugače, tudi lahko zadnja letna bilanca zadruge. Poleg bilance ter računa dobička in izgube je treba priložiti še potrebne dokumente. Revizijska zveza, ki spiovede prošnjo članice v kmet. min., mora priložiti tudi prepis zadnjega revizijskega poročila in dati svoje mnenje v spremnem pismu o prošnji zadruge (zveze), posebno o odplačilnem načrtu, če zadruga (zveza) prosi za odložitev plačil, nadalje o načrtu sanacije in boniteti terjatev, če prosi za sanacijo. Prav tako mora zveza povedati svoje mnenje, koliko plačil, izvirajočih iz jamstva zadružnikov, bi prišlo v poštev kot imovina zadruge (zveze). Zadruge, ki niso včlaitjene v nobeni revizijski zvezi, pošljejo po Glavni zadružni zvezi svoje prošnje s prepisom zadnjega revizijskega poročila, ce so bile revidirane. Poleg bilance mora vsaka zadruga, ki prosi za ugodnosti, priložiti prošnji načrt prečiščene bilance. Zadruga (zveza), ki izkazuje izgubo, mora odpisati izgubo predvsem z uporabo rezervnega fonda ter drugih fondov. Ce pa tudi s temi odpisi ui mogoče pokriti v celoti izgube, more za- i druga oziroma zveza uporabiti ukrepe po čl. 14, 1 in 2 (valoriziranje nepremičnin ter vrednostnih pa-pirjev) ter po čl. 15 in 10 uredbe o zaščiti denarnih zavodov itd. Ce se zadružna zveza pri sestavi razčiščene bilance posiuži valorizacije nepremičnin, mora predložiti prošnji pismeno izjavo o cenitvah nepremičnin, j:oapisano od vseli članov uprave in nadzorstva. Ce se zadruga (zveza) posiuži za kritje izgub valorizacije državnih papirjev, mora doprinesti dokaz, da so li papirji zanjo trajna naložba, ter seznani teli papirjev, v katerem je navesti nabavno ceno, nominalno vrednost ter borzni tečaj na dan sestave načrta prečiščene bilance. Ce zadruga (zveza) zaprosi za izdajo zadolžnic na podlagi uredbe, mora priložiti prošnji izjavo o cenitvi nepremičnin ter amortizacijski načrt. Načrt prečiščen: bilance mora obsegati vse posamezne postavke, kakor jih določa pravilnik; sestavljen pa mora bili po stanju zadružne zevze ob koucu onega meseca pred predložitvijo prošnje. Nadalje je treba pokazati ludi stanje, ki bo veljalo 1K> uporabi ukrepov po čl. 13 do 16 uredbe. V odplačilnem načrtu, ki ga mora zadruga (zveza) priložiti svoji prošnji za odložitev plačil, mora točno odrediti, v kakšnih zneskih iu v katerih rokih bo plačala svoje dolgove v času. za katerega predlaga odplačilni načrt "la načrt se mora narediti jio odredbah čl. 20 uredbe, lako da bodo vsi dolgovi plačani v petih letih. Ce ima zadruga (zveza) med svojimi aktivami lake terjatve, katerih plačilo je odloženo ali pa vezano na daljši rok, se more odplačilni načrt sestaviti za (oliko lel, za kolikor so odložene odnosno vezane njene lerjatve, iu za toliki znesek svojih dolgov, kolikor znašajo njene odložene, oziroma vezane terjatve. V odplačilnem načrtu se morajo poleg zneska za odplačilo glavnice navesti tudi obresti za čas vsakega odplačilnega obroka. Zadružna zveza (zadruga^, ki prosi za sanacijo, mora predložiti svoji prošnji poleg bilance, načrta prečiščene bilance in raznih prilog po tem pravilniku tudi še sanacijski načrt, ki mora obsegati vso dobo izvajanja sanacije. Pri tein načrtu ne sme zadruga vzeli v poštev izredne doprinose zadružnikov, ki niso določeni v pravilniku. Ce pa lake dokrinose odredi skupščina, potein mora biti prošnji priložen ludi prepis zapisnika dotičnega občnega zbora. Ce zadruga (zveza) obenem s pro.,njo za sanacijo prosi za odložitev plačil svojih starih dolgov )K> čl. 34 uredbe, mora v sanacijskem načrtu posebno natančno navesti, v koliko se namerava okoristili z odložitvijo plačil. Po odredbah čl. 22 uredbe znaša obrestna mera v odplačilnem načrtu in sanacijskem načrtu največ do 5% letno bruto za vloge po čL 20 uredbe. Ko kmetijsko ministrstvo ocenjuje odplačilni in sanacijski načrt, mora odredili obrestno mero za vloge z ozirom na stanje zveze (zadruge). Zadruga (zveza), ki prosi za izvenkonkurzno likvidacijo, tnora svoji prošnji priložiti: bilanco po predpisih tega pravilnika po stanju konec meseca, svoja pravila, seznam članov uprave in nadzorstva, izvlečke vseh računov aktiv in pasiv ter dohodkov in izdatkov, če ima nepremičnine, pismeno izjavo o stvarni njihovi vrednosti ler poročilo o tem, v koliko so njene terjatve zasigurane z realnim kritjem. Revizijska zveza pošlje prošnjo zadrug (zvez) kmetijskemu ministru kol pri slučajih, ko zveza zahteva sanacijo. Zadruga (zveza), ki se hoče poslužiti ugodnosti uredbe, mora v svoji prošnji imenovati nekoliko o.'eb, izmed katerih bi lahko bil izbran komisar, če to smatra kmetijsko ministrstvo za potrebno. Zadruga (zveza), ki prosi za izvenkonkurzno likvidacijo, pa je včlanjena v kakšni revizijski zvezi, more prosili, da sc njena likvidacija poveri revizijski zvezi, če pa ni včlanjena v nobeni, pa vendar lanko zaprosi, da se njena likvidacija poveri kaki revizijski zvezi. Revizijske zveze, ki sprovajajo prošnje kmetijskemu ministru, bodo poslale ludi svoje mnenje o osebah, ki jih zadruge predlagajo za komisarje, kakor tudi o predlogu, da se jim poveri likvidacija. Glede prošenj onih zadrug, ki so bile vložene še pred tetn pravilnikom, je omeniti, da bo mini: strstvo zahtevalo od zadrug vse one dokumente, ki so navedeni kot potrebni v sedanjem pravilniku. Spod Program olimpijskih iger za I. 1936 Prihodnje olimpijske igre se vrše — kakor tin znano — leta 1936 v Berlinu. Več kot dve leti imamo do tedaj, a že je izdelal nem. olimp. odbor predlog, kar se programa tiče. Letošn:e lelo bodo pristojne mednarodne zveze izdale razpise га razne športne panoge in ko bo vse to odobril tudi izvriilni odbor mednarodnega^ olimp. odbora, bo načrt prograima končno veljavno obelodanjen. Sporazum med našimi in češkimi zadrugami .lede izvoza prašičev v CSR. V sredo so bila zaključena pogajanja tned zastopniki češkoslovaških zadružnih ustanov in našimi zadružniki glede izvoza prašičev v CSR. Dosežen je bil sporazum, po katerem se bo naš izvoz prašičev v CSR lahko znatno povečal. Krediti Refico. V dveh letih svojega poslovanja je Refico dala 4530 mili j. kreditov (od 2. febr. 1932 do 31. jan. 1934). Vrnjenih pa je bilo že 1111 milij. Znižanje diskonta v Romuniji. Upravni odbor romunske Narodne banke namerava znižati diskont-no obrestno mero od 6 na 5%. Jugoslovansko-češka zvezna tarifa, ki velja od 1. decembra |O30, stopi iz veljave 1 marca letos. Odlok zlata iz Ho'andije. Od 5. do 12. t m. beleži emisijska banka odtok zlata za 58.7 milij. goldinarjev in znaša zlati zaklad še 833.4 milij. goldinarjev pri obtoku bankovcev 889.5 milii. Zakup restavracije na posla i Ljubljana gl. kol. bo na licitaciji dne 23. marca t. 1. pri ravn. drž. žel. v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Borza Dne 15. febr. 1034. Den ni Devalvacija krone: cd 15 na 12 v Curihu Devizni tečaji so ostali neizpremenjeni pri Curihu, Berlinu Londonu, Parizu in Trstu. Popustil je le New York. dočim so ostale devize bile čvr-stejše. V ospredju zanim.inja je sedaj Kč, ki notira valuta v Curihu 12.10, kar pomeni, da se je inozemski tečaj krone že približal novi zakonski pariteti, ki je šestino manjša kot sedanja. Danes je bila valutna borza zaprta in ostane, dokler so položaj ne umiri. Prav tako je ukinjena notacija Prage v Curihu. notira samo oficielni tečaj 15 27. Nov zakonski minimum za krilje znaša odslej 25% (sedaj pa je znašal 35%). Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen [io 8.75—8.90, na zagrebški po 8.65, na belgrajski pa po 8.65 in 8.60. — Grški boni so noti-rali v Belgradu 35 -35.50. Ljubljana. Amsterdam 2308.74—2320.10, Berlin 1350.69—1361.49, Bruselj 799.41-803.35, London 173.S6—175.46, Curih 1108.35-1113.85, Nevv Vork 3433.27—3461.53, Pariz 225.88 227, Praga 169.23 do 170.09. Irst 301.01-303.41. Promet na zagrebški borzi je znašal 47.023 Din. Curih. Pariz 20.38, London 15.73, New York 312.50, Bruselj 72.1250, Milan 27.2050, Madrid 41.90, Amsterdam 208.3250. Berlin 122, Dunaj 73.30 (57), Stockholm 81. Oslo 79, Корепћа^еп 70.25, Praga 15.27, Varšava 53.30, Atene 2.96, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes sla-bejša in so tečaji padli v manjši meri. Promet je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 800 kom., begi. obveznice 50.000, 8% Bler. pos. 2000 dol. in 7% Bler. pos 20C0 dol. Ljubljana. 7% inv. JX5S. 67—70, agrarji 40 den., vojna škoda 302- 305, begi. obv. 51-53, 8% Bler. pos. 49—51, 7% Bler. pos. 48—50, 1% pos. Drž. hip. banke 64— 63, Kranj ind. 250 bi. Zagreb. Drž. p a p i r j i : 7% inv. pos. 63-70, agrarji 34-38, vojna škoda 302-303 (301, 302), 2. 300 den., 3. 298-300 (301). 4. 295-299, 6% begi. obv. 52-54 (49). 8% Bler. pos. 50-51 (49, 50), 7% Bler. pos. 48- 49 (47). 7% pos. DHB 65 den. — Delnice: Narodna banka 4000- 4200, Priv. agr. banka 255- 257, Sečerana Osjek 140 den., Trboveljska 105—110, Impeks 50 den. — Vse oslalo brez interesa. Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 71—72 (71, 70), vo;na škoda 305 -306 (306, 305), 2. 304 do 306, 3. 304-305 (303), 6% begi, obv. 53.75-51 Grof Baillet-Latour, pudsednik inednar. olimpijskega odbora. Vso tekme ee bodo izvedle v olimpijskem stadionu, odnosno v napravah, ki spadajo v okoliS stadiona, z izemo veslanja. Tudiii del jahalnih tekem, namreč terensko jahanje, sc bo vršilo v Dii-beritzu. Za večerne tekme v dvoranah pa bo pripravljena velika pokrita dvorana v Berlinu samem, V načrtu programa je predvideno, da sc bodo t.kme odigrale v času od 1. do 16. avgusta. Prvi dan je slovesna otvoritev olimpijskih iger, zadnji dan pa zaključek. V progrnmii je lahka atletika, hokej, rokomet, dviganje uteži, moderni petohoi, rokoborba, sabljanje, veslanje, streljanje, ko'esar-ske dirke, plavanje, boks, telovadba in jahanje. Tudi za nogomet in tenis je rezerviran čas, za slučaj, da se bosta tudi ti dve športni panogi prevzeli v program. Zvezno prvenstvo na 30 km Dne 25. t. m. se vrši v Bohinjki Bistrici tekmovanje za zvezno prvenstvo v vztrajnostnem tekmovanju na progi 30 km. Pravico udeležbe ima'o vsi v Zvezi verificirani tekmovalci. Start je v Bohinjski Bistrici ob 7.30 zjutraj, cilii istotam pred občinskim domom, Objava rezudiiatov bo v nedcl:o ob !6 popoldne pred občinskim domom. Prvi trije placirani prejmeo zve/ne diplome, zmagovalec pa nas'o v »zvezni prvak v vztra-nostnem tekmovanju za leto 1934«. Prijave je treba poslati zvezi najkasneje do 20. t. m. Kasne!e 4o*le pn:ave se ne bodo vpošteva'e in bo-lo oripužČeni na start samo oni tekmovalci! ki so bili pravočasno prijavljeni. I ЦЦ*""—U'I*| EiftUfffiSM (54. 52), 3. 53.50- 54 (52.50), 8% Bler. pos. 51-52 (51.50), 7% Bler. pos. 48 - 49.50 (48). -Delnice: Narodna banka 4200 -4250 (4250), Priv. agr. banka 256-257 (253, 255). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je popolnoma neizpre-menjen. Dovozov ni, povpraševanje je oslabelo na minimum in tudi kupčij ni. Edino, kar se dogaja, so realizacije prejšnjih terminskih kupčij. Cene so pofKjliioma neizpremenjeue. Živina Ptujski svinjski sejem v sr;do 14. t. m. Pripeljanih je bilo 125 Scetuiarjcv, in sicer 110 svinj m 15 prascev. Prodano je bilo 57 komadov. Cene so neizprenienjene, in sicer so se prodajali pršu-tarji od 6—6.50 Din, polmastne 6—7 Din, mastne od 7—8 Din za kitograin žive leže, mrtve 9 Din. Prasci do 8 tednov stari po kakovosti od 100—150 Din. Prihodnji svinjski sejem bo 21. t. m. Slalom tekma za prvenstvo MZSP SPD Celje razpisuje pod zvemo prvenrtvo v slalomu za leto 1934 na dan 18. februarja 1934 pri Celjski koči. Tekmovanje se bo vršilo po pravilniku JZSZ. Start je dovoljen vsem verificiranim članom MZSP, izven konkurence tudi vsem drugicn smučarjem. V konkurenci prejmejo prvi t ifc čaet-na darila in diplome, pravlako jc določeno darilo in diploma za prvaka izven konkurence. VsaJt tekmovalec (izvzeti so le neverificirani) se mora Paviti s predf I ano zvezno prijavnico Savinjski ružnici SPD v Celju do 17. t. m., ali pa v Celjski koči pred žrebaniem. Prijavnina znaša Din 10, izven konkurence Din 20. Žrebanje bo 18. t. m. tolno ob 9.30 v Celjski koii, start točno ob 10.30. Objava uspeha pol ure po zaključku tekme. — Opomba: Progo prckrmari'o tekmovalci dvakrat; kdor pri prvem teku ne doseže doloTenega ča«a, ^pade iz nadaljnjega tekmovana. V Celjski koii jc le omejeno število ležišč, zalo se udeležencem priporoča, da prenočijo v Celju, ali da pride e z jutranjimi vlaki, fz Celia jc kraj tekme oddaljen dobro poldrugo uro hoda. Smučarske tekme tehničen srednje šole. Izmed ljubljanskih srednjih šol je brez dvoma na tehnični srednji šoli najbolj razvit iii lvski spoirt. Zato so se dijaki tega zavoda v nedeljo U. t. m. poizkusili v smu&kem teku na 15 km, ki se je vrli! v Logatcu. Tekme je vodij g. inž. R. Škof. Na »tar-tu sc je zbralo polno gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku tekme, kaijti bila je nad vec zanimiva in tudi borba za prva mesta precej ostra. Tekmovalci so odhajali po vrstnem redu, ki je bil izžreban, v presledku ene minute. Po eni uri pa je mladina žc pričela oznanjati prihod prvega tekmovalca. In res, kmalu se pni-kaže izza griča v ostrem tempu številka 3, to )e bil Ogrin. Po par minutah pride Menart m nato Mihalek s startno številko 14 in o katerem je bila splošna sodba, da bo zmagal. Izid tekem je bit tale: 1. Mihalek 59 minul 40 sekund; 2. Ogrin 1 uro 5 n;'#'jt 50 sok.; 3. Menart 1 uro 13 min. 4t sek.: 4. Vrbinc 1 uro 15 min. 15 sek.; 5. Steguh 1 uro 17 min. 8 sek. Tekmovalo je vsega skupaj 14 smučarjev, med progo pa sta dva izstopila. Za zmagovalca je daroval g. inženjer tale darila: za prvo plasira nega: Ing. R. Škof: »Gradbena mehanika«, za drugega: Ing. R. Škot: »Železobeton«. Zadnri pa je dobil kot v tolažbo Din 10. Smuk! Medklubsko tekmo v teku na 15 km za srebrni pokal g. Franca Gorjanca, veileindusilipinlca iz Kranja, prire iS Smučarski klub Jezersko v nedeljo 18. t. m. Start pri gostilni Kanonir na Sp. Jezerskem ob 14. Žrebanje startnih številk ob 13 ietotam. Pravico starta ima:o v konkurenca tekmovalci, verificirani pri JZSZ. Tekimre se po pra-vtf h JZSZ. Pri^vc i« poslati do nedelie Smučarskemu klubu Jezersko. Osebno se lahko priglasi stairterju do 13. Priiavnina za tekmovalce Din 10. Vsak tekmovalec tekmiee na lasino odgovornost. Ker so snežne prilike vkljub toplemu vremenu na Jezerskem ugodne, se nade:amo številne udeležbe. SK Korofan. Ljub',lana (lahkontletskn sekcija). Danes ob 20 rodna seja odborovogn načelstvu. Vremensko poročilo JZSZ in SPD Mariborska koča. Pohorski dom: —6°, mirno, jasno, 80 cm pršiča, smuka idealna, snnkaiišeo jako dobro. — Ruška koča: —-6", mirno, jasno, 100 cm pršiča, smuka Idealna, sankališče ugodno. — Klopni vrh: —F", mirno, jasno, smuka idealna. — Pesek: —8", mirno. jasno, smuku dobra, sknknlniea uporabna. Seujorjev doni: —9", mirno, jasno. 140 cm pršiča, smuka idealna. — Cinžat nad Falo: —6°, mirno, jasno, 80 em pršiča, smuka idealna. — Sv. Lovrenc na Pohorju: —7°, mirno, jasno, (»0 cm srenja, smuka dobra, sankališče in cesta za sani dobra, skakalnica upornima. — Ribnica na Pohorju: —6", mirno, jasno, 80 cm pršiča, smuka Idealna, eosfa zn sani dobra. — Rimski vrelec: —10", 45 cm srenja, smuka Idealna, cesta za sani ugodna. ★ Za FIS-ino tekmovanje v St. Moricu se je prijavilo vsega šestnajst narodo-v za smuk in slalom. Največ so jih je prijavile Nemčija, Anglija in Švica in sicer po 12, Italija pa enajst. Avstrija ni za-! stopana, ker avstrijska smučarska zveza ne mi«re t sestatviti prvovrstnega zastopstva. Norveško zastopa znani skakalec Sigmund Ruud. 17 Ludvik Ganghofer: Samostanski lovec Ilajmo si je moral utirati pot korak za korakom. t roti večeru, na poti domov, je prišel mimo križa. Prazni so štrleli obnožni žeblji iz lesa. Kani le so prešli Gitkini telogi? Jug jih je pač odpihal! llujtno se je oziral po tleh naokrog; v skalni raz-poklini je zapizil eno izmed njenih cvetlic, ruz-cefrano in zvenelo. Pobral jo je in si jo hotel zatakniti za čepico. Toda ne — cvetka je bila dana drugemu! Tiho jo jo zataknil spet med žeblja; u komaj je odmaknil roko, jo je jug spet odnesel. pred nočjo je prispel Ilajmo do koče. Danes pn ni imel kaj razmišljati in sanjati. Oči so sc mu zapirale že, ko si je pri plapolajočem ognju pripravljal svojo večerjo. Komaj je legel, je spal. Okoli koče je besnel pomladni vihar in mu pel hrumečo uspavanko... Ko se je Ilajmo prebudil, je bila še Irda telila. Začuden je prisluhnil. Nema tišina pred kočo. Zmajal je z glavo in stopil na prosto. Jug se je popolnoma polegel iu gorski gozd je samo tiho še pošunieva). ltledi, redki oblački so veslali po nebu, kjer so migljale neštete trope zvezd. Sveže, jasno jutro je obetalo lep den. »Velikonočno vreme,! je dejal Hajmo. Potem je pogledal na zvezde in menil, da je tretja jutrnja ura že minila. Tako se jo prebudil prav v pravem času, da bi osledil divjega petelina, nad katerega je kanil gospod Henrik priti po praznikih. Zaprl je kladaro in se napotil v noč. Tedaj pa Je obstal in prisluhnil. Glasovi so mu udarili na uho, kakor udarci kladiva na železo — in spel isto - in še tretjič... Se je prisluškoval; ni vedel, k ij naj ti glasovi pomenijo, vendar zaradi njih ni oil v skrbeh; kajli kdor v gorskem gozdu hodi jio slabih potih, se plazi potihoma. Bo pač kak kmet, ki ga je podnevi zadrževalo delo in je odšel ponoči na planino, da bi zgodaj zjutraj pogledal, kako je prezimil njegov stan, in je kaj popravljal. Seveda se je lovcu zdelo, kakor da bi glusovi ne prihajali od staj, ampak od nekod više. Toda Hajma je že bila naučila izkušnja, kako odinev ponoči vara. Se je prisluškoval za nekaj hipov, ali bilo je vse tiho. Potem je zakoračil dalje; vprek čez Peščeno drago se je po najkrajši poti vzpenjal proti Krizevju. Svitalo se je, ko je dospel do cilja- Tiho oprezovaje na vse strani, je smukal od drevesa do drevesa. Nad vzhodnimi gorami, onkraj Okamone-lega morja, sc je še komaj zaznaval medel odsvit bližnjega dneva, ko je Hajmo že začni rahli klip ktip pojočega petelina. Previdno ga je naskočil in končno ugledal na suhi veji ponosnega ptiča, ki se je ves črn oslro risal v bledo .nebo. Za trenotek je opazoval zaljubljenega pevca, kako se je na svoji veji košatil iu vrtel, kako glumil z razprostrtim repom in utripajočimi perotmi; potem pa, ko se je toliko zdanilo, du je mogel Hajmo nad očmi ptiča že razločiti žareči greben, se je potihoma umaki.il, da ne bi petelina »razjezil«. In čim niže se je spuščal skozi redki gozd, tem bolj je spešil, lom bodrejo gledal. Saj je hitel doli v dolino, na veselo praznovanje, na velikonočno rajanje: roko v roki, lice k licu z Gitkol Ali naj zapleše enkrat morda tudi z ono drugo? Kako ji je že ime? Čakaj: Cencal Mogoče... ako se bo Gitka utrudila in ne bo ugovarjala. Gitka? In so utrudila? Na glas se je moral zasnicjati. Toda mahoma je umolknil. Iz Peščene drage je začul gina... kn-kor da bi se zakotalil kamen. Kdo bi hodil tam doli? Ne! Kaka divjačina, morda kaka divja koza išče brane in je sprožila kamen! Proč skrbi! Danes sme mirne duše prepustiti divjad in goro sa mlina sebi, kajti tako brezbožnega človeka pač ne boš našel nikjer v dolinah tod okoli, da bi so ukvarjal z ropom na nejsveiejši dan vsega lela. Jutro se je zbujalo; rdeč odsvit se je razlil preko gozda in stožci gora so se zasvetili v vzhajajočem solticu kakor žareča kovine. Ko je Hajmo prispel na rob Križevja, so je spustil za kratek oddih na bližnjo skalo in se ves v čudu s svetlimi očmi zazrl v blesteči sijaj lepega jutra. Bilo mu je, da bi zaukal, toda šiloma je pri-drial glas v sebi, kajti v peščenini, kakih tisoč korakov pod sabo je opazil na kopnem pobočju kozoroga, ki si je iskal hrane. Ni hotel splašiti živali, ki je paše zelo potrebovala. Nepremično je obsedel in opazoval divjačino, kako se je polngonia pomikala čez pobočja in stikala za Rkromno hrano. Tedaj pa je žival mahoma sunila glavo z mogočnim rogovjem kvišku — očitno je zavohala nevnr-; nost — splašena se je skušala naglo oteti v varstvo bližnje skale, toda preden je dospela do stene, je v skoku udarila z zndnjima nogama v zrak, se zgrudila, se pognala spet kvišku in izginila nato v nižji kotanji. Bled je skočil Hajmo pokonci; tu nekaj ni v redu! Zamah, in žo je imel samostrel v rokah — neslišen skok In skrilo gti je v sebi gosto grmičevje pritlikavega borovja, ki je pokrivalo vrhove Križevja. Po kačje gibko se je vil skozi zamotano vejevje in ko je dospel do globeli ter pogledal vanjo, mu je udarilo srce in se mu zatresle roke od jeze in pekoče razburjenosti. Zagledal je človeka v kmečki obleki in s sajami počrnjenim obrazom, kako je vlekel ubitega kozoroga proti bližnji gošči. 3Ali te imam naposled vendarle, ti tati« Je siknil lovec skozi zobe; nič več se ni tresel in ko je napenjal tetivo na samostrelu ler vkigal strelieo j v zarezo, so se mu roke zjeklenile ko trdo železo. Dvignil je orožje do lica, toda gosto vejevje ni pripuščalo gotovega strela. Tiho so je dvignil, da bi se splazil na konec grmičevja; tam je stal križ; za širokim deblom se bo lahko skril in bo proeto streljal. Izvil se Je izmed zadnjih vej in dvignil orožje — tedaj pa mu je zajela srce ledena groznica: s križa doli je gledala nanj živa Zveličarjeva po-doba. Šiloma je hotel pogledati Hajmo stran, pa se ni mogel odtrgati o i svete podobe; resno, skrbi-polno so gledale nanj božje oči, podoba je kakor oživela v svojih svežih barvali; rdeča kri je menda pravkar še tekla — lovcu se Jo zdelo, da so se solnčno zasvetile, velike, modre oči, da so se odprla trpljenja polna, trpka usta in nežno spregovorila: »ilajmo, mar hočeš moriti na moj velikonočni dan, ki naj bi bil vsem ljudem dan sr^če in sprave? Ne delaj tega, Hajmo, nc delaj lega!« Samostrel v Hajmovih rokah se je povesil, in streliea je jKidla iz zareze. Lovec jo je pobral z drhtečo roko in je poljubil noge Križanega. Potem se je spustil neslišno doli po pobočju; divji lovec, ki jc imel v gošči opravka z ubilo divjačino, ga ni čul prihajati; na tleh je zapazil Ilajmo lok divjega lovoa; pograbil je orožje in ga za-luČil s silnim zamahom v prodje; tedaj je skočil divji lovec pokonci; ko je ugledal lovca, je omahnil, z obema rokama se je začel loviti po zraku. »Kdo si?« je trdo vprašal llejmo. Človek je pa strmel predse in ni spregovoril. Hajmo ga je hotel prepoznali, Itx1a zarian. Lovec ni bil iz teh krajev doma in jc videl Iu samo še malo ljudi, tudi si Je ropar potresel bredr in lase s sajami in si Je počrnil obraz tako na debelo, da Je Hnjino zaznal v njem komaj k Pojdi!« je dejal In naznačll z roko smer. + ZDRUŽENJE ČEVLJARJEV V LJUBLJANI naznanja, da jc njen dolgoletni član, gospod Josip Breshvar čevljarski mojster in podpredsednik Združenja nenadoma umrl. Pogreb bo v petek, dne 16. t. m. ob 5 popoldne iz mrtvašnice Stožice, cerkev sv. Jurija, na tamkajšnje pokopališče. UPRAVA. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din Г —; ženi tovanjski og asi D>a 2 — Najmaniši /пегек za mali oglas Uio tU-—. Man oglasi se pia ujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se ra čuna enokolonska. 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore g,ede malib oglasov treba priložiti znamko Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert (r) Služkinja zdrava in poštena, vajena zunanjega in hišnega dela ter nekoliko kuhe — želi službo k mali družini ali v župnišče. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1610. (a) I Učenec za večjo trgovino mešanega blaga na deželi — se takoi sprejme. Pogoj: 11 do 15 let star, močan, zdrav, poštenih staršev, z dobrim šolskim spričevalom ter dober računar. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Učenec mešane stroke« 1642. (v) »TiI<[i]'I'd Natakarica dobi takoj službo v gostilni. Pogoji: poštena, prikupljiva, delavna, do 30 let stara, znanje slovenščine, nemščine. Ponudbe pod »Natakarica« 5t. 1644 na upravo »Slovenca« Maribor. (b) Zastopnika z inkaso iščemo za okraj Marenberg. Ponudbe pod •■Stalna služba« 1637. (b) Vložna knjižica Ljublj. kreditne banke za 100.000 Din se prevzame s polno vrednostjo na hipoteko na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Hipoteka« štev. 1645. (d) 'EESSB' ODDAJO: Poslovni prostor dveh sob v Selenburgovi ulici, pripraven za trgovsko pisarno ali obrtno delavnico, se odda v najem takoj ali s 1. marcem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Šelenburgova ulica« št. 1641. (n) Poizvedbe Jazbečar rjav, brez ovratnika — se ie zatekel. Cesta na Ko-deljevo 3. (e) i »11 LIL L iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiuiiuiimiiiiiiii O avlo »►, «»r>< iNldaiB лш debelo feletrtovioa A VOLK LJUBLJANA Re*l)e«» mil 24 Dve mladenki želita poročiti priprosta stalna uslužbenca. Ponnd-be na upravo ^Slovenca« pod »Dobri srci« 1631. (ž) I IŠČEJO: Sobo s kuhinjo ali sobo s štedilnikom — išče mirna gospodična v centru mesta. Ponudbe pod »100« na upravoištvo »Slovenca«. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje veliko, se odda v hiii tvrdke A. & E. Skaberne, Mestni trg 10. (č) Opremljeno sobico oddam. Trdinova ulica 2, pritličje. (s) ZAHVALA. Povodom bridke izgube našega nepozabnega nam BOJANA smo prejeli od naših sorodnikov, prijateljev in znancev toliko tolažilnih izrazov sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Radi tega se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se nas v tem težkem času spomnili in nam na katerikoli način pomagali prenašati našo težko bol. Žalujoča družina FANI in JOSIP AHLINOVA. '' '■ r- fe V1 ' ■ •■\r«v>'-4*- .'v. ODŠLA JE DANES OD NAS NASA LJUBLJENA MAMICA, STARA MAMA, TETA ITD. IVANA OSANA IN SE JE PRESELILA IZ ZEMELJSKEGA TRPLJENJA V KRAJ LUCI IN MIRU MI PA SE UDANO V SVOJI ŽALOSTI KLANJAMO SVETI BOŽJI VOLJI IN PROSIMO VSE, KI SO JO POZNALI, NAJ JI OHRANIJO BLAG SPOMIN IN MOLIJO ZA POKOJ NJENI DUŠI TRST —LJUBLJANA, DNE 14. SVEČANA 1934 PROF. JOSIP OSANA IN OSTALI SORODNIKI 25% popusta dobi kdor naroči ozir kupi od 15. II. 1934 do 15. III. 1934 knjigo: Dr. Potočnik: Dobri pastir. Premišljevanja o življeniu našega gospoda Jezusa Kri tuša in niegovih svetnikom. Knjiga oosega tri dele. 1. del 359 strani, ne»ez. Din 38—, vez. Din 50'-. II. 'tel 381 stran-, nevez Din 40—, vez Din 52 —, III. del 290 strani uevez. Din 40'-, vez. Din 52—, Ni je lepše in primernejše sloven-ke knjige o premišljevanju življenja, delovan a in trpljenja na-šet>a Zveli^arja, kot je ravno Dobri pastir. V jirvem zvezku nam opisuje dobo рге t rojstvom Jezusovim njegovo m a lost, mladeniško dobo do niegovih čudežev in ustanovitve kral estva božjega na zemlii V drugem zve ku nam op suie n egovo de ovante na svetu. V iretiem p« opisuie Zveličarjevo trpljenje, njegovo smrt in ča-titliivo vstaieme. Knrga je nisana v kras em slogu, tiskana na finem papirju ler le,io opieuiljeua. Naroča se pri H. Nifman, L;ubl:ana, Kopitarieva ul. 2. Zahvala Vsem, ki ste nas tolažili osebno ali pismeno ob smrti našega preljubega očeta, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo g. dr. A. Levičniku ter obema logaškima gg. župnikoma, ki so ga pokopali, nadalje zdravniku g. dr. J. Gostišu, ki je zadnja leta z vso skrbjo predobremu očetu podaljšal življenje in mu ob smrti lajšal njegovo veliko trpljenje, učiteljskemu zboru iz Gor. in Dol. Logatca, Obrtni zadrugi ter dobrim sosedom in sorodnikom, ki so nam v bolezni in smrti stali blagohotno ob strani, končno vsem tistim, ki so s cvetjem obsuli njegovo krsto in ga v tako ve'ikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča rodbina Verbiceva. "i. Jji-f ::i; V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri soprog, brat, stric in svak, gospod Anton Vatjavec gostilničar in posestnik dne 15. L m., po daljšem, mukapolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 17. februarja 1934 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. februarja 1934. MINKA VALJAVEC, soproga — in ostalo sorodstvo. Za »JutfoslovauaKo UskarntK « Ljubljani: КахеЈ Ce*. izdajatelj: 1ш Uuuih urediti*: Lu{m