iav- ije udi .re- je bo jaS pih lice rje Ini-ravi 3la-koi PD ; in rbil jah i v tvo itar i in ,edi mO na lin, i in ter ne-sta- g Imamo novo ustavo GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 9 - leto XIII. - 9. marec 1974 S prvega zasedanja skupščine ZP V tovarni Telekomunikacij v La-borah so se minulo sredo zbrali na prvem zasedanju novoizvoljene skupščine delegati 56 TOZD združene Iskre. Zasedanje je pričel Jože Kočevar, predsednik DS ZP minule mandatne dobe in predlagal 15 točk obsegajoč dnevni red, ki so ga navzoči sprejeli brez pripomb (dnevni red je bil v celoti objavljen v 7. štev. našega glasila, na prvi strani). o delu organov upravljanja. Vendar se je pri tem že nekoliko zataknilo. Delegat Iskra Commerce Janez Gale je predlagal nekatere spremembe oz. bolje dopolnila k predlaganemu poslovniku, drugi so poudarjali, da poslovnika niso prejeli oz. da so ga dobili tik pred zasedanjem in ga torej niso mogli podrobneje proučiti. V razpravo je posegel v.d. generalnega direktorja ZP Jože Hujs in pojasnil, da ta poslovnik ni nek bistven akt mestnika Petra Kavčiča še predsednik ZK Marjan Vrabec, predsednik sindikalne konference Jože Čebela, predsednik ZZB Franc Križnar in predsednik mladine Miloš Pavlica. Na temelju samoupravnega sporazuma členov 156 in 178 je bil sprejet tudi 22-članski kolegijski poslovodni organ - bivši poslovni odbor. Pri 11. točki dnevnega reda je skupščina formalno potrdila Jožeta Hujsa za vršilca dolžnosti generalnega Slovenija je dobila novo ustavo. Ta najpomembnejši dokument naše republike je rezultat večletnega temeljitega proučevanja in iskanja, kako ustrezno preoblikovati dosedanje družbene odnose v smeri nadaljnjega razvoja in poglabljanja socialističnega smoupravljanja. Premik, ki smo ga dosegli z oblikovanjem in ki ga bomo še dosegli z uresničevanjem te ustave, je odločilnega pomena za popolno uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja. Ustava opredeljuje bistvo samoupravnega družbenoekonomskega odnosa, v katerega stopa delavec, ki dela v združenem delu s sredstvi v družbeni lastnini kot delavčevo neodtujljivo pravico, da zadovolji svoje osebne in družbene potrebe in da svobodno ter enakopravno odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Skladno s tem ustava gradi zaokrožen sistem družbenoekonomskih odnosov in družbenopolitične ureditve. Nova ustava kar najpopolneje izraža stališča in predloge, ki so prevladovali tako v javni razpravi, kot v ustavni" komisiji in ki so dobili tudi vso podporo predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL. V novi slovenski ustavi je bolj kot kdaj koli doslej zaokrožena in temeljiteje opredeljena pot do tega' da bo delavec v resnici odločilno posegel v sklepanje o lastnem delu in delovnih razmerah in uspehih svojega dela. In to ne sam, pač pa skupaj z delovnimi tovariši - v združenem delu. Odločal pa ne bo le na svojem delovnem mestu, ah samo v tovarni, pač pa povsod tam, kjer so prisotni sadovi njegovega dela. Tako lahko rečemo, da postaja odločanje in razpolaganje z delom in sadovi dela ustavno zavarovana pravica in dolžnost delavcev v zdmženem delu. Toda glavno delo je šele pred nami. Ustavo moramo uresničiti, saj bomo lahko šele takrat želi sadove. Veliko delo za uresničevanje ustavnih načel in določb, ki poteka že od sprejema ustavnih dopolnil, je pred nami vsemi, predvsem pa pred vsemi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter skupščinami družbenopolitičnih skupnosti in njihovimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami. Usklajen in sklenjen sistem družbenoekonomskih odnosov in družbenopolitične ureditve v načelu ne trpi odstopanj, na katerem koli področju družbenega življenja. Temeljna ustavna načela so podlaga in smer za delovanje vseh in vsakogar. Vendar pa to ne pomeni, da je možno vse določbe nove ustave čez noč uresničiti in da bo uresničevanje potekalo brez zastojev in odporov. To bo dolgotrajna in odgovorna naloga vseh subjektivnih sil in celotnega delavskega razreda Jugoslavije. Naj še omenim, da je repubhška skupščina sprejela tudi vrsto zakonov, ki omogočajo praktično uporabo nove ustave. Gre za volitve delegacij in delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, gre za določitev okolišev in števila delegatskih mest po dejavnosti za zbor združenega dela slovenske skupščine, sprejeli so zakon o evidenci volilne pravice, o volitvah in odpoklicu člana predsedstva SFR Jugoslavije iz naše republike, za tem zakon o volitvah in odpoklicu delegatov za zbor republik ter pokrajin zvezne skupščine, pa tudi o predsedstvu Socialistične republike Slovenije. Lado Drobež Delegati poslušajo poročila Po izvolitvi začasnega delovnega predsedstva, raznih poročilih in ugotovitvi sklepčnosti, je predsednik sin-drkalne konference Jože Čebela obrazložil predlog sindikalne konference m drugih družbeno pohtičnih organi-z^cij ZP glede kandidata za predsed-n|ka skupščine in njegovega namest-pka. Na njegov predlog so delegati z Javnim glasovanjem izvolili Vladimira ^rja, bivšega generalnega direktorji Iskra za predsednika in Petra avčiča za njegovega namestnika ter ^ga sekretarja skupščine Boga Od tod naprej je skupščino že odii novoizvoljeni Vladimir Logar, ajprej $e je zahvalil za izkazano aupanje, nato pa obrazložil poslovnik podjetja, ampak le nekak hišni red za delo skupščine, zato ga ne kaže obremenjevati s podrobnostmi, zakaj pa posamezni delegati TOZD niso pravočasno prejeli predloga poslovnika je treba urediti doma, na sedežih TOZD. Skupščina je nato sprejela predlagani poslovnik in nato prešla k naslednjim točkam dnevnega reda. Na predlog sindikalne konference in družbeno političnih organizacij ZP je skupščina izvolila kolegijske izvršilne organe, predsednike in njihove namestnike (podrobni seznam izvoljenih objavljamo posebej). Podobno je skupščina sprejela tudi sestavo predsedstva skupščine. Sestavljajo jo poleg predsednika skupščine Vladimira Logarja in njegovega na- direktorja ZP ter drugih vodilnih delavcev ZP, med drugim tudi v. d. direktorja interne banke našega podjetja. V naslednji točki so obvestih delegate TOZD da bo v marcu ah aprilu potekal seminar za člane skupščine v katerem se bodo seznanili s tolma- »i S 5 i i s 1 S > Odločitev ženo v tovarni Elektronika v Horjulu Namesto za darila za Onkološki inštitut Vsako leto, ko praznujemo DAN ŽENA v naši tovarni, ženam čestitamo in jih v okviru finančnih možnosti sindikalne organizacije tudi obdarujemo. Za letošnji praznik žena je sindikat namenil 6.000,- din, da se s tem pripravi manjša zakuska ah kupi praktična darila. Žene so se temu odpovedale ter odločile, da denar nakažejo na račun sklada za izgradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Odločitev žena kaže, da se ne strinjajo s tem, da se s proslavo in darili problem žene-delavke „likvidira“ enkrat letno. Problem, ki tare naše zaposlene tovarišice, posebej pa še žene matere z otroci, je tako tehten družbeni problem, da ga je treba imeti v planu celo leto paralelno z ostalimi problemi družbe. Žena delavka je še vedno preveč obremenjena, katerem se bodo seznanili s tolma- S zato nikakor ni prav, da se ji za nadomestilo „podaija“ le dan žena, pač jj čenji ustave in drugo problematiko, ki $ pa naj bi bilo praznovanje vedno znova vzpodbuda družbi, da si še bolj £ zadeva poslovanje podjetja. ^ prizadeva pri reševanju problemov s področja otroškega varstva, zdravstva g tm m \ * 1 Ne smemo odlašati z odločitvijo o izgradnji počitniškega centra Iskre v Bineti pri Navigradu ■ Nobenega dvoma ni, da tako šte-en delovni kolektiv, kot je danes ">vee kot nujno potrebuje lastne •J ltniške zmogljivosti, večje kot jih I„,arn°' Torej — počitniški center e v Pineti pri Novigradu naj ne bo P*>, Pač pa stvar, v katero bomo Čim • z vso vnemo, predvsem pa šib j1?" ^ zanimanje, ki raste v na-vzn df,lavcih *z dneva v dan, naj bo Podbuda za čimprejšnjo odločitev, zm * •vsak°. zavlačevanje in odlašanje , anjšuje in odmika možnosti, da ga 0n|\° res kdaj imeli. ?dp ,elavski svet* temeljnih organizacij uzenega dela ZP Iskra bi se morali Dr ^.za^etku februarja odločiti za, ah P; l lz8radnji počitniškega centra v Or„. V Spričo pomembnih dogajanj v koliu1230^3*1’ ie bilo časovno res ne-talf« tež*to dogovoriti se tudi za i"° .odločitev, kot je predvidena bii ,Ja počitniškega centra, zato je rok za odločitve DS TOZD podalj-do konca februaija. dane1 •> 8611 ie v tem P^8*edu rezultat graH ■ ^Tmitivno se je doslej za iz-izjavilo 5 delovnih organizacij, ČUjpiem ko se nadaljnje štiri priklju-J° po sklepu, ki je veljal že za zadeva poslovanje podjetja. V 14. točki je komentator Ančik poudaril pomembnost vpisa in prenos uporabne pravice zemljišč na nove koristnike TOZD. Ponekod so ta prenos že opravih, drugod pa še ne. Ob koncu zasedanja je glavni urednik glasila Iskra Igor Slavec še tolmačil uskladitev predpisov o delovanju glasila z novimi zakonskimi predpisi (gradivo o tem je že objavilo glasilo). Predsednik sindikalne konference Jože Čebela je pristavil, da bodo združene politične organizacije na naslednjem zasedanju skupščine predlagale člane za svet in uredniški odbor. M. K pnzad < in drugih problemov, ki neposredno zadevajo žene. _ (j B - * ■ *************************0/r***M*M/rM*M0M**M*M*MMM ■ ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Volitve v organe upravljanja Visoka udeležba na vohtvah, malo neveljavnih glasovnic, tehtna izbira kandidatov. Dne 22. februaija so bile v Elektro-mehaniki volitve v organe upravljanja, to je za svete enot združenega dela, prejšnjo možnost - za izgradnjo centra v Dajli, ki pa se je izkazala kot neustrezna. Tako je doslej 9 naših organizacij, ki zajemajo 65 % zaposlenih v ZP, že izrazilo svojo odločitev za izgradnjo počitniškega centra v Pineti. V še nekaterih organizacijah, po dosedanjih informacijah, so stališča pozitivna do izgradnje centra, vendar uradnih odločitev doslej še ni bilo in tako kaže, da je torej velika večina organizacij za izgradnjo. Ne samo, da je odveč nadaljnje zavlačevanje odločitev povsod tam, kjer še svoje besede o tem niso izrekli, pač pa grozi tudi nevarnost, da bi utegnili izgubiti priložnost v Pineti. Za ustrezne parcele je namreč vedno manj možnosti in konkretno za to, na kateri naj bi zrasel naš počitniški center, ima občinska skupščina v Novigradu že zdaj nekaj drugih interesentov, ki bi se radi takoj lotih izgradnje svojih počitniških zmogljivosti. Skrajni čas torej je, da se za, ali proti izgradnji našega centra, izrečejo še preostale TOZD, oz. delovne organizacije čimprej, najkasneje pa do 15. t. m. Po otvoritvi novega obrata semiške tovarne v Črnomlju so si številni gostje z zanimanjem ogledali proizvodnjo styrofleksnih kondenzatorjev, ki so jo morali razširiti glede na potrebe tržišča. delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, delavski svet podjetja in skupščino ZP. Organizirati volitve za skoraj 7.000 volilcev, ki volijo na treh volilnih listah, ni lahko. Vse priznanje gre zaradi tega volilnim odborom, ki so do pozne noči seštevali glasove in pravočasno opravili svojo nalogo. Značilnost letošnjih vohtev je dobra udeležba, saj je na vohšče prišlo preko 90 % volilcev. Pri tem niso upoštevani tisti, ki so že dalj časa v bolniškem staležu. Prav tako je bilo letos izredno malo neveljavnih glasovnic, mnogo manj kot prejšnja leta. Z neveljavnimi glasovnicami volilci običajno izražajo svoje nezadovoljstvo, takih pojavov pa letos ni bilo. Volilci so morali na treh oziroma štirih kandidatnih hstah izbrati kandidate in pričakovah smo, da bodo izpadli predvsem kandidati z zadnjih mest. Vendar ni bilo tako, volilci so izločevali tudi kandidate s prvih mest, to pomeni, da so volilci pretehtah svoje odločitve in izvolili kandidate, ki jim najbolj zaupajo. Volitve so pomemben izraz uve-Ijavljanja samoupravnih pravic delavcev in sedaj so prvič izbrani člani za nov delegatski sistem. N. Pavhn Bliža se VII. kongres ZKS Le še slab mesec nas loči do začetka 7. kongresa ZK Slovenije. Razumljivo je, da postajajo zato zdaj vsebinske priprave na kongres vse bolj poglobljene, obsežne in ustvarjalne. 7. kongres je normalno nadaljevanje poti, ki se je začela z 21. sejo predsedstva ZK Jugoslavije, s pismom tovariša Tita in 29. sejo CK ZK Slovenije. Po vseh teh akcijah so bili sprejeti akcijski programi na vseh ravneh. Smisel nalog slovenskih komunistov je v tem, da komunisti ne bi imeli neke moči absolutnega odločanja, temveč bi z avtoriteto svoje idejne in akcijske usmerjenosti ustvarjalno vplivali na nadaljni razvoj samoupravne socialistične družbe. Kot vemo sta pri tem bistvena razredna usmeritev in resnično odločanje delavcev. Seveda to ne pomeni samo nujnosti, da uresničimo globalno usmeritev ZK, smisel vsebinske in organizacijske reorganizacije ZK je v tem, da s svojimi člani in organizacijami resnično poseže v vse pore gospodarskega in političnega življenja. To pa pomeni, da mora biti Zveza komunistov organizirana v sleherni TOZD, v krajevnih skupnostih, v najrazličnejših samoupravnih skupnostih ter da morajo člani ZK ustvarjalno sodelovati v družbenopolitičnih organizacijah, še posebej v SZDL oz. v sindikatih in da mora vsak član ZK resnično živeti in delovati kot komunist. Ob tem pa je tudi nujno, da vsak komunist posveča še posebno pozornost idejno-političnemu izobraževanju in usposabljanju, saj je to osnova, na kateri lahko gradi svoje delovanje v praksi. ZK bo lahko uresničila svojo avantgardno in vodilno vlogo v družbi samo tako, da bo dokazovala in potrjevala svoje bistvo vsak dan in v slehernem okolju. Prav zato se 7. kongres srečuje s tremi bistvenimi dokumenti: z resolucijo, ki bo morda razdeljena na več ožjih in akcijsko usmerjenih, s statutom, ki se prilagaja sodobni vlogi ZK v družbi in na tej osnovi tudi usmerja notranje partijsko življenje, ter s poročilom o delu slovenskih komunistov po 6. kongresu. To poročilo je nekakšna bilanca prehojene poti med kongresoma. Vsi ti dokumenti doživljajo dopolnitve v javni razpravi in na tej osnovi naj bi jih kot sklepne sprejel 7. kongres ZK Slovenije. Seveda je slovenski kongres tesno povezan z 10. kongresom ZK Jugoslavije. Idejnopolitična stališča so namreč enotna, gre pa za jasno usmeritev o tistih podrobnostih, ki so značilne za ZK Slovenije in slovensko družbo. Lado Drobež \___________________________________________________________/ SE ENKRAT: ABC SnPBIDISI Pod tem naslovom nam je kolega z elektro fakultete v prejšnji št. „Iskre“ dokazal, da lestvice Pravilnika o štipendijah niso stimulativne za naše štipendiste na tej fakulteti. Vendar nam je povedal tudi to, da so štipendisti Iskre v poprečju boljši od svojih kolegov, ki štipendije ne prejemajo. Torej štipendija učinkuje stimulativno, ne glede na razrede in na pregrešijo med lestvicami. Lestvice le dajo možnost, da se štipendist glede svojih sposobnosti in karakterja študija opredeli, naredi načrt, da bo do določenega roka opravil vse izpite. Vendar te možnosti štipendisti na Fakulteti za elektrotehniko nimajo, ker z 2. letnikom naprej zaradi obilice izpitov vseh ne morejo opraviti in tako ne morejo doseči višje lestvice. Pri iskanju rešitve smo pred problemom posebne vrste. Iz članka se je dalo razumeti, daje študij na Fakulteti za elektrotehniko težji, kot na katerikoli drugi, ter, da študij traja dlje (6,8). Vendar tej fakulteti zaradi tega posebnega statusa družba ni priznala. Vprašanje'je, kako bi našim štipendistom priznali posebni položaj. Najbolj ugodno bi bilo za vas, kolege iz FŽE, če bi vam, glede na zahtevnost študija, povečali štipendije ter bi vam jo dajali ne pet, temveč sedem let. Toda s tem bi tudi diplomantom te fakultete, elektroinženiijem morali priznati poseben, višji status v družbi, večje * osebne dohodke in druge statusne prednosti. Tako bi na primer diploma elektro-fakultete morala ustrezati magistraturi kake druge fakultete, zato pa bi na področju priznanja poklicev in nazivov prišlo do zmede ter nezadovoljstva. Lestvice stimulirajo sposobnost in izredno prizadevnost, če pa za študente elektrofakultete lestvice ne morejo veljati, potem se tam stimulira nekaj drugega, morda tudi nevede. Tembolj nam je boleče to vprašanje, ker je med vsemi fakultetami tam največ štipendistov, ki se čutijo prizadeti, še več, prepričani so, da smo krivični. To pa je le ena plat medalje. Če bi bili na primer fakulteta in študentje pripravljeni sanirati težki študijski zaostanek tako, da bi uvedli počitniški semester za ažuriranje izpitov, bi se statistika o doseganju lestvic precej spremenila. V tem primeru bi imeli tudi osnovo za vrednotenje ustreznosti, ali neustreznosti stimulacije po lestvicah, tako pa lestvicam zdaj nimamo kaj očitati. RAZPIS Center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu ZSS in republiški konferenci ZMS ter sektor za kadrovsko politiko republiškega sveta ZSS razpisujeta 2. dvomesečni tečaj za usposabljanje vodilnih članov sindikalnih, mladinskih in samoupravnih organov temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti oziroma tistih, ki so predvideni za zasedbo vodilnih funkcij v samoupravnih organih družbenopolitičnih organizacij TOZD. Tečaj bor potekal v strnjeni obliki, z delom prične 25. marca letos v motelu Jasnica pri Kočevju. Pogoji za sprejem v tečaj so: - kandidat mora biti aktiven družbenopolitičen delavec (v sindikatu, zvezi mladine ali zvezi komunistov oz. aktiven član kakega samoupravnega organa), ki kaže interes za trajnejše družbenopolitično delovanje; - kandidat naj ne bo starejši kot 35 let; - primerno je, da ima izobrazbo poklicne šole ali kvalifikacijo; - po svojem delovnem mestu naj izhaja iz neposredne proizvodnje oziroma iz neposredne dejavnosti določene družbene službe - med kandidati naj bodo enakopravno zastopane ženske in mladina Prijave za tečaj zbirajo občinski sveti zveze sindikatov, ki razpolagajo tako z dispozicijo programa tečaja kot z obrazci za prijavo pa tudi z navodili glede kritja stroškov tečaja. 0 zaposlovanju in kadrovski | politiki Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na seji 4/2-1974 obravnaval problematiko zaposlovanja v SR Sloveniji kot integralnem delu tekoče in dolgoročne družbenoekonomske politike. Pri oblikovanju sklepov je republiški svet upošteval zaposlenost, zaposlovanje in kadrovsko politiko kot enakovreden faktor gospodarskega in socialnega razvoja pri reševanju tekočih družbenoekonomskih problemov. Za uresničitev temeljnih ciljev politike zaposlenosti in zaposlovanja, ki so zapisani v družbenem planu razvoja SR Slovenije v letih 1971-1975, v resoluciji o dolgoročnem razvoju SR Slovenije, v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, v resoluciji o osnovah kadrovske politike ter v drugih dokumentih, ki obravnavajo kadrovsko politiko, so potrebni po mnenju republiškega sveta v naslednjem obdobju predvsem ukrepi za: — preprečevanje nadaljnjega zniževanja stopnje gospodarske rasti in trajno pospeševanje dinamičnega gospodarskega gibanja; — zagotavljanje visoke in stabilne stopnje rasti družbenega proizvoda, ki naj ob hitrejšem uvajanju sodobne tehnike, tehnologije in organizacije dela omogoči hitrejšo rast produktivnosti dela; — tako usmerjanje investicij po obsegu in strukturi, ki bo omogočalo skladni regionalni družbenoekonomski razvoj SR Slovenije; — spreminjanje strukture proizvodnje na podlagi izbire in usmerjanja nadaljnjega razvoja v tiste panoge in področja, ki bi odpravljala strukturalna neskladja ter zagotavljala gospodarsko ekspanzijo in visoko stopnjo akumulativnosti; — izgradnjo take strukture dela, ki bo omogočala kar najbolj racionalno vključevanje človeškega faktoija ter znatno večji delež intelektualnega in produktivnejšega dela kot ga imamo danes; — smotrno in produktivno zaposlovanje zaposlenih in iskalcev zaposlitve; — dosledno upoštevanje demografskih determinant sprejetega modela družbenoekonomskega razvoja, v katerem so ekonomski kriteriji sicer podlaga, toda socialne komponente povsem enakovreden družbeno-razvojni dejavnik; — usklajevanje sistema izobraževanja in bodočih kadrovskih potreb skladno z načrtom razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji do leta 1975; — kar najbolj racionalno koriščenje strokovnih kadrov, čemur naj med drugim prispeva tudi odpiranje širših možnosti za ustrezno profesionalno gibljivost, kar pa je pogojeno z večjim vlaganjem sredstev v razvojno in raziskovalno delo in permanentno usposabljanje strokovnih kadrov; — konkretnejšo opredelitev migracijske politike na področju medrepubliškega zaposlovanja ter začasnega zaposlovanja v tujino; — odstranitev ovir, ki preprečujejo večjo prostorsko gibljivost delovne sUe znotraj meja SR Slovenije, pri čemer mora biti v ospredju ustrezna stanovanjska politika in politika osebnih dohodkov in davkov; — razvijanje ustfeznih metod kratko in dolgoročnega kadrovskega načrtovanja, ki bo v okviru samoupravnega planiranja gospodarskega in družbenega razvoja zagotavljalo doseganje ciljev v politiki zaposlovanja, še posebej strukturno in regionalno usklajevanje med ponudbo in povpraševanjem na področju dela; — zagotavljanje takega povpraševanja na področju dela, ki bo v slabše razvitih območjih, ki gospodarsko zaostajajo optimalno zadovoljevalo potrebe prebivalstva za zaposlovanjem in prožila pozitivne socialno ekonomske in inovacijske procese v slovenskem prostoru ter — sistemsko urediti zaposlovanje in socialno varnost za primer začasne nezaposlenosti tako, da bo omogočeno hitrejše zaposlovanje, hkrati pa tudi pokrivanje potreb OZD po kadrih in zagotavljalo socialno varnost. Da bi prispeval svoj del za uresničitev skupno dogovorjenih ciljev in nalog, sprejema republiški svet naslednje sklepe: 1. Republiški svet ZSS bo skupaj z drugimi dejavniki v republiki analiziral mikro in makro, vzroke in posledice, ki nastajajo zaradi ekstenzivnega zaposlovanja. Sindikati na vseh ravneh od osnovne organizacije do republiških odborov morajo v prvem polletju 1974 analizirati stanja na področju zaposlovanja in inicirati programe za spremembo stanja. 2. Sindikati na vseh ravneh bodo vztrajali na doslednem uresničevanju ustavnih določil v odločanju OZD o vseh zadevah družbene reprodukcije. V zvezi s tem bodo zlasti zahtevali, da bodo vsi načrti za razširjanje zmogljivosti in odpiranje novih delovnih mest vključevali tudi načrte potreb po kadrih. Se posebej bodo vztrajali, da se delavcem, ki prihajajo na delo od drugod, zagotovijo osnovni življenjski in kulturni pogoji (stanovanje, prehrana, izobraževanje, kultura ipd.) kot so vsaj približno normativno zagotovljeni v gradbeništvu. 3. Zavzeli se bomo za tako strukturo investicij, ki bodo zahtevale visoko produktivno delo, dajale visoke rezultate in vključevale večjo stopnjo znanja. V okviru obstoječe zaposlenosti pa bomo stopnjo produktivnosti povezovali z vzroki za nizke osebne prejemke zaposlenih in terjali od organizatorjev proizvodnih procesov in strokovnih služb smotrno in racionalno organizacijo dela. 4. Delo na dograjevanju samoupravnih sporazumov naj zagotovi take odnose, ki bodo vzpodbujali kreativno delo vse večjega števila zaposlenih. S tega vidika bi bilo treba oceniti obstoječe instrumente delitve osebnih dohodkov v samoupravnih sporazumih zlasti v sistemih interne delitve kot tudi instrumente tekoče ekonomske politike. 5. V sindikatih in v drugih organih je bilo že večkrat sklenjeno, da je v organizacijah združenega dela treba smatrati kadrovsko-socialrto 1 področje kot enakopravni faktor. oc Ugotavljamo, da ta naloga še ni 'j3 uresničena, čeprav je to obveza „ organizacij združenega dela in “j občinskih dejavnikov, ki izhaja iz 11 družbenega dogovora o kadrovski politiki. 6. Osnovne organizacije sindikatov Je naj v organizacijah združenega dela zahtevajo, da se oceni dosedanjo sistemizacijo delovnih mest ^ ter da se v njih realno opredelijo zahteve glede izobrazbe, funkci-; onalne usposobljenosti, delovnih 3 izkušenj ter posebnih psihofizičnih zahtev za posamezna delovna mesta. 7. Republiški odbori posameznih sindikatov morajo v sodelovanju z 5 GZ in republiško izobraževalno skupnostjo pospešiti delo pri usta- g navijanju izobraževalnih skupnosti • za posamezne panoge. Te skup- 7 nosti bodo morale čim prej na podlagi dolgoročnih potreb po § kadrih izdelati predloge za izpopolnitev vzgojno izobraževalnega g sistema, uskladiti vsebino, oblike in obseg izobraževanja posamez- |q nih profilov kadrov z bodočimi kadrovskimi potrebami ter tehno- j j loškim in družbenim razvojem. 8. Ob ugotovitvi, da v SR Sloveniji primanjkuje kadrov in da je stop- 12 nja zaposlenosti invalidnih oseh nezadovoljiva, se morajo osnovne organizacije sindikatov bolj neposredno angažirati, da se v orga- 24 nizacijah združenega dela ustvarijo taki delovni pogoji, da bo mogoče 25 zaposliti invalide in da bodo dosegali čim večje ekonomske in de- 26 lovne učinke. Sindikati bodo spodbujali delo pri rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ob dnevu 17 invalida morajo sindikati na vseh ravneh obravnavati stanje nf 18 področju zaposlovanja invalidov. 9. Republiški svet ZSS je sprejel predlog družbenega dogovora 0 19 nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v predlo- 20 ženem besedilu in za podpisnika pooblastil podpredsednico RS 21 ZSS tovarišico Ivanko Vrhovčak. RSZSS 22 PISMA BRALCEV no do tega). V nasprotnem primeru __ bo glasilo še naprej „režimsko“, pa najsi se še tako otepa tega samouprav-; E no nič kaj lepo zvenečega atributa. ^ Toliko kot prispevek bralca, ki želi dati nasvet k še boljši temeljni družbe- nr\r\11 tini -tocr-ir\\71 iVo V• * no-politični zasnovi tednika, ki ja TOV. UREDNIK! sklicujem se na obvestilo uredništva v 5. številki letošnje „Iskre“ -Osnutek temeljne zasnove časopisa. Najprej ugotovitev, da je glasilo vsebinsko in oblikovno veliko boljše kot leto dni nazaj. Zdi pa se mi pre-malb angažirano, posebej še, ker pretendira na naziv politično-informa-tivnega dnevnika. Bojim se, da bo premalo angažirano tudi v bodoče, iz preprostega razloga, ker je pač »glasilo delovnega kolektiva" in kot tako obvezno — nevtralno. Za dosego dejanske angažiranosti (če je uredništvu resnično do tega) bo potrebno najbrže stopiti iz kolektivne nevtralnosti ter glasilo staviti pod patronat sindikata, kot organizacije, ki je nujno angažirana (če ji je resnič- dejansko glasilo samoupravne skuf nosti kakih 60 do 70 tisočev ljudi,J katerih eksistenca je tako ali drugače 8 povezana z Iskro. ! Dalje me zanima, kako stoje stvari nen z internim obveščanjem po delovnih enotah, oz. TOZD Iskre, ki imajo Vocj najbrž precejšnjo samoupravno in 2p uredniško avtonomijo. V določeneiu je ■ oziru je to čisto prav in v reeju. V nu: imenu angažiranosti pa bi bilo zani-=Uje mivo ugotavljati, kakšni so samo; ^ upravni in družbeno-politični profili tr, teh informativnih publikacij. Predlagam, da uredništvo v eni od Zaj naslednjih številk objavi naslove in pr-druge redakcijske karakteristike teh £ internih publikacij ter morebitno F . oceno njihove samoupravne in druž- t beno-politične angažiranosti. v ^ Lep pozdrav! Mirko Ljubič, ^ Iskra Commerce Sn)(: ve. ISKRA - TOVARNA ORODIJ v ZP Iskra - Kranj Ljubljana, Stegne 15 utia so : Komisija delavskega sveta za razpis vodilnih delovnih mest na podlagi 72. in 141. člena statuta tovarne vabi k sodelovanju in ponovno — razpisuje vodilno delovno mesto vodje komercialnega sektorja Poleg splošnih pogojev se za zasedbo razpisanega delovnega mesta zahtevajo naslednji posebni pogoji: Da ima končano visoko, višjo ali srednjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri in nad 5, 7 ali 10 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v stroki. Da kandidat aktivno obvlada en tuj jezik — prednost ima nemščina. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Iskra - Tovarna orodij, Ljubljana, Stegne 15, Splošnemu sektorju z oznako „za razpisno komisijo"." naj Elel •jajc v ^ elen Usu kat lek tež koi Pol usr cer akr naj ob] tal S SEJE POSLOVNEGA ODBORA V ELEKTROMEHANIKI KRANJ Pomanjkanje delovne sile PREDLOG ZA IMENOVANJE VODILNIH DELAVCEV - POMANJKANJE DELOVNE SILE OGROŽA BOLJŠE POSLOVANJE - PREMALO IZKORIŠČEN DELOVNI CAS re- no or. ni :za in iz ski ;ov :ga se- est ijo ;ci- lih iČ- 'na ;in-z no ita-isti | ap- na po oo- :ga ike ez- mi 10- liji S me ne- ga- ijo ,če ise- de- de in :vU >eh na ov. ;jel o va- lo- ika RS ak. :ss eru pa av- Poslovni odbor je sprejel predlog odbora za kadrovske zadeve o imenovanju vodilnih delavcev in ga predlaga delavskim svetom temeljnih organizacij združenega dela v dokončno potrditev. Predlog za imenovanje, ki bi veljalo a 1. 3. 1974 za mandatno dobo 4 let, je naslednji: 1. za pomočnika direktorja za področje telekomunikacij Aleksander Mihev, dipl. el. inž. 2. za pomočnika direktorja za področje električnih ročnih orodij Anton Poštuvan, dipl. el. inž. 3. za svetovalca glavnega direktorja Danilo Dolgan, dipl. str. inž. za • direktorja tovarne električnih ročnih orodij Anton Kaštivnik, str. inž. S.za direktorja tovarne števcev Vik-tor Kosec, dipl. elektrotehnik °.za direktorja tovarne TEA Jože Teran, dipl. str. inž. 7.za direktorja tovarne ATC Marjan Kristan, dipl. oec. direktorja tovarne mehanizmov Damijan Hafner, str. inž. 9-za direktorja tovarne stikal Peter Kobal, dipl. str. inž. ‘O.za direktorja tovarne „Vega“ Lovro Močnik, inž. kem. tehnologije Lza direktorja enote družbenega standarda Oto Pičulin, visokokv. delavec 12.za direktorja tehnološkega področ-1 o ^®ter Mihelič, str. inž. 3. za direktorja proizvodnega področ-, Ja Alojz Grčar, dipl. str. inž. 4. za direktorja investicijskega pod-ročja Štefan Sušnik, dipl. str. inž. •za direktorja razvojnega področja Ivan Fink, dipl. el. hrž. •za direktorja ekonomsko finančnega področja Slavko Fatur, ekonomist 17.za direktorja kadrovskega področja 1« Van Cy.ar’ višji upravni delavec ,za . direktorja organizacijskega dela^3 Vehovec, inž. org. l^.za direktorja področja kvalitete rranc Pogačnik, dipl. str. inž. ^■li-zaj šefa obrata orodjarne Emil Sekne, dipl. str. inž. 21- za šefa obrata merilnih naprav Rudi Zorko, dipl. el. inž. 22- za šefa obrata skupne produkcije delov Jože Zmrzlikar, dipl. inž. metalurgije 23. za šefa obrata vzdrževanja Jože Jerala, dipl. str. inž. 24. za šefa proizvodnega obrata tel. el. Anton Pene, dipl. elektrotehnik. . V nadaljevanju seje je poslovni odbor obravnaval predlog gospodarskega plana podjetja za leto 1974 in menil, da je za uspešno izpolnitev postavljenih nalog treba z vso resnostjo rešiti nekaj problemov. Na prvem mestu se pojavlja vprašanje pomanjkanja delovne sile. V ta namen je nujno potrebno, da se določen del proizvodnje prenese na območja, kjer je še dovolj delavcev. Prav tako je treba takoj angažirati čim več kooperantov, ki bi lahko pomagali pri uresničevanju proizvodnji nalog. Poslovni odbor je ugotovil, da delovni čas v podjetju ni polno izkoriščen. Vzrok za to je preveč privatnih in službenih izhodov, čakanja, bolezenskega dopusta itd. Da bi se to stanje izboljšalo je poslovni odbor zadolžil glavnega direktorja, da v roku enega meseca predloži poslovnemu odboru predloge ustreznih ukrepov. Poslovni odbor je apeliral na delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, da obravnavajo tako gospodarski plan podjetja, kot tudi gospodarske plane posameznih TOZD, ki bodo izdelani v marcu, zlasti glede uspešnosti poslovanja posamezne temeljne organizacije združenega dela. PO je tudi zadolžil področje ekonomike in financ, da do obravnavanja zaključnega računa za leto 1973 izdela podrobno analizo koriščenja sredstev sklada skupne porabe. Poslovni odbor je sprejel na znanje poročilo o doseženi proizvodnji in izvozu v januarju. V januarju je bila pod planom samo tovarna ATC in to predvsem zato, ker ni bil realiziran uvoz delov. Prizadevanja kažejo, da bo tovarna v februarju izpolnila svoj plan. Če bodo dobavljeni uvozni deli, bo pokrit tudi januarski zaostanek. PO je sprejel na znanje tudi analizo zalog gotovih izdelkov na skladišču IC (domači trg) in na skladišču 79 (izvoz) in ugotovil, da stanje zalog ni zaskrbljujoče. Potrjena je bila tudi pogodba o najetju kredita iz sredstev znanstveno raziskovalnega sklada za izdelavo metode planiranja telefonskih omrežij, študijo o procesnih računalnikih . za telefonijo in opremo za kontrolo elektronskih števcev električne energije. Za prvi dve nalogi s 3-letnim odplačilnim rokom, za tretjo nalogo s 5-letnim odplačilnim rokom; obrestna mera je 3 %. Poslovni odbor je tudi odobril, da prevzame Elektromehanika pokroviteljstvo nad VII. srečanjem jugoslovanskih novinarjev - smučarjev, ki je bilo že od 26. feb. do 2. marca v Kranju in na Krvavcu. ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Volitve so pred nami Minilo je obdobje dveh let, obdobje, ki je sicer kratko, a vendar polno dogodkov in sprememb. Živo mi je v spominu volilna konferenca ZM Elektromehanike pred dve mi leti. Ne bi našteval kaj vse se je med tem časom zgodilo. Preveč bi *Jbilo tega. Mladi v tovarni smo se morali boriti z večnimi težavami fluktu-acije kadrov, neresnostjo nekaterih. Uspelo pa nam je, da smo odpravili nesoglasja med člani predsedstva, tako da je sedaj predsedstvo majhen kompakten kolektiv, voljan in sposoben narediti marsikaj. Lahko rečemo, da je bilo storjeno marsikaj, vsem težavam navkljub. Pred vrati ZM Elektromehanike je redna letna konferenca, ki je še posebej pomembna zato, ker je obenem tudi volilna in ker bo le-ta volila le predsednika in oba sekretarja, ne več celega predsedstva tovarniške konference kot do sedaj. Člane oz. delegate v predsedstvo po novem delegirajo TOZD, kar je v smislu delegatskega sistema in tudi mnogo bolj pravilno, kajti Elektromehanika je postala tako velika, da je nemogoče, da bi vsak vsakogar poznal. Zato le ljudje neposredno iz TOZD vedo, kakšen je človek, ki bo zastopal v predsedstvu njihovo ime. Sredi drugega tedna se bomo odločili za novo vodstvo. Upam, da smo imeli srečno roko pri izbiri ljudi, ki bodo vodili ZM v Elektromehaniki naslednji dve leti v nove in zahtevne akcije' J. Perko Ekskurzija Kluba štipendistov Jp" e °Vanjem Referata za štipendije, di, 0,D!eznan**a štipendiste z delovnimi lče v Mokronogu, Novem mestu m Žužemberku, ari 10 je prva ekskurzija po dolgolet-rih *t , Premoru. Veljalo je mnenje, da ajo v H e.nte in dijake ne zanima proiz-ifl jia j)1 problemi široke dejavnosti sin • • jRA. Že prva ekskurzija, ki se V udeležilo 50 štipendistov različ-udel fakultet, to zanika. Odlična to; (j. ežba in zadovoljstvo nas opozarja, fili trebni I^eti zaželeni in po- od ^ štipendistov se je tokrat izka-in nriv^ f^redno organizacijo. Zahvala gre eh D adevnosti Ludvika Dejaka in n° m0«1 >etr.a Pusta ter Jožeta Konca. JŽ' to a. zanimanje je kot prvo veljalo v uil1 elektrolitskih kondenzatoijev id';^ ^funogu. Kolektiv šteje 80 delav-rc6 Sm" Ub ogledu delovnih prostorov ve o86 seznanili s postopkom izdela-iniairfZnan’^ smo 86 s težavami, kijih sq 1 v vsakodnevnem delu. Seznanili naj .asz nujnostjo rekonstrukcije, ki Elek/ v ^edena v najkrajšem času. liain Ii tski kondenzatorji predstav-v mtpe„!ment’ ki 8a ni mogoče izdelati elernp tehniki in prav zato ima ta nt izredno perspektivo. Usn^at