95. številka.
V Trstu, v soboto 26. novembra 1892.
Teća] XVII.
„E D I N O S
uhaja dvakrat na teden, aoboto ob 1. ori po
„Edinost" stane
■n Ti6 leto gl. «.—; laven Avaf. 9.— gl. m poln ieta a 3.—; « « 4.50 , ta Aetrt leta , 1.50; , , 2.25 , Posamične številke te dobivajo t pro-dajalnicah tobaka t Trato po * nov..
r (Jorlci in v AJdovičlnt po • no*. Ma narodbe brai priložene naročnina npravniitvo a« oiira.
EDINOST
OglMl In oin&nlla aa račune po 8 aav
vrmica v petitu ; za naslov* > debelini črkami ae plačuje proator, kolikor bi ga
obaeglo navadnih vratio. Poal&na, javna zahvala, oamrtnloe itd. ■e račun« po pogodbi.
Vni dopiai ne poSiljajo urednifttvn PiazM Caaerma it. 2. Vaako piano nora biti trnnkovano ker nefrankovana a« ae apre-
jemajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, roklnnmcije in inanrate pre«
jema upravnlitvo P l a««a Caaerma It. S Odprte reklamacij* o proate poitaiue.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V *4U<Mt ). nI«,
©smešili so se, kakor Se nikdar.
Tržaški mestni svet je imel predsi-nočnjim svojo sejo, koja je bila zelo zanimiva zato, ker so gospoda zopet jeden* krat mahali — po vodi. Povod k temu jim je dal neki telegram, odposlan na Svetčev banket, kojega sta baje podpisala tudi dva okoličanska učitelja. V tem te-logramu je čitati tudi beaedo adon Quixotte" in menda ne treba naglašati, kam je bila naslovljena. A italijansKa gospoda — kunštni kaker so — obrnili so jo na-se ter zahtevajo — maščevanja. Vso stvar je vsekako prouzroči! jeden izmej poznanih vohunov ■ej učitelji okoličanakimi. Poleg učiteljev so ae zaleteli tudf proti ^župniku rojana kemu in duhovščini sploh. Razprava se je vršila nastopno:
Po prečitanju zapisnika poslednje seje naznanil je g. župan, da so mestni učitelji ▼ložili spomenico s prošnjo, da se jim •boljšajo plače. Spomenico jo izročil onemu odseku, kojemu je nalog proučevati slične aadeve.
Nato se oglasi k besedi svet. S p a doni opozarjajoč na agitacijo, uprizorjeno po okolioi se slovenske strani proti laiki narodnosti. Govornik navaja, da je župnik rojanski z lece doli poživljal stariie, naj nikar ne pošiljajo svojih otrok v laške lole, ampak v slovenske, grozeč jim, da sicer ne pusti otrok k sv. birmi. Ta dejstva treba spraviti na beli dan, da izve vsakdo, kje in kdo so nasprotniki italijanske narodnosti, da jih je moči pobijati. Ta vojaka vršila se je nekdaj bolj na skrivnem, a sedaj so prišli agitatorji na beli dan morda zato, ker jim je prišla kaka nenadejana pomoč, ali valed našega popustljivega (sic !!!) sistema, ali slednjič morda radi popustljivosti kakega nižjega mestnega uradnika.
Govornik omenja telegrama, odposlanega na Svetčev banket v Ljubljano in podpisanega po sinu g. svet. Nabergoja in učiteljih Korenu in Čoku. V tem telegramu da je bilo čitati besede: Ai nostri detrattori la derisione 1 Ai nostri avversari la grotesca figura di non Chi-sciotte ! In to se je zgodilo v trenotku, ko prispevajo z vaeh strani — v prvi vrsti se strani g. župana —, da protestujejo proti tistim, ki hočejo falsifikovati na« narodni značaj. Kot ljubitelj svobode do skrajnosti privošči govornik Slovanom; da se bore v svojih deželah za svoja narodna prava — in bodisi da zahtevajo združenje teh dežel v kako Blovansko kraljestvo —, a nikari ni smeti dopustiti, da se to godi na „naših tleh" in da se na teh tleh ustvarjajo torišče za svoje agitacije. Govornik odrelm duhovščini pravico, propovedovati sovražtvo in nemir, dočim jim jej je naloga širiti ljubezen in mir; istotako odreka to pravico učiteljem, kojim prepoveduje zakon vtikati se v politiške in narodne agitacije. Ker pa učitelje plačujemo mi, imamo ae škodo na to stran, da igraino ulogo „don Kišota.' Temu ne mora storiti konec. Nehati ne mora ta slovanska pijanost občinskih funkcijonarjev. Občina jih mora pomesti ter obsoditi v p r o g n a n s t v o, sicer končamo tako, kakor ho končali v deželi Tommasea in
Bajamontija (v Dalmaciji), v kateri deželi hoče vladajoči živelj, ne da bi bil izbirčen v sredstvih, zrušiti 20 stoletij I a-tinske civilizacije. Mestni svet mora reči tem gospođom : Pazite, ker mi branimo v prvi vrsti italijansko narodnost in vaša stremljenja se razbijajo ob sili našega dela. Zaključuje predlaga govornik resolucijo, s kojo mestni svet, obsojajoč slovanske agitacije po okolici, nalaga županu uvesti preiskavo, ter eventuvalno najstrožje postopati proti krivim funkcionarjem, izrekajoč nado, da preiskava dovede do pozitivnih rezultatov. Govornik predlaga, da se ta resolucija pripozna kot oujna.
Po govoru Spadonijevem nastal je obligatni hrup na galeriji, kojemu je jedva stroril konec zvoneo predsednikov.
O predlogu Spadonijevem se je vnela burna debata.
Prvi prosi za besedo svet. dr. San* o i n, naglašajoč, da omenjeni telegram n i bilnaperjen proti italijanski narodnosti. V Ljubljani je šlo za boj mej dvema slovenskima strankama: katoliško in liberalno. Ako je Nabergoj brzojavi!, je storil to le v ta namen, da pokaže, kateri stranki pripada.
Svet. Pahor protestuje proti temu kar je govoril Spadoni proti Župniku ro-janskemu. To so obrekovanja in laži in je častiti župnik že uložil tožbo proti listu, ki jih je objavil. Nijeden sedanjih duhovnikov okoličanskih se ne meša v agitacije in ne širi mržnje do italijanske narodnosti.
Svet. Spadoni odgovarja Sancinu, da je jasno, da je dotični telegram naperjen proti italijanski norodnosti. Odgovarjajoč svetniku Pahorju, pravi, da imamo že zadostno dokazov o delovanju župnika rojan-skega. Naj uloži tožeb kolikor mu drago, dejanja ostanejo dejanja.
Sanci n (živahno): Mi ae nedamo plašiti po resolucijah mestnega sveta, že sprejetih ali ki ae morda sprejmejo. Vsak meščan ima pravico agitovativmejah postav za Bvojo narodnost terjoljubiti.
Svet. C o n s o I o : Ni bilo potrebno, da nam svet. Spadoni z opravičeno indignacijo navede novih činov v dokaz slovanske agitacije po okolici. Ne dane« de le smo spoznali tako agitacijo, ki se ne skriva več, ampak prihaja na dan ne toliko z namenom negovati slovanski živelj, nego delati razdor mej okolico in mestom. Ta agitacija hoče doseči novo politiško-administrativno organizacijo državo, protivno sedanji. To je seveda vse kaj drugega nego hraniti v srcu narodna čutila in braniti lastno kulturo po načinu, dovoljenem v postavah. Sicer pa nas uoi skušnja, da je brezvspešno to delo in da h takimi agitatorskimi sredutvi «e ne premeni značaj dežele. Kar p« jo važno in zahteva vso pozornost mestnega svotu, je okolnost, da se občinski funkoijonarji udeležujejo tega boja Sioor so mu pa ne vidi v soglasju s pravim liberalizmom, ako bi se svojim glasovanjem hoteli uplivati na preiskavo, koja bodi svobodna in jasna. Zato predlaga, da se iz resolucije izpusti zaključek, o katerem bi
se moglo misliti, da hoče uplivati glede na uspeh preiskave.
Svet. Spadoni je zadovoljen b tem predlogom.
Na to prečita tajnik nastopno premo-njeno resolucijo :
„Obsojajoč agitacijo po vaseh okoličanskih se strani jednega dela duhovščine in javnih funkcijonarjev proti naši narodnosti, nalaga mestni svet županu, uvesti preiskavo proti učiteljema Čoku in Korenu in, ako se dokaže, da sta postopala protivno šolskim zakonom, naj stori potrebne korake, da se odstranita".
Svetnik B r u n n e r meni, da besede obsojajoč itd." ne odgovarjajo povsem nazorom spoštovanega Consola, ker bi u-tegnile prejudicirati (predsoditi)glede dejanj, ki bodo predmet preiskavi. Želel bi torej, da se resolucija prenaredi še enkrat.
C o n s o 1 o pravi, da graja velja dejanjem, ki se označujejo kot dogodivii se, a hoče, da se izpusti samo konečni stavek, koji bi se mogel smatrati kot nekaka želja glede na izid preiskave.
B r u n n e r izjavlja, da ne bode glasoval za resolucijo v tej obliki, ker ni zadostno poučen o stvari, da bi mogel izreči tako grajo.
S p a d o n i konstatuje, da ao se slična dejanja že dogajala tei je o njih sedaj izvedel magistrat.
Svet. Pahor protestuje odločno proti obtožbam Spadonija, naperjenim proti duhovščini (Hrup.) To so jednostavna obrekovanja. (Zanikavanja) In tudi ako bi bil župnik trojanski to storil, kar se mu podtika, ne bi bil storil drugega, nego svojo dolžnost (Nov hrup; govornik protestuje, župan priporoča zmernost.) D&, kajti on mora skrbeti za verski pouk dece. Kajti v šolah italijanskih je udušeno vsakoršno versko čustvovanje (Hrup, razni vskliki), odstranjena so celo sv. razpela. (Nov hrup). Duhovnik, toliko bolj pa župnik mora skrbeti da o-troci pohajajo v slovenske šolo, kjer se neguje verski Čut, kar se ne dogaja v italijanskih šo 1 a h. (Razni protesti.)
Svet. Moisć Luzzatto: To se je dogodilo danes prvikrat, da spoštovani Pahor razlikuje mej laškimi in slovenskimi šolami občinskimi. Govornik očita Pahorju, da je bil že večkrat sam veroučitelj na raznih italijanskih in slovenskih šolah in takrat ni našel nikacega- razločka. Zatožbe Pahorjeve ne zadevljejo mostno administracije, ampak vlado in duhovščino. Ško fijski ordinarijat se je izgovarjal večkrat, da nima italijanskih duhovnikov ; 1» iz tega uzroka je občina večkrat opustila verski pouk, a v s i k d a r v spora-zumljenju z n a m e s t n i s t v o in. Duhovniki, Iti poučojejo verski nauk v alo-venskem jeziku, morali bi biti vešči tudi italijanskemu.
Agitacija duhovščine za verski pouk v slovenskem jeziku je nepostavna. Zatožbe Pahorjeve niso resnične, kajti ako bi bile, bi bili gotovo potrebno ukrenili c. k. šoUki nadzorniki in namestništvo. Govornik zanikuje vso, kar je trdil Pahor. Vso šolo imajo isti organizem in iste svrhe. Intelektu valni nameni jednega dela duhovščino nimajo nikacega posla s postavo, am-
pak ao nepostavni, v kolikor hočejo zrušiti sedanji red.
Svet. Angeli pravi, da ne bi mogel biti tako miren kakor je g. podpredsednik, zavračujoč laži g. Pahorja. Ta je lagal. On je moral vedeti, kako stoje stvari, ne le v svoji lastnosti kot dukovnik, ampak tudi kot mestni svetnik. Gnjusi se mu,da se je v tej dvorani govorilo proti mestnim šolam. G. Pahor je menil, da mora prihiteli na pomoč svojemu politiškemu somišljeniku s tem, da žali naše ustanove. Ako duhovniki nimajo sposobnosti, kakor obžaluje g. Pahor, so krivi le duhovni sami, ker niso zadostno izobraženi in niso znali pridobiti si simpatij Jv družinah in mej prebivalstvom. (Dolgotrajno ploskanje.) Če ni zadostno preskrbljeno za verski pouk, so krivi tisti, katerim je dolžnost skrbeti za to. Vrača torej gospod Pahorju njegove zlobne ali malicijozne insinuacije obžalovaje, da so se mogle iftreči v municipalni dvorani. (Živo odobravanje in ploskanje.)
Svet. Pahor vraća tudi Angeli ju. (Hrup.) Njega ata krivo razumela g. podpredsednik in dr. d' Angeli; govoril je o veraki vzgoji, ne pa o veronauku; v okoličanskih šolah so sv. razpela, v tržaških pa ne. Ako iztrgate katehetu moč ia rok, da ne more voditi deoe, koneo je verskemu pouku. (Hrup.)
Dr. S a n o i n se pridružuje izjavi Bru-nerjevi, ko hoče mestni svet obsojati slovensko agitacijo. G. Spadoni ni uavel konkretnih slučajev, zato govornik ne pripušča zatožeb, naperjenih proti župniku Thalerju, ampak ve, da je poslednji uložil tožbo tudi proti uredniku nekega tukajšnjega lista. Ne treba nikogar obsojati, ker postave ščitijo vse meščane Ako g. Spadoni meni u d u š i t i slovansko agitaoijo mej Slovani, se moti.
Svet. B r u ft n e r : Gosp. Sanoin so je pridružil mojemu uasvetu. Ne bi hotel, da se me krivo razumi. Sancin je izjavil, da je član slovanske stranke. Jaz nočem imeti nikakega posla s temi ljudmi. Resoluciji Consolo-Spadonijevi se nočem pridružiti zato, ker nisem zadostno obveščen o agitacijah duhovščine po okolici.
Svetovalec A1 b e r se pridružuje izjavi Brunnerjevi.
Za resolucijo so glasovali vsi svetovalci izvzemši nastopne: Pahor, Sancin, Nadlišek, Oblassor, Brunner, Alber in Diem.
Dogodki, odnosno izjave v tej seji so zelo poučne in utegnojo imeti za nas prej ugodne, nego-li škodljive posledice. Gospodje, ki so zasnovali to najnovejšo demonstracijo na podlagi čisto krivih pre-mis, utegnejo se prepričati kmalu, da so s e o s m e š i 1 i, kakor še nikdar. Prihodnjič spregovorimo obširneje o pre-čudnih nazorih gosp. Spadonija in vse njegove družbe.
Govor
državnega poslanca dr. A. Ferjančiča v 166. seji državnega zbora, dne 16. uo-vembra 1892. (Dalje.)
V pravosodju zabeležiti nam je izdatno nazadovanje. Nikdar nismo zahtevali, naj se pri pravosodju v slovenskih krajih na-
stavljajo Slovenci po narodnosti, ne moremo pa odobravati, da ae izvrstni kandidati slo* venske narodnosti, katerim ni moći ničesar očitati, postavljajo za mlajše kandidate, o katerih se to ne more reći. Takšen slučaj primeril se je sadnji čas. (Čujte ! na desni.) Pri uradniitvu, bodi pravosodno, b6di politično, ne gledamo na narodnost. Zahtevamo pa, da mora ursdništvo biti na* rodovega jezika zmožno v besedi in v pisavi, zahtevamo, da se to dokaže legalnim potem, v kar se nam vidi primerno mesto pri sodnih uradnikih sodni izpit, pri političnih uradnikih pa politični izpit. Da se pa to omogoči, zahtevamo iu bodemo vedno silneje sshtevali, naj se uvede aka-demično obravnavanje v prvi vrsti praktičnih pravnih disciplin, takšno obravnavanje, kakerino je bilo v štiridesetih iu petdesetih letih in za kakerino je bil začetkom sedemdesetih let ustavljen v državni proračun primeren kredit. Kur je bito tedaj mogoče, to je mogoče tudi danes ; kar je bilo tedaj potreba, je desetkrat večja potreba danes. (Odobravanje na desni).
Toda samo jezikovno znanje urad-nikov nam ne sadoiča. Kaj nam pomagajo uradniki, naj so jezikovno še tako temeljito izobraženi, čo se jezika nečejo posluževati. Na to pa naletimo pri vsakem koraku. Zato pa zahtevamo nadalje, naj itda vlada v smislu § 19. državnih osnov* nih zakonov „o splošnih pravicah državljanov", in s uporabo Člena 11. o vladni in izvrševalni pravici naredbo, s katero saukaže določno rabo narodnega jezika pri ustnem ali piftmenem občevanji z narodom, ter da izvrševanje te naredbe kontrolira in nadzoruje.
V nasprotji b tem pa moramo konstatirati, da se celo obstoječi pripomočki, izdani po vladnem ukazu, to so tiskoviiie, s katerimi se olajša občevanje s trankami, izvsemši Kranjsko, le malo ali nič ne porabljajo.
Ko pa je letos poleti pravosodni minister z ozirom na dejansko potrebo nekega dvornega svetnika, Slovenca, od Najvišjega sbdišča prevsel v pravosodno mihistbrstvo, kakšen krik je nastal tedaj v nemških listih in v parlamentarnih krogih. Čula se je absurdna trditev, da slovenski narod ni sposoben ustvariti dvornega svetnika (Posl. Steinwender: Tega ni nihčs rekel I To ni res!) No, o tem ne bom dosti besed izgubljal; pravosodni mininister ravnal in ustregel je s tem le potrebi. Pravosodno ministerstvo dobiva dovolj aktov, civilne in kazenskopravne vsebine, in da ie teh ni, da so samo oftilne konfiskacije slovenskih listov, tako je treba imeti koga, ki more vlado ali pravosodno ministerstvo poučiti o opravičenih in o neopravičenih konfiskacijah. Vprašam vas, kdo naj to stori P Ali naj pravosodno ministerstvo za to pokliče s ulice kakega prodajalca kostanjev, (Živahno odobravanje na desni.) da bo to opravljal ?
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranja dežela.
Zadnjič smo izrekli na tem mestu me-nenje, da utegnejo imeti ugodne posledice grdi in stratni napadi Nemcev na Slovane, kakoršnim je bil priča nedavno drž. zbor. Skoro skoro se vidi, da seja posl. zbornice z dne 23. novembra potrjuje naše menenje, kajti v tej seji so se ćule pre-znamenite izjave iz ust princa Karla Scwarzenberga, tega prvaka mej češkim plemstvom, a še važnejše iz ust grofa Taaffe-a samega, ki je — proti svoji navadi — takoj odgovarjal na nekatere opazke Scbwarzenbergove. Te izjave so bile mrzel curek levičarski gospodi, kajti imenovani plemenitis češki jim jo povedal, kar smo trdili že mi, da je g. Menger pomeril prćko tarće ter zadel poleg Ml&dočehov tudi plemstvo. Scvvarzen-berg je rekel:
„Glasovanje o tej reči (grnji posl. M<(n gfrrju) podalo je zanimivo, na prejšnje čase rtpbminjajočo sliko. Morda premišljajo MladoČehi, Je li nekd anji železni obroč bil res tako frožen, kakor 10 časih trdili. Priznati je trebi, da deltljejo Mladočehi srečno. Jedenkržt jih podpira kaka mini-sterska naredba, drugikrat kaka politična konferenca, poteul pa še posl. Menger. Posl. Masaryk sodil je politične stranke zelo ostro in jim očital, da nimajo zmisla za socijalna vprašanja. Naše postopanje gledč punktacij je bilo mnogo napadano. Kazalo se je tudi na to, da je grof Har-rach govoril v Pragi o reviziji punktaoij. Jaz sem vedno sodil, da je v okviru punktacij urediti tudi jezikovno vprašanje. Kadar bi bilo to dognano, dalo bi se marsikaj doseči. Mislim, da moremo potrpoti, kajti češko državno pravo pride zopet na dnevni red; mi sicer tega ne bomo prouzročili, pač pa nekdo drugi. Y ogrski državni pol o-vici se razvijajo stvari tako, da je o njih resno premišljevati. Pri tej priliki naj omenim, da je imela dežela, katero zastopamo, trinajst let svojega zastopnika v vladi, da je on zastopal tam tudi naše nazore ter bil o nepričakovanem trenotku odslovljen. Tega je sedaj že pol leta, mesto njegovo pa še vedno ni popolnjeno. To je povod, da si izprosim od vlado pojasnila, v kar lem toliko bolj opravičen, ker se ni nič zgodilo, kar bi bilo motilo razmerje mej nami in vlado. Ako tudi se ta naša zahteva ne naslanja na zakon, vender se ji ne moremo odpovedati, radoveden pa sem, kako jo sodijo Mladočehi. Popolnitev Pražakovoga mesta je najmanjši postulat, katerega moramo zahtevati, če naj še nadalje delujemo po zmislu prestolnega nagovora. Glasovali smo za valutne predloge, od tedaj pa nimamo več svojega ministra. Liberalna stranka je pri tistem glasovanju mnogo pridobila, S koncesijami zdaj na desno zdaj na levo ni doseči splošne zadovoljnosti. Kako dolgo bo to še trajalo P Ako se skrbi samo za hipni uspeh, še ni vse doseženo. Vlada se mora vprašati, če hoče delovati vkupno s parlamentom a!i brez njega."
Iz teh izjaV je jasno: da češko plemstvo ostane zvesto državnemu pravu vzlic očitanju „veleizdajstva* ter da ne odobruje postopanja vladinega v poslednjem času.
Na izjave Schwarzenbergove se je oglasil k besedi grof Taaffe. Njegov odgovor je zanimiv že po svoji vsebini, a posebno radi okolnosti, da je g. mini-ster-predseduik odgovarjal takoj. Po tej veliki pozornosti grofa TaafFe-a so zadobile izjave Schwarzenberga posebno oeno.
Ministerski predsednik grof Taaffe pravi, da hoče kot uljuđen mož takoj odgovoriti na vprašanje gledć imenovanja češkega ministra, akopram je na to odgovorjeno že v proračunu, v katerega je ustavljena plača za tega ministra. Ako bi torej vlada ne imela namena, predlagati cesarju, da imenuje češkega ministra, izpustila bi bila to številko iz proračuna-Sedanje razmere so le prehodne in upati je, da se situvacija kmalu tako spremeni, da bo mogoče imenovati češkega ministra. Princ Scwarzenberg je trdil, da prav za prav nobena stranka ni zadovoljna. Mogoče, da je to resnioa, saj sedanj e ministerstvo ni strankarsko* kar je v Avstriji sploh nemogoče. Saj je dovolj dokazov za to, da vselej, kadar je prišlo na krmilo strankarsko ministerstvo, je bila dotičnu stranka le za hip zadovoljna, potem je pa sauia napadala vlado. Sploh pa naših strankarskih razmer ni soditi tako kakor, recimo, v Angliji in v drugih državah. Pri nas nimamo rtamo konservativne in liberalne stranke, ampak pod tem pla-ščam se še nekaj skriva — ne vem, če ste to že opazili — namreč narodnost. Prino Scwarzenberg govoril je tudi o sodelovanji parlamenta. Vladati brez parlamenta bilo bi časih prav prijetno, a mini-
sterstvo ne more na to misliti, kajti, če bi le mislilo na to, zakrivilo bi državno nasilje. Gospoda moja, ali isgledam jas tako, kakor da nameravam zakriviti državno nasilje P Misel, urediti jezikovno vprašanje zunaj parlamenta, le ni dovolj zrela, a dobro bi bilo, ko bi vsi poslanci o tem premišljali, potem se bo dalo o njej govoriti. Heklo se je, da bi vlada ne bila smela cesarju svetovati, da obišče Liberce. Razmere so take, da ni treba takih predlogov, ker cesar lahko vsak hip popolnoma mirno potuje kamor hoče.
V seji dne 24. t. m. se je nadaljevala proračunska rasprava in so vsprejeli naslove „ceste", „vodne zgradbe* in „javna varnost". Glede na postopanje vladnega komisarja v Libercu izjavlja grof Taaffe, da je povsem pravilno, ako se v zadevah prenešenega delokroga češke uloge rešujejo češki. — V seji naslednjega dne je izjavil posl. B r z o r a d, da je Mladočehom vsejedno, ako se imenuje minister-krajan ali ne, a zahtevajo to imenovanje le za to, ker je grof Taaffe to obljubil prednikom Mladočehov kot ceno, ako ustopijo v državni zbor. — Poslanec Vašaty oporeka Schwarzenbergovemu me-nenju, čel da Mladočehi dosežejo vrhuneo svojih želja, ako ae imenuje minister-krajan. Narod češki zahteva, da ae sojpet olivi državno pravo in da se izvede jedna-kopravnost. Kar se dostaje jezikovnega vprašanja, vladi ne treba druzega, nego da izvede obatoječe s a k o n e. Govornik obžaluje, da se Ogr« ska vtika v naše zadeve ter ie protivi predlogu, da se v veži državnega sbora postavi kip Herbstov.
Različne vesti.
Odbornikom političnega druitva „Edi-noat" ln njih namestnikom se naznanja, da se je Beja, sklicana na pretočeno nedeljo, preložila na jutri dne 27. t. m. ob 10. uri predpoludne. Gg. odborniki in njih namestniki so napro&eni udeležiti se te važne seje.
Našim naročnikom! Pregledovaje naše knjige prepričali smo se, da je že mnogo naročnikov na dolgu s naročnino za tekoče leto. Ker se bliža koneo leta, ko treba sklepati račune in moramo tudi mi storiti svojo dolžnost do tiskarne, prosimo uajiskreneje te naročnike, da nam tako] dopolljejo zaostalo naročnino. Pomislijo naj blagohotno, da mi nimamo nikakih fondov na razpolago, iz kojih bi mogli zajemati, ampak so nam jedina saslomba — naši naročniki. S tem, dati ne vrše svoje dolžnosti, spravljajo nas le v velike zadrege. Obžalovati je pa zanikernoat tembolj, ker se nahajejo mej zamudniki poznati in imoviti rodoljubje — d&, cel6 prvaki naroda! Prosimo torej, da store takoj, kar so zamudili do sedaj I
Poroka, v torek, 22. t. m. poročil se je g. Anton Grmek, učitelj pri bv. Ivanu, z gOBpodičino Antonijo Nadi i-š k o v o , vrtnarioo družbe bv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu.
Nekaj za Opčine. Kakor je znano so prosili prebivalci OpČin pri mestnem magistratu, da jim napravi nov vodnjak na Opčinah, katerega tam živo potrebujejo. A kako je slavni tržaški mestni svet v svoji dozdevj vsemogočnosti rešil to prošnjo P Sklep, katerega je Btoril ta svet v četrtek zvečer o tej prošnji, zasluži pozornost ne samo Openoev, ker jaBno kaže postopanje mestnega sveta proti okoličanom. Dokazano je, da pomanjkuje na Opčinah zdrave pitne vode, v pretočenih letih pojavljale so se tam nevarne bolezni kakor legar (tifus), katere so nasledek slabe pitne vode, tako, da je celo meBtni zdravnik pripoznal, da je potreben ta vodnjak iz zdravstvenih ozirov ter je zahteval, da se napravi. Pri tacih razmerah jo vsak, kdor ima le količkaj Bočutja do svojega
bližnjega, pričakoval, da vstreže tudi slavni mestni svet prošnji Opencev, ker bi se s tem rešil del prebivalcev Tržaške okolice iz nezdravih razmer in boleznij in ker se mora vendar vsak človek preskrbeti s zdravo pitno vodo. To bi bilo vender pre-brezčutno, ako se odkloni taka prošnja, smo si mislili popred. A v četrtek zvečer je mestni svet v svoji sloviti seji — o
kateri govorimo tudi na prvem mestu _
odbil napravo vodnjaka na Opčinah no radi tega, ker bi ta vodnjak ne bil potreben, ne radi samo na sebi majhnih troškov, katere bi ta vodnjak veljal, — ampak edino ie radi tega, ker Opčine niso laška vas, ker sta dva poslanca okoličanov govorila ik dovolitev tega vodnjaka. Talo postopanje mestnega sveta se samo obsoja. Mi pa mislimo, da prebivalci Opčin v sedanji nevarnosti kolere ne smejo popustiti te zadeve ampak da se morajo pritožiti na namestništvo proti takemu krivičnemu postopanju, kajti država ima glasom zakona z dne 80. aprila 1870. št. 68 drž. zak. nadzorstvo nad vse zdravstvene zadeve. Sicer pa zasluži tako postopanje mestnega sveta že samo na sebi, da pride na znanje najvišjim uradom. Pokazati se mora slavnemu mestnemu svetu, da tudi zanj obstoje zakoni, da ima tudi on dolžnosti.
mp.
Druga proinja za alovensko iols v Trstu. Tržaški Slovenoi se vzbujajo, zasluga na tem pa gre prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda. Videč, da se svet-jakobski očetje tako pogumno potezajo za slovensko šolo, vzdrsmili so se tudi naai meščani in sicer prvi onit kateri bivajo v najdaljnem kotu mesta okolo mlina „Eco-nomo". — Znano je, da je mestni svet odklonil tudi to prošnjo, a predno so to sto* rili, povabili so na magistrat tri prosilce, in sider prvopodpissnca Ivana Besednjaka, I. V e r b a i 8 a in L. Vale« t i č a. Zaslišavanje pa se je vršilo tako-le:
M a g i b t r. uradnik: Ali Vam je znana prva prošnja Svetojakobskih očetov P
Besednjak: Mi imaiuo lastne potrebe, in ne potrebujemo, da bi nam keAo prigovarjal. Ta sadeva nam je že dolgo na srcu.
Uradnik: Vi ste podpisal prvi, pa nimate še godnih otrok.
Besednjak: Ali naj čakam, da mi otroci odrasejo in potem šele prosim za šolo P Čez pol leta moram poslati otroke v šolo. Mar ptica znese najprej jajce in potem plete še le gnezdo P (Ta oče ima 3 otroke).
Po tem odgovoru se začeli meriti in so našli, da je v Škedenj najbližja pot.
V e r b a i b : Mesto se veča vedno ita ako pričnete meriti pri Lloydu, bode od tam Še bliže. (Temu je pritrdil tudi Va-letič in opomnil, da daljava je 'prevelika na vse kraje).
Debeujak: Jaz mislim, da daljava velja toliko iz mesta na deželo, kolikor z dežele v mesto. Čemu imate dvojno mero P Lahom zidate šole v okolici, a meščani, ako so Slovenci, naj bi hodili na deželo ; tega ne zahteva postaya nikjer-Vi sami iščete najbližnje šole svojim otro. kom, a mi da bi naše podili ure hodat To ni pravično.
Šolski referent Slokovič pogloda, koliko Slovencev je bilo v letu 1890 na nemški soli in jih našteje 59 (a bilo jih je blizo 200).
Besednjak: Zdaj vidite, da samo teh 59 nam dajejo že pravioo do slovenske šole. —
Slokovič: Ali vi niste pravi Tr-žačani, nimate tu domovinske pravioe.
Besednjak: A kadar plačujemo davke, na« tega ne vprašate; kadar da-jamo sinove, da varujejo tudi vas, ne povprašujete, ali Hmo Tržačani. Ali so morda Tržačani ona peščica Križanov, katerim ste hoteli ustanoviti laško šolo p — S tem nas ne odžonete, mi bodemo zahtevali šolo, dokler je ne dobimo.
Prej ni miru. Perchd I naseonde I nostri dirltti ?
Gospodje so se pogledali in molčali : Predno so podpisali protokol, zahtevali ho možje, da jim ga dvakrat pre-bero, ker nočejo morda česa podpisati, kar niso rekli. — Veseli nas, da so se naši možje tako odločno postavili, zahtevajoč slovansko šolo. Čast njim I
Koncert Ondrlfiek. Prihodnji torek, dne 29. t. m., bode ta slavni češki vijolinist koncertoval v dvorani „Casino Schiller". Program je jako zanimljiv. Priporočamo tudi Slovanom ▼ Trstu, da se udeležč tega iarednega muzikalnega užitka.
Jour-fixe v „Slov. Čitalnici" bode danes zvečer. Predaval bode gosp. prof. dr. G 1 a s e r o Simonu Gregorčiču.
Iz Sežano se nam piše dne 24. novembra: Dne 20. tek. m. priredila je mlada naša ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda prvo veselico v korist prekoriatne te družbe. Akoravno je že od ranega jutra Jupiter Pluvius kazal najne-prijaznejše lice in poklical na popoč prav neprijetno kraško burjo, bil je vspeh veselice tak, da je Sežana nanj lahko ponosna.
Ne samo da so se vse točke vspo-reda izvršile na splošno zadovoljnost, tudi gmotni vspeh prekosil je naše nade. Kakor namreč čujemo, donesla je veselica blizu
gld. čistega dobička, kar nas mora tdft več razveseliti, ker je veled slabega vremena veselica bila obilkovina skoraj le od Sežancev. Samo nekaj neutrudnih tržaških rodoljubov in narodnjaki iz nekih vasi iz najbližje okolice sežanske niso se dali vstrašiti po vremenu ter so počastili veselico svojim prihodom.
Poročajoč o vsporedu samem, ne vemo, koga bi več pohvalili; lepo je bilo petje pod vodstvom g. Kosovela, in to velja tudi o deklamaciji; baš mojsterska je bila igra na klavirju gdčne. Mici Mo-horčičeve in g. Dumarja, in tudi naši di« letantje na odru so častno rešili svojo nalogo. Posebno pa nas je iznenadila bla-gajničarka gdčna Mioi Mohorčičeva s svojim govorom, a katerim je na začetku veselice pozdravila došle goate in razložila v navduševalnih besedah svrho in važnost družbe sv. Cirila in Metoda. T&ko za stvar vneto blagajničarko želeli bi tudi drugim našim narodnim društvom.
S to veselico storila je naša podružnica prvi korak v javnost in takoj prvi nastop je bil nepričakovano sijajen. Upamo, da bode odbor, kateri je tudi pri nabiranju udov pokazal, da popolnom zaslužuje poverjenje, katero so udinje vanj stavile, tudi v bodoče z isto gorečnostjo in požrtvovalnostjo pospeševal svrhe in koristi šolske naše družbe.
Za družbo av. Cirila In Metoda je daroval železniški oberfant 2 gl'., ker oče Jakob niso hoteli nič sprejeti za večerjo. — Pri Gašperju v Škednji nabrala vesela družba 1 gld. 84 kr. — V veseli družbi v Bazovici zbrani prijatelji nabrali 2 gld. 68^ kr. — Pri delavskem shodu nabralo •e je 1 gld. — G. Ant. Turk je daroval 2 gld. namesto ustopnine k veselici.
Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Grotl je daroval vrli rodoljub in odbornik te podružnice, g. F r a n D o 1-lenz povodom i. odboroveseje 5 gld. Nadalje so darovali I. P. 10., M. Š. 50 kr. Andrej P e r t o t, gostilničar in posestnik in Luka Pertot Spol., oba iz Barkovelj, vsaki po 2 gld.
Pri izvanrednem občnem zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti v nedeljo dno 20. t. m. bil je izvoljen sledeči novi odbor: Drag. M a r-t e I a n c, predsednik ;Just Piščanec, tajnik ; Ivan G e r d o 1, blagajnik ; čast. Matej Skrbeč podpredsednik. Namestnika sta gg. Anton Š k a b a r in Franjo D o 11 e n z. Pregledovalci računov : Fran Šmuc, Iv. M. Bole in M. Steržina.
Za „božićnico" so darovali : gd. Šabec 10 gld., ga. Kanobel 1 gld., gd. Umek 1 par čevljev, gd. Gozdanovi« 3 deške suknje, ga. Furlan 2 gld., ga. Metlikovič je na brala nadalje 9 gld. 20 no. Darovali so : gd. Živic 2 gld., ga. Tereza.-Urbančič 1 g|.
gd. Karol Colja 1 gld. 50 nč., gd. Ant. I Žitko 1 gld., gd. Ant. Urdič 1 gld., gč. Ana Rettel 1 gld., gd. Krajcer 50 kr., ga. Pahor 20 kr., gd. Mavrič i gld., gd. Krež-man 2 dekliški obleki in 6 žepnih rutic.
Izvanredni občni zbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva" bode jutri popolndne v društvenih prostorih ob 3. uri. Opozarjajo se druŠtveniki, da se ga obilno udeleže.
Iz spodnje okolice se nam poroča: Dosedaj so bile Barkovlje vsgledne, kar se tiče vpisovanja slovenskih otrok v italijanske tizrede. — Klopi v italijanskih razredih bile so skoraj prazne ! — Letos, žal, temu ni tako; italijanski razredi pridobili so lepo število naših otrok. — Kaj je temu krivo, razlagal bode pisec teh vrstic v prih. št. „Edinosti", v obširnejšem članku.
Bližajo se volitve v mestni svet in okoličanskim rodoljubom je treba biti opreznim I — Znano je namreč, da je namera magiatratnih organov, brisati kar je le mogoče veče število naših volilcev. V Barkovljah pokazalo se je to ie pri zadnjih volitvah v polni meri.
Pozor tedaj I Reklamirati treba vsa-cega izpuščenega volilca ter strogo paziti na take, kateri nimajo pravice voliti, a so vpisani kot volilci le zato, ker so poitalijan-čevalne stranke.
Občinsko volitve v Vlinjanu nam niso donesle zmage, kar tudi nismo pričakovali pri sedanjih odnošajih v politiškem okraju poreškem. V tretjem razredu So zmagali talijanaši a precejšnjo večino, v drugem je zmagala istrsko-hrvatska atranka, v prvem pa zopet talijanaška se 7 glasovi veČine. Že to številno raamerje je jasen dokaz, da bi bili zmagali mi na Jvsej Črti, da •ta solnce ia senca razdeljena jednako-merno. Ker pa v poreškem okraju obseva solnce vedno le jedno stran — na tej strani pa nismo mi —, moramo biti zares veseli popolne moralne zmage. Po-reška aL' Istria" proslavlja v svojem divjem veselju „modro* naredbo, da so smeli volilci naše stranke le pojedini v ViŠnjan in da so morali potem, oddavii svoj glas, takoj zapustiti mesto. Sedaj pa si, dragi čitatelj, lahko predstavljaš položaj ubogega, neukega seljaka, prišedšega v nasprotni tabor brez družbe, brez zaslombe: zalotila ga je tolpa nasprotnih agitatorjev in — i z g u b 1 j e n j e b i 1. Če ni bil posebno značajen in odločen, izgubljen je bi njegov glas na vsak način, kajti, ako ae ni hotel udati, pa so porabili tisto znano aredatvo koje imenuje Francoz : Corriger la fortune (korigirali so srečo). „L'Istria* naglaša da ni smel nikdo v mesto, ako ni imel v rokah glasovnice. No, radovedni smo, bi i tudi se italijanske strani ni prijel nikdo v mesto, ako ni imel glasovnice?!! In taka volitev naj bi bila svobodna volitev, vspeh take volitve naj bi bil pristen izraz narodovega menenja P t Kakor rečeno : mi vemo dobro, pri čem da smo za sedfcj v politiškem okraju poreškem, a nasprotna gospoda nimajo nikacega uzroka veseliti se takih svojih „zmag", kajti gotovo je, da tudi njim pride prej ali slej — kakor pravi „Naša Sloga" — črni petek!
Za laško šolo v slovenskem Sv. Križu je nabrala „Lega" že 3500 gld., a v Trstu samem pohajajo cele trope strgane, zamazane in lačne šolske dece brez pouka in pomoči. Iz te dece postane cela vojska divjakov in surovežev ! — Lahi pa zbirajo velike svote, da ustanovč v slovenskem Sv. Križu laško šolo v očitno poitalijaučevanje slovenskega življa in ščuvanje istega. Do-pusti-li vlada vse to P
Prava vojska se je vnela mej „Indi-pendentejem* in „Mattinom" radi necega sotrud nika poslednjemu listu, ki je minolo leto in letos napisal več člankov, naperjenih proti gospodarstvu na mestnem magistratu in po vseh mestnih uradih ter proti nevarnemu proktecijonizmu, ki vlada tod. Sotrudnik ta je nekda sam mugistratni uradnik, ki je vso to napisal, ne iz oseb-
ni ga prepričanja, temveč baje zato, ker so ga v službi potiskali v kot, dočim so postavili na prvo mesto druge, tudi manj sposobne. Mož je tornj dal odduška svojemu srdu s tem, da je napisal omenjene članke. »Indipendente* udriha seveda po njem, ker ae mu vidi nedopustljivo, da mestni uradnik piše proti magistratu ter ga ovaja njegovim predstojnikom zahtevajoč, da se iztira iz službe. „Indipendente" je toraj še vedno prepričan, da mora vaak magi-stratni podrejenec zajedno biti odločen pristaš poznane nebrzdljive stranke. S tem pa ni še rečeno, da bi bil „Mattinov* sotrudnik res Žrtva ali Bog ve kak pravico-ljuben patrijot. Dokaz, da temu ni tako, je osobito to, da ae je lotil ovajanja svojih gospodarjev v listu, ki ima domoljubje le na jeziku, pravicoljubja do Slovencev pa niti na jeziku, še manje pa v dejanjih. Da je navajen ovajanju, pokazal je minole dni, ko je — hoteč pokazati avojo radikalno mišljenje — ovadil z nekakim zasmehom cel6 mestnega župana dr. Pitterija, (čigar laško mišljenje je pač poznato), da je nekdaj pisal prijazno pismo našemu poslancu, Nabergoju. Iz vestno je to stvar izvohal po postranskih potih kak lizun „Mattinov" ter s tem preskrbel „Mattinu" patent ovajanja, kakor se je pristno izrazil „L* Indipendente". Bralci naši naj blagovole presoditi iz tega, kako srditi so laški časnikarji v Trstu in s kakim orožjem da se bojujejo — krona mej vsemi pa je prisoditi „II Mattinu", vzlic okolnosti, da velja kot glasilo „konservativne" stranke.
Povodom zmage v Pomjanu doposlal je gospod deželni poslanec Slavoj Jenko nastopno brzojavko: Živili junaški Po-mjanci t Pozorno, odločno, previdno ali čvrsto upravljaj občino dvotretjinska veČina, pripravljajoč tako naravno popolno zmago.
Iz Vipavsko doline se nam piše: Na Gočah pri Vipavi ao hoteli ustanoviti župnijo. A sporazumeti se niso mogli ; 9 od. bornikov je bilo za to, naj se plača župniku z vinom, 15 drugih, mej temi odborniki iz Lož in Manč in trije iz Goč pa so glasovali, da plačajo z denarjem. Bodemo videli, kako ae izteče reč! Kakor se čuje, g. kurat ni poaebno zadovoljen, da bi se plačevalo v denarji. Naslednje dni ustanovili sti se župniji na Planini in v Š t u r i j i.
N Lozicah zapustil je občane tamošnji g. beneficijat Josip Lukanec. Kdo mu bode kot župnik naslednik, ni še znano.
V Št. Vidu nad Vipavo napravili bodo kakor se čuje, tamošnji gaBiloi veaelioo. Dober vspeh in obilo gmotne podpore želimo novemu društvu, le to je pa žal, da tamošnje društvo aSloga" vedno bolj hira. Želeti bi bilo, da vsaj *st družabniki „gasilnega društva" pristopijo kot udje. Tudi to je njihova dolžnost.
Narodnjak g. Ivan Poljšak iz (Gradišča pri Vipavi, je vzel v najem pri sv. Ivanu hlev, kjer bode imel krave. Narodnjaki avoji k svojim! Mleko je jako ceno. Pnstite sovražnike naže !
0 jkaatavsklh ženitvah, ki se vršč vsako leto ob sv. Katarini, razneslr so bili dopisniki nemških in laških novin kaj čudne race križem svetd. Pridržujoč si izviren opis teh ženitev iz peresa očevidca na lici mesta, konstatujemo za danes le toliko, da dne 23. t. m. v Kastvu ni bilo ne Jelači-čeve godbe niti Nje Visokosti cesaričinje-udove Štefanije, kakor tudi isti dan ni bil praznik sv. Katarine, kakor to poroča pre-ljubeznjivi naš prijatelj „Mattino4*, čestitajoč po nepotrebnem „alle trentaquattro co-pie". No, če vrlih naših Kastavcev ne zadene večja nesreča, nego ta čestitka, potem bodo še živeli še nokaj let.
Razpisane so tri dote iz ustanove pok. Scaramangk, dve po 200 gld, in jedna 225 gld. za one deklico katoliške vere in dobrega vedenja, ki se v kratkem nameravajo omožiti. Prošnje s potrebnimi doku-msnti je oddati do 15. prih. m. na mestni magistra Rt.
Samomor, v ('epovanu na Goriškem ee je vrgel v vodnjak neki Josip Podgor-
nik ter utonil. Uzrok je bil neki ta, dajo minole dni ispečal jeden bankovec od 10 gld., ki je bil ponarejen. Dotičnik ga je naznanil žandarjem.
Slovanski Svet ima v 22. št. naslednjo vsebino : 1. Najnovejša germanizator-ska pojavljenja. 2. IIrvatsko-<dovenski klub. 3. Bodočnost Avstrije. 4. Liturgija rimska cerkve. 5. Co.i^aTU rcnafi.ioBCKara nojnea (v ruskem izvirniku in slovenskem prevodu v latinici in cirilici). 6. Biserje i alemovi. 7. Rusko pravopisanje za učeče se. (Dalje). 8. Narodnega blaga nabiratelji, 9. Ruske drobtinice. 10. Zlate resnice : iz hrv. pisateljev. 11. Dopisi. 12. Ogl&d po slovanskem svetu. 13. Književnost.
75.000 goldinarjev je glavni dobitek Velike 50 novčne loterije. Opozarjamo naSe čitatelje, da je žrebanje nepreklicljivo dne 1. decembra.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsnm-nega »lruStva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličanska vina.	Cl.
Prodajaliiiea in zaloga jestvin
„Kojanskega posojilnega in konsumndtfa društvi", vpisane zadruge z omejenim poroštvom V ulici Belredere ftt. 3., bogato založena e jedilnim bla-
fom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča upovaloem v Trutu in iz dežele.	18—104
Antonijeta Drenik,
■e priporoča tržaški slovenski gosp6di za vsakovrstna dola. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovjja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah.	8 — 52
AnHroi If fllon fce»,j*r * »Hci ,Casenaa.
milil CJ ivaiail, priporoča bo najtopleje slovenskemu občinstvu. — Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrsnts Is Posta deli« Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene ho neverjetno nizko, postrežba vestna in nagla.	Cl.
|/oa*nl Pni S O žganj&rija in tobakarna v l\arUI UUlJd, ulici VI» Amta, nasproti
hiše Cacia, prodaja domače žganju vsake vrste in liropove pijače, „pasarete" in Biiono.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muacheka, v ulici Sorgsnts (Via Torrente it. 80) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna
jedila. Prenočišča neverjetno r ceno. Cl.
M'T1' I	' t v :'
pekovski
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caserma*, bo priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, Blaščio, čokolade, vseh vrst rtldkil itd. po najnižjih cenah.	Ci.
Antnn Pirfka i na vo*lu ulice Ghe«»
nillUlI lUbKdJ, in Cecilia, toči izvrstno domaČe žganj*; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske peštne tiskanice,	Cl
Kavarni ,Commercio' in Je-
HfiCPiV v ulici „Caserma", glavni shaja-UOdOU lifiJi tržaških Slovoncov vseh stanov. Nh razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Anton Lampe, "arja, ^ia B^r r ie^a
v e o o h i u St. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, lino moravAko maslo Itd.	Cl.
Ivan tfannhpl DMPr5tI V8like
IVall IVallUUBI, niče, priporoča Hvojo zalogo z mnogovr*tn m jedilnim in drugim blagom; ra/pošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji c?ni.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-uliia ht 10,
trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in aznovrstnimi domačimi in vnanjitni pridHki. Cl.
IliOn Prolnn priporoča Kvoji trgovin I Vlili riciuy v Via del Bobco št. a (ubod na trgu staro mitnico, Piazza Bari-iera vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in ra/.ne vrsto domače in vnanje pridelku. C!.
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ko-magna st. fi. priporoma se slavnomu občinstvu v vsa v njoga stroko s, ada-jofa dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizko cone.
lolfnh lann? t*P*tar Via Stadlta ftt. 10
Jai%UU iOIIDA na d ▼ o r i I 2 a priporom« se slavnemu občinatTu ra vsakovrstna tapetaraka
dela, kakor iof», madrace, naslanjale itd. Zagotovi točno in hitro postrežbe po jako nizki ceni.
Martin KHFp pi&sz& a. ou>vaani, *t. i.
"»«■ W	trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc" iTrlt
della Caserma it. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodnj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
£ netil no	staroznana pod ime-
UUalllllCl „OlUltll , nom „Belladonna*, poleg kavarne „Fabrit", priporoča ae Slovencem
v mestu in na deželi. Točijo ae izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori §o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoSi. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter ae priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-negc občinstva.	ponižni
104=23	p, Favero.
B. Modic in Grebene, nsV°i!
Jlu Via Slovani
in Via Nuova? opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovSčino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov, Cl.
Pivarna Lavrenčič
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Campanille ▼ hifti Jakoba Brunneria At. 5 (Piazza Ponteroaao). Po dvakrat db ilan friino opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frisna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov._Cl.
Via Rossetti j nasproti lekarne j Leitenbarg priporočuje svoja izborna isterska1 vina častiti m družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen; manje naročila j pod 28 litrov se ne sprejmejo, častitim gostom j se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna ku- i tinja ter dobra istrska kapljica.	21=25 |
Josip Urbančič, K^Jv^
Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, alr, sladščice itd.	46—48
Ivan Valnnfttf Via nuoTa št- 39> Pro'
I Vali VdlCIlUU, daja vsake vrate ma-;
nufakturnega blaga. Blago se dobiva iz prvih vustrijskih tovarn. Cene nizke.	50—42 i
Gostilna „41 fiallo d'oro" a^V
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrako vine na zunaj in sicer loko itacijon Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča zu naročila Oovaoiob. 60—44
DROGERIJA
na debelo in drobno
O. B. ANGELI
104-87 TRST	la~12
Corso, Piazza della Legna M., 1. Odlikovana tovarna (opičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije iid. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih oenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj' sko žveplo za žvepljanje trt.
FILI4AL1U
c. kr. pri?, avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napslesnlh na
4-dnevni odkaz 2«/,%
. 3'/*%
30- „ 37,
30-dnevni odkaz 2% 3-meaečni n t1/«"'.
«- . - s»V/.
Nič yeč kašlja!
Balzamatkl petoraNk 1 prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobivi se v odlikovani lekarni. 86—100
PRAXMARER „Ai due Mori« Trst, veliki trg.
Poštno pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Pošilja VHako blago dobro spravljeno in poštnine 24- 22	franko !
Prečastiti duhovščini
ae vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz Čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetllnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovej-dih in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Na željo pošljem ilustrovane cenike
franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz).
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
ftiuiiione Adriatica di Sicurta m
Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu. pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2l/t% na vsako svoto.
V	napolaonlh brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Tnomost. Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuo, Reichenberg, Bas z in Solnograd, — brez troškova.
Knpnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnov&enje kuponov 24 — 22 pri odbitku l®/«, provizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna uplatila pod
ugodnimi pogoji. Na jamčevn« listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrsdnoati obresti po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trat. 13. maja 1892.	22-24
Drogerija
Artoro Fazzini ¥ Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika isbćr mineralnih vodi. zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in Srne po 28 iiovč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novfi. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novfi kilo. Iluzun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste- tor po conah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Kornouburger Vidhn&hrpulver) za živino. Zaloga rairodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 41—50
i Kotranove sladčice
I
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334.	5—52
Velika poraba ki je dandane« v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, prozivaju in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v ikatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh većjih lekarnah v drnzih deželah.
5 do 10 for.
dnevne »talne zaalnžbn broz glavniee i pogibelji pružimo svakomu, koji bi hotio razprodava« zakonito dozvoljenih srećaka i državnih papira. — Ponudbe pod „srećke" (Lose) na odprav-ničtvo oglasa J. Danneberg, Beč. I. Kunpfgasse br. 7.	4—10
Franzonijeve pastile
proti kašlju, hripavosti in kataru iv prsih. Škatljica 25 kr.
Anatherinova ustna voda, ftkat-Jljica 50 kr.
Marijine kričistilne krogljice, ^ škatljica 20 kr.	4-6
Lekarna Franzoni
poleg svetega Antona novega. V tej lekarni se govori tudi slovenski.
Jah. Klemene
TRST
wm- Via S. Antonio št 1.
Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja si. občinstvu da smo dobili sledeče vrste blaga: flanele, stoffe volnene za ženske obleke, črni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezane robce, forstajn beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce „J&ger\ Šarpe, za vratnike,
dežnike in posebnosti za garniture. 12_52
^fuiajui
Službi voditelja prodajalnice
in
pomočnika oziroma dečka
odda takoj „Rojansko posojilno in konsumno društvo".
S prvo službo je združena plača 600 gold- na leto ; z drugo pa plaća po dogovoru. — Zahteva se za prvo službo kavcija 300 gld. za službo pomočnika pa 100 gld. Prošnje do 5« dLe-oembr« t. 1. na predstojnistvo v zadružni pisarni v Rojanu.
1-2

v j j hal cHF/t/rs. men.
Privilegovane Škropilnice proti peronospori inženirja Živica, so spo-• znane kot najboljie, ker ao najpro-I stejše, najbolj trdne in trpeče; najbolj lahke in hitre v rabi, ker porabijo najmanj tekočine in ker pri vsem tem najmanj stanejo. Podpisana tvrdka jih pripravlja zavo/j tega v mnogem številu za prihodnjo spomlad ter poiilja, že zdaj prospekte in cenike brezplačno vsakemu, kdor ae oglasi iu oddaja I obrazce. Priporoča tudi drugo j svoje blago in razna svoja dela.
Živic in družb.
v TRSTU, ulica Zonta 5, inženirski urad, zaloga strojev in dotlčnega blaga, zaatop tovarnic, mehanična delalnica. 4

24—22	v Trttu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica In reserva društva dne 31. decemhra 1890.
Gravnica druntva	gld. 4,UOO.OOl>- —
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.306 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910-22
Premijna rusorva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 88.594.10
Reserva zavarovuuja ]>roti toči „ 2l)0 000*— Reserva zavarovanja proti pro-
minjanju kurzov, bilanca (A) n 1B8.786-21 Rosurva zavarovanja proti |>ro
minjanju kurzuv, bilanca (B) n 1M7J>73'85 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovunja nu življenje	„ y50.000- —
Občua reserva dobičkov	„ l^a^.OOS'fla
Urad ravnateljstva : A iit Valdirivo, !»■•. t (v lastuej hiši)
Lastnik pot. društvo „Edinost".

3
Domače sredstvo, olajšujoče bolečine, ki je izkušeno ^ -	že mnogo let.
Kwizde m
fluid proti protinu.
Cena Vi steklenice 1 gld., 1/i stek. 60 kr.|l
Pravo se dobiva v vseh lekarnah.
FRAN IV. K W1 Z D A
ces. kr. avstr. in kralj, rumenski dvorni založnik. Okrožni lekar, Korneubnrg pri Dunaju.


Velika 50 novčna loter^a.
Glavni dobitek
1
goldinarjev
Crnini™ nn RA Vr nri^nrnra ' Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, 01CUKC JJU UU M. piipulUta. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi & Comp., II IVIercurio.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tinkama Dolene v Trstu.