Za otroka Veliko siromaštvo vlada v nekaterih predelih naše ožje domovine. Ravno v obmejnih krajih je na tisoče ljudi prepuščenih skrajni bedi, in ti kraji že vsa leta po osvobojenju glasno vpijejo po odpomoči. Bedo, ki jo prenaša ondotno ljudstvo, še prav posebno občuti otrok, a po njemu jo spoznava učiteljstvo. Kako težko je gledati otroke, ki tudi v mrazu prihajajo bosi in le na pol oblečeni v šolo, kako težko je pogrešati učence, ki bi radi prisostvovali pouku, a ne morejo od doma, ker nimajo kaj obuti, kaj obleči. Tudi na naših banovinskih skupščinah so posamezni delegati iz obmejnih okrajev večkrat orisali žalostne razmere, ki vladajo v teh krajih, poudarjali so nujnost odpomoči za najvažnejše predele Slovenije, mi pa smo o vprašanju razmotrivali in pošiljali utemeljene sklepe in resolucije na merodajna 'mesta. Priznati pa moramo, da prave in točne slike o stanju v teh krajih le nismo imeli. Učiteljski pokret je započel hvalevredno akcijo proučevanja socialnega in gospodarskega stanja šolskega okoliša in predvsem miljeja, v katerem otrok živi. Smoter tega raziskovanja je, podati povsem točno sliko socialnega stanja otrok v posameznih predelih Slovenije. Že prvi, čeprav še nepopolni rezultati tega dela in prizadevanja, so nas postavili pred zelo žalostno sliko bede, kateri je prepuščen slovenski otrok. Prav ta dejstva in neuspehi v prejšnjih letih sprejetih sklepov, ki so poudarjali potrebo odpomoči stradajočim in skrajnemu siromaštvu prepuščeni deci, so dali povod, da je učiteljska organizacija začela resno misliti na to, da v okviru PRK organizira zbirke za zimsko pomoč otrok, ki jih je treba rešiti moreče bede. Kdo naj bi bil primernejši za realizacijo te misli, kdo sposobnejši za podrobno delo zbiranja in pripravljanja darov — obleke in obuvala. šolskih in življenjskih potrebščin, kot učiteljice, ki same najbolj poznajo potrebe otrok, ki same najlaže ocenijo bedo, v kateri hira na tisoče slovenskega naraščaja. Odsek učiteljic si je torej nadel sicer težko, toda vse hvale vredno nalogo, izvesti obširno akcijo zimske pomoči zmrzujočim in stradajočim otrokom, sklenil je zbrati potrebna sredstva v blagu in gotovirii, da postavi temelje obširnejšemu sodelovanju vseh slojev pri lajšanju bede naših malih, predvsem onih v obmejnih krajih. Da je bil začetek olajšan, da so se zbudili mnogi brezbrižniki, so pripomogli dogodki v svetu, ki so pretresli tudi našo ožjo domovino. Ne smemo in tudi ne moremo trditi, da se doslej nihče ni brigal za ta vprašanja, da ni prav nihče skrbel za zimsko pomoč zmrzujočim in stradajočim učencem in učenkam ljudskih šol, pač pa hočemo naglasiti, da je bila za letošnje božične praznike izvedena obširnejša akcija, da so naše marljive tovarišice zainteresirale prav vse kroge in ustanove, ki so nato priskočile na pomoč započeti akciji, ali pa tudi v lastnem delokrogu izvedle zimsko pomoč. To pa je pobuda za boljše uspehe zasnovanega dela. In brez dvoma so letos bili doseženi v tem pogledu prav lepi uspehi, ki jih je zabeležilo tudi dnevno časopisje. Jedro zamisli, izvesti zimsko pomoč za bedno mladino, se je izražalo v geslu: »Otrok za otroka.« Odsek učiteljic je organiziral po vseh večjih krajih posebne nabiralne akcije po šolah. Učiteljstvo je rade volje sodelovalo, a otroci posameznih razredov in šol so med seboj tekmovali, da bi zbrali čim več toplih oblek, perila, nogavic in obuvala, prinašali so tudi šolske potrebščine in celo igrače. — Koliko Ijubezni do bližnjega, koliko smisla za pomoč bednemu tovarišu in koliko smisla za spoznavanje različne strukture posameznih predelov naše domovine je v tem plemenitem tekmovanju, presodi lahko samo učiteljstvo, ki se do podrobnosti poglobi v otrokovo dušo. In na drugi strani? — Obdarovani otroci, ki dobivajo sedaj razne mladinskc liste, naročene po njihovih prijateljih, živečih v nckoliko boljših razmerah, ki so prejeli obleko, pokrivalo, čevlje ali zvezke in knjigo za Božič, s kako lepimi čustvi so segali po teh darovih, ko so zvedeli, da jim pošiljajo to učenci raznih šol iz Ljubljane, Maribora, Celja, Radovljice, Logatca in iz drugih srezov! Ali ni prav v tem jedro te nujno potrebne in letos prvič v večjem obsegu izvedene akcije? Res je sicer, da so bila izdatna sredstva v blagu in denarju zbrana izven šol in so baš ta sredstva pripomogla do popolnejšega in efektnejšega uspeha, ioda najvažnejše je vendarle to, da je mladina sodelovala, zbirala in pošiljala darove, pisala pisma in sporočila, a z druge strani ganljive zahvale. Letošnje božičnice po šolah najsiromašnejših predelov Slovenije, ki so jih omogočili mladina, učiteljstvo, PRK, CMD, ženska zveza, skavti in mnoge tvrdke, ki so z različnimi darovi prispevale k realizaciji plemenite zamisli, bodo rodile lepe in nepričakovan uspehc. Veliko delo je organiziral in tudi izvedel odsek učiteljic. Važno socialno in tudi nacionalno akcijo so izvedle naše tovarišice po šolah, tudi mnogi tovariši so marljivo poma- gali, da je bil uspeh izdatnejši. Če bi mogli pravilno oceniti vsc darove, odposlane na razne šolc na pobudo omenjenega odseka, bi dobili brez dvoma vsoto, ki bi šla v težke tisočake. In uspeh tega započetega dela, ki je primer največjega in najuspešnejšega nacionalnega dela, naj nam služi za vzgled. Začeto delo pa je treba nadaljevati in spopolnjevati!