dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 311310 št. 10/XXVI oktober 1985 35. let samoupravljanja v Dekorativni Tudi delavci tovarn Eiffler, Stara, Lateks in Lava sio v letu 1945 dočakali trenutek, ko so zopet lahko svobodno zadihali. Zato imajio zasluge tudi mnogi naši delavci, ki so se borili pinoti okupatorju. Po osvoboditvi je bil odpravljen kapitalistični sistem in uveden administrativno centralni planski sistem gospodarjenja. Vse gospodarske veje sio bile centralno planirane, kar pomeni, da so zvezni plani določali, kdaj, koliko in kje naj se proizvaja, komu in kako naj se proizvod razdeli, kje naj podjetja dobijo surovine, skratka s planom je bilo določeno vse poslovanje tovarn. V teh prvih povojnih letih sta bili dve združitvi: Leta 1948 sta se Tovarna zaves (bivša Stoira) in Tovarna dekorativnih tkanin (bivši Eiffler) združili iin nastopili p-od enotnim imenom Tovarna dekorativnih tkanin, s tem da je bil na Celovški cesti obirat A iin na Titovi obrat B. Bnoignam proizvodnje je bil zelo širok, saj so izdelovali pohištvene tkanine, težke in lahke zavese, tkanine za obleke, frotir brisače in odeje. Leto dimi pred tem sta začeli delati skupaj Lateks in Lava. Novo državno podjetje se je imenovalo Industrija volnenih izdelkov »Volna« Laško, ki je izdelovalo volneno prejo, volnene iin polvolnene tkanine na industrijski način. Začetna skupna pot tako v Ljubljani kot v Laškem mi bila lahka. Ker je bilo -treba najprej obnoviti porušeno domovino, v prvi vrsti industrijsko pomembnejše objekte (predvsem težko industrijo in Objekte elektro energetskega sistema), so sie ustvarjena sredstva razporejala tja, kjer so bila zares nujna, manj sredstev pa je ostajalo za lahlko industrijo, torej tudi tekstilno. Na ta način je bila ustvarjena zanesljiva ekonomska osnova za novo družbeno skupnost. Administrativni sistem je bil v prvih povojnih letih nujen, toda proti koncu petletke je bilo očitno, da bo potrebno tovarne vaditi na drugačen način, tako da bodo imeli delavci več besede v upravljanju in vodenju. Smernice spremembam ie 5 nakazal Zakon o upravljanju iin vodenju tovarn, državnih in gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po kolektivih, ki je bil sprejet 26. junija 1950, pod geslom »Tovarne delavcem«. »Geslo tovarne delavcem, zemljo kmetom, ni nikakršna parola, temveč je zahteva, ki vsebuje celoten program socialističnih odnosov v proizvodnjo glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delavcev in se torej more iin mora uresničiti, oe mislimo graditi socializem ... Vse, kair pri nas delamo din gradimo, ima en sam namen: Osrečiti naše delavce, ustvariti boljše življenjske po-goje. Delavci mesit iin vasi so sami gospodarji današnjega dne iin svoje srečne prihodnosti,« je takrat dejal tovariš Tito. Takrat sta se začela spreminjati državno upravljanje v delavsko samoupravljanje in državna lastnina v kolektivno družbeno lastnino. Delovni kolektivi so prevzeli po delavskih svetih in upravnih odborih podjetja v upravljanje. V prvih letih so člani na novo nastajajočih samoupravnih teles delali po navodilih višjih upravnih organov. Z vsemi sklepi so se strinjali, v njih se še ni zbudil duh kritičnosti. Hkrati z materialnim razvojem ipa so se razvijali tudi samoupravni odnosi. V TDT je Mio prvo zasedanje delavskega sveta 3. oktobra 1950. Predsedstvo prvega DS je prevzel Franc Dragan, predse d-niik upravnega odbora pa je bil Bernard B-ennat. Potem ipa so funkcijo predsednika DS opravljali: 1950 Prainc Dragar, 1952 Mihaela Gostiša, 1954 Marija Krivec, 1956 Miha Stupar, 1958 Anton Krvina, 1960 Bernard Bernat, 1962 Božo Kunc, 1964 Albert Soba, 1967 Mihaela Gostiša, 1969 Jakob Zupan, 1971 Janez Mlakar, 1973 Albert Šoba, 1975 Peter Peklaj, 1976 Anton Sirnik, 1978 Ljuba Pirjevec, 1980 Ljuba Pirjevec, 1982 Anton Tomc in od 1984 dalje Bernarda Vidrih. Laški tekstilci so prevzeli svoj tavamo v upravljanje na prvi seji delavskega sveta, ki je bila 10. septembra 1950. Za prvega predsednika DS so izvolili Ivana Drofenika, za predsednika UO ipa Rudija Grosarja. V naslednjih letih so opravljali to funkcijo med drugimi tudi Franc Kozmus, Zvone Kampuš, Rudi Grosar, Mirko Firm, Marija Firm, Mira Travner, Edi Detiiček in Karel Kovač. Danes pa je predsednik DS TOZD Predilnica Heda Skubic. Zalkon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po kolektivih je bila osmiova, nato pa so sledili še novi pomembni akti, ki iso krepili delavsko samoupravljanje. Že konec petdesetih let je bil uveden v naše gospodarstvo dohodkovni sistem kot materialna podlaga samoupravljanja na vseh področjih gospodarjenja. Delavci so se vedno bolj zavedali, da ne le da opravljajo svoje delo, ampak z delovnimi sredstvi tudi upravljajo. Jasno jim je postajalo tudi, da so njihovi osebni interesi povezani z interesa njihovih delovnih skupin in s tem tudi podjetja. Da bi sie to uresničilo1, ter da bi vsak delavec prispeval k zmanjševanju stroškov, večji produkti vnoisti in boljšemu poslovanju, so bile uvedene ekonomske 'oz. delovne enote. S tem so bili doseženi boljši rezultati gospodarjenja, hkrati pa so se povečale možnosti nadaljnjega razvoja neposrednega upravljanja — samoupravljanja. Delavci so torej čedalje bolj odločali o delitvi preseženega dohodka, o planiranju proiiz-vodinj e, nakupu proizvajalnih sredstev, prodaji blaga, zaposlovanju in odpuščanju delavcev ter najemanju kreditov. Razvijajoči se samoupravijalni kolektivni sistem je biil uteme- ljen z Ustavo leta 1963. Ta ustava je določala novo vlogo družbenopolitičnih organizacij, večji pomen dala občinam in republikam, skratka pospešeno so se začele prenašati funkcije upravljanja s federacije na manjše enote. Uveden je bil princip rotacije, z željo, da bi čimveč ljudi, posebno mladih, sodelovalo v samoupravnih procesih. Na področju gospodarjenja pa je posebno pomembno 'določilo, da mora imeti delovna organizacija statut kot njen temeljni samoupravni akt, ki ga sprejmejo delavci sami iin ima enaiko veljavo kot državni predpisi. Leta 1971 so bili sprejeti amandmaji XX.—XLI., k ustavi iz leta 1963, Ikfi so bili osnova za novo organiziran je v delovnih 'organizacijah, to je za 'organiziranje temeljnih organizacij združenega deda. S temi določili, ki so bila prevzeta z novo zvezno ustavo, sprejeto 1974. leta, so delavcu zagotovljene pravice do dela s sredstvi, ki so v družbeni lastnini, da enakopravno z drugimi delavci odlo-ča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, o celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela ter o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Zakon o združenem delu, ki ga je sprejela Zvezna skupščina konec novembra 1976, je pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju samoupravnega sistema. Bistvena novost je, da se celotna nova vrednost, ki jo delavci v združenem delu ustvarijo s svojim skupnim delom, usibvairja kot dohodek temeljnih organizacij ter da o celotnem dohodku kot rezultatih skupnega dela odločajo v temeljnih organizacijah združenega dela. Tudi daneisi, v času gospodarske krize tako pni nais kot v svetu, ise moramo zavedati, da samoupravljanje mi noben zaključeni proces, in se ne razvija brez težav in protislovij. Na nas je, da jih premagamo. To pa mam bo uspelo le, če bo vsiaik na svojem delovnem mestu resnično delal in če bo vsakdo aktivno delal v političnih organizacijah, delegacijah iin drugje, kjer samoupravno odloča. 40. obletnica Organizacije združenih narodov San Francisco, 26. junij 1945 . .. »Mi, ljudstva združenih narodov, ki smo odločeni, da obvarujemo bodoče rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju našega rodu prizadejala človeštvu nepopisno trpljenje, in da znova potrdimo vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, v enakopravnost moških in žensk, kakor tudi v enakopravnost narodov, da ustvarimo pogoje, v katerih bosta lahko obveljali pravičnost in spoštovanje obveznosti, izvirajoč iz pogodb in drugih virov mednarodnega prava, da pripomoremo k socialnemu napredku in k boljšim življenjskim pogojem v večji svobodi in moramo v ta namen biti strpni in živeti skupaj v miru drug z drugim, kakor dobri sosedje, združiti svoje moči, dao hranimo mednarodni mir in varnost, moramo sprejeti načela in določiti načine, ki bi zagotovili, da se oborožena sila ne bi uporabljala, razen če je to v splošnem interesu, moramo uporabljati mednarodne ustanove za pospeševanje ekonomskega in socialnega napredka vseh ljudstev, in smo sklenili združiti svoje napore, da uresničimo te namene.« S to ustanovno listino združenih narodov, se ustanavlja meddržavna organizacija, ki se bo imenovala Združeni narodi.k 9. avgusta, leta 1945, je končana druga svetovna vojna s katastrofalnim zaključkom v obliki atomske gobe na Japonskem. Združeni narodi so ustanovljeni, da preprečujejo vojne ter nudijo vladam možnost medsebojnih kontaktov, sodelovanja za izvajanje kolektivnih mer v preprečevanju sporov. V preteklih štiridesetih letih, poleg obstoječih mednarodnih sporov, so bile vlade v stanju, da izenačijo skupne interese pri velikem številu raznih vprašanj. Pri tem so se ojačale osnove miroljubnega sveta. Sistem Združenih narodov je postal glavni izvor mednarodnega prava pri njegovi kodifikaciji. V štiridesetih letih je bilo izdelano več takih kodeksov, kot v celi pretekli zgodovini. Zaščita pravic človeka je osvojena kot legitimen interes Združenih narodov. Združeni narodi so olajšali pot k svobodi milijonom ljudi v bivših kolonialnih, teritorijih in koncentrirale mednarodno pozornost in podporo, da se s sodobno znanostjo in tehnologijo stare družbene ureditve transformirajo. Pobudnik so skupne svetovne akcije za reševanje problemov, kot so porast prebivalstva in nevarnost onesnaževanja človekove okolice milijonom ljudi, ki so se znajdli brez zaščite v raznih političnih spremembah, siromašnim otrokom, političnim beguncem, žrtvam elementarnih nesreč. V vrtincu štiridesetih let se je svet spremenil z zastrašujočim tempom in v vrtoglavih spremembah življenja in nasprotnih trendov se nahajajo Združeni narodi, enkratna organizacija s svojimi upanji, dosežki in potenciali. T. S. Temelji plana za srednjeročno obdobje 1986—1990 Na osnovi analize poslovanja delovne organizacije v preteklem obdobju, smernic za bodoči razvoj ter elementov plana razvoja delovne organizacije, je delavski svet na svoji seji dne 11. 9. 1985 dal v javno obravnavo temelje plana temeljnih organizacij Dekorativne za srednjeročno obdobje 1986—1990, kii opredeljujejo planske cilje iin naloge, katere bomo: opravili skupno združeni v delovno organizacijo. Skrajšani povzetek planskih ciljev in nalog: V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo nadaljevali s prizadevanji za čim ekonomične j še poslovanje ter nadaljnji skladni razvoj delovne organizacije v okviru usmeritve tekstilne industrije Slovenije in planskih predvidevanj gospodarskega razvoja občine, mesta in republike. Globalne usmeritve v poslovanju naše delovne organizacije v prihodnjem srednjeročnem obdobju so s temelji plana predvidene tako, da bi dosegli 1 % povečanje fizične proizvodnje in vzporedno s tem tudi eno odstotno rast produktivnosti, s predvidevanjem, da bi ostalo število zaposlenih v temeljnih organizacijah skozi vsa leta srednjeročnega Obdobja nespremenjeno na nivoju leta 1985. Povečano proizvodnjo pa bomo dOseglii z modernizacijo posameznih proizvodnih faz iin bolj- šo organizacijo, s katero moramo predvsem izboljšati razmerje med oelofthim prihodkom in porabljenimi sredstvi. To pomeni izboljšanje ekonomičnosti poslovanja na račun zmanjšanja stroškov. Zaradi primanjkovanja investicijskih sredstev taiko lastnih kot kreditov, v prihodnjem Obdobju, Ikljub dokaj odpisani strojni opremi, lahko predvidimo zamenjavo strojnega parka le na najbolj zastarelih fazah. Preurediti in modernizirati predvidevamo strojno opremo na fazah previjanja in snovanja v pripravljalnici, sušenja v barvami preje, urediti notranji transport in medfazna skladišča, urediti čistilne naprave, za boljše izkoriščanje energije vgraditi napravo za izravnavo električnih konic in naprave za izkoriščanje toplote odpadnih plinov in odpadnih vod. Večja rekonstrukcija pa se predvideva le v TOZD Predilnica, kjer borno z rekonstrukcijo predilnice pol česane preje zagotovili tkalnici pliš tkanin zadostno količno iskanih sintetičnih prej. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo delovna organizacija prestrukturirala svojo proizvodnjo tako, da bo realizirala svtoje proizvode na različna tržišča, ter razvijala za ta tržišča poseben program artiklov z visoko stopnjo obdelave, s katerimi bomo lahko dosegli boljše poslovne rezultate (artik-kli odporni na umazanijo, negorljivi, obstojnih dimenzij itd.) Po področjih in namenu predvidevamo naslednjo strukturni prodaje: — 20 % proizvodnje bomo prodali preko trgovine s proizvodi končne potrošnje; — 25 % proizvodnja bo realizirana za potrebe avtomobilske, železniške in druge industrije transportnih sredstev; — 25 % proizvodnje v tovarne pohištva; — 30 % proizvodnje pa bo prodane z laistniim izvozom na konvertibilno tržišče. (Od zgoraj opisane 70 % prodaje na domačem trgu načrtujemo uresničiti še dodatnih 20 % izvoza preko naših kooperantov, fci v svoje izvozne proizvode vgrajujejo naše artikle, tako da bo v letu 1990 prodane v izvoz 50 % naše proizvodnje). V ta namen bo prodajna služba v povezavi z razvojno skrbela za stalen dotok informacij glede zahtev tržišča, kajti program za tapičaranje pohištva in vozil mora predstavljati zgornjo kvaliteto zahtev trga. Naloga razvojne službe je Stalno spremljanje razvoja tehnologije in materialov v svetu in doma, zbirati podatke iz sejmov in priporočil prodajne službe ter na osnovi zbranih podatkov izdelati kolekcije za posamezna tržišča in področja uporabe. Pri izdelavi kolekcije pa mora upoštevati ob vsem ostalem tudi možnosti in kapacitete obstoječe strojne opreme, ki morajo biti načrtno v vseh obratih usklajeno zasedene. Nerentabilne artikle je potrebno pravočasno zamenjati. Z boljšo organizacijo dela, hitrejšim pretokom materiala, z izdelavo zahtevnejših proizvodov, z zmanjševanjem vseh stroškov maramo zagotoviti rast dohodka za 3 % letno. Zato mora nabavna služba zagotoviti potrebne surovine: po vrsti, kvaliteti in barvi ter najugodnejši ceni. Nakup mora sloneti na zahtevah proizvodnje, dobave posameznih materialov morajo biti zapovrstne, vendar pravočasne, tako da ne bo prihajalo do zastojev v proizvodnji in ne do prevelikih za- log surovim. Povečati maramo izkioiriščamje kapitala in doseči koeficient obračanja 3,4, kar nam bo omogočilo normalno poslovanje z lastnimi in trajnimi obratnimi sredstvi. Z usposobitvijo novega računalnika nam bodo dane vse možnosti za ažurno spremljanje poslovnih dogodkov, taiko da lahko z dodatnim prizadevanjem zmanjšamo zaloge surovin in polizdelkov ter s tem omogočimo hitrejše obračanje kapitala. Razvojna in nabavna služba morata skrbeti, da se v proiz- vodnjo naših artiklov vgrajuje 10 % sekundarnih surovin od vseh porabljenih surovin. Zmanjšati moramo odpadke v tehnološkem procesu, saj material postaja vse večji strošek v proizvodnji. Cisti dohodek bodo temeljne organizacije v srednjeročnem obdobju povečale s 3 % stopnjo letne rasti z upoštevanjem temeljne usmeritve, da bo zagotovljena hitrejša rast sredstev namenjenih za povečanje materialne osnove dela od rasti sredstev za zadovoljevanje osebnih i:n skupnih potreb. Ta- ko bodo sredstva za akumulacijo rasla s 6,5-odstotno letno rastjo', sredstva za osebne do hodke in skupno porabo pa s povprečno stopnjo rasti 2 %. S pravilno kadrovsko poliltir-ko si moramo zagotoviti strokovne kadre, ki bodo sposobni koristiti moderno opremo itn pri-učevaiti delavce na nova dela v proizvodnji. Temeljna usmeritev kadrovske dejavnosti v prihodnjem obdobju mora biti usmerjena v izboljšanje strokovne usposobljenosti delavcev — predvsem vodstvenih —•, kar bomo v veliki meri dosegli z re- alizacijo plana štipendiranja na raznih strokovnih šolah. Nočno delo žena se je v zadnjem obdobju že močno zmanjšalo. Nadaljnje zniževanje delovnih mest v nočni, izmeni pa zaradi gospodarskih težav pri investiranju ni mogoče, zato bomo v tem srednjeročnem obdobju na tieh delovnih mestih zaposlovali moško delovno silo. Na področju reševanja isitar-novainjsfcih problemov delovna organizacija ne bo razširjala Obstoječega stanovanjskega sklada. Za letovanje delavcev bomo razširili počitniške zmog- SREDNJEROCNI FINANČNI PLAN ZA OBDOBJE 1986—1990 v 000 din Plan 1985 Plan 1986 Plan 1987 Indeks 87/86 Plan 1988 Indeks Plan 88/87 1989 Indeks Plan 89/88 1990 Indeks 88/89 90/86 Udeležba na skupnem prihodku 5,606.000 5,662.000 od tega: 5,719.000 101 5,776.000 101 5,834.000 101 5,892.000 101 104 domači trg 3,956.000 3,882.000 3,729.000 96 3,546.000 95 3,374.000 95 3,242.000 96 94 tuji trg 1,650.000 1,780.000 1,990.000 112 2,230.000 112 2,460.000 110 2,650.000 108 149 Eksterna realizacija 900.000 930.000 939.000 101 927.000 99 936.000 101 946.000 101 102 Interna realizacija 1,264.520 1,187.100 1,279.400 108 1,503.800 118 1,508.400 100 1,555.800 103 131 Drugi prihodki 40.000 40.000 42.000 105 43.000 102 39.000 91 40.000 103 100 CELOTNI PRIHODEK 7,810.520 7,819.100 7,979.400 102 8,249.800 103 8,317.400 101 8,433.800 101 106 — osnovne surovine 4,020.000 4,098.200 102 4,267.300 104 4,290.300 101 4,354.500 102 108 — pomožne surovine 174.400 177.800 102 180.100 101 181.000 101 183.500 101 105 — nabav. vred. od prod. mat. 904.000 910.000 101 915.000 101 920.000 101 925.000 101 102 — embalaža 131.000 131.500 100 132.000 100 132.500 100 133.000 100 102 — proizvodni stroški 569.600 573.300 101 579.200 101 582.500 101 586.400 101 103 — storitve tozd »C« 75.900 76.700 101 77.400 101 78.200 101 78.900 101 104 — neproizvodni stroški 122.500 122.800 100 123.100 100 123.100 100 123.600 100 101 — tuje storitve 2.100 2.100 100 2.100 100 2.100 100 2.100 100 100 — amortizacija 209.260 209.300 212.000 101 217.300 103 217.300 100 220.300 101 105 SKUPAJ: Mater, poslov, stroški 6,214.914 6,208.800 6,304.400 102 6,493.500 103 6,527.000 101 6,607.300 101 106 DOHODEK 1,595.606 1,610.300 1,675.000 104 1,756.300 105 1,790.400 102 1,826.500 102 113 Razporeditev dohodka: — za splošno in skup. porabo 137.300 143.300 104 151.000 105 151.700 100 152.800 101 111 — dajatve po zakonu in pogodb. 153.900 160.300 104 173.900 108 178.800 103 183.600 103 119 — del dohodka za DSSS 201.900 203.800 101 206.100 101 208.200 101 210.300 101 104 SKUPAJ: V breme dohodka 488.297 493.100 507.400 103 531.000 105 538.700 101 546.700 101 111 Cisti dohodek 1,107.309 1,117.200 1,167.600 105 1,225.300 105 1,251.700 102 1,279.800 102 115 Bruto osebni dohodki 707.600 723.000 735.900 102 748.900 102 763.000 102 776.100 102 107 Stanovanjski prispevek 62.187 62.900 63.900 102 64.990 102 65,990 102 67.100 102 107 Za druge namene skup. por. 45.650 46.100 47.100 102 48.000 102 48.900 102 49.700 102 108 REZERVNI SKLAD 57.940 58.360 61.200 105 64.250 105 65.550 102 66.900 102 115 POSLOVNI SKLAD 233.932 226.840 259.500 114 299.160 115 308.260 103 320.000 104 141 AKUMULACIJA 285.200 320.700 112 363.410 113 373.810 103 386.900 104 136 Povpr. uporab, poslov, sred. 2,952.200 3,028.800 103 3,105.400 103 3,132.100 101 3,183.700 102 108 Sredstva za reprodukcijo 397.200 435.400 110 483.410 111 493.810 102 509.900 103 128 ljiivosti z nakupom štirih garso- njer v Bohinjski Bistrici. Stopnje rasti v srednjeročnem obdobju 1986—1990 olede na oceno poslovanja v letu 1985: Na področju splošne ljudske ^ap Povp. letna obrambe in družbene sarnaza- št. Element 1985 1990 stop. rasti ščite borno spirati ocenjevali V /o vainnostnopollitiičnie razmere, d‘o- 1. Število zaposlenih 1185 1185 0 polnjievali obrambni načrt ter 2. Fizikalni obseg proizvodnje m ia 9,223.000 9,700.000 + 1,0 kadrovsko izpopolnjevali in 3. Skupna prodaja 000 din 5,606.000 5,892.000 + 1,0 usposabljali enote civline in na- 4. — domači trg 000 din 3,956.000 3,242.000 — 4,0 rodne zasolite. 5. — izvoz 000 din 1,650.000 2,650.000 + 12,0 Predvidene planske cilje bo- 6. Celotni prihodek 000 din 7,810.520 8,433.800 + 1,6 mo lahko uresničili le z inten- 7. Dohodek 000 din 1,595.606 1,826.500 + 2,9 zivtnim delom na vseh podnoč- 8. Čisti dohodek 000 din 1,107.309 1,279.800 + 3,1 j lih dejavnosti In z doslednim 9. Osebni dohodek 000 din 707.600 776.100 + 1,9 izpopolnjevan jem planiških za- 10. Akumulacija 000 din 291.872 386.900 + 6,5 dolžitev na vseh področjih. 11. Sredstva za reprezentanco 000 din 501.132 607.200 + 4,2 Evidentiranje možnih kandidatov za organe upravljanja, delegacije in vodstva družbenopolitičnih organizacij V začetku leta 1986 bo potekel maindait delegatom v organih upravljanja, delegacijah za zbor združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti ter v vodstvu družbenopodi-tičndh organizacij. Ker se čas volitev hitro približuje, je potrebno, da začnemo pravočasno evidentirati možne kandidate za posamezne funkcije, pa naj si bo to v organih upravljanja, delegacijah ali za vodstva družbenopolitičnih organizacij. Nosilec evidentiranja je sindikalna organizacija. To delo je sicer težavno in odgovorno, ker delavci neradi sprejemajo posa- mezne samoupravne ali delegatske funkcije ter odgovornosti. Vedno iščemo veliko upravičenih alli neupravičenih razlogov, samo da se izognemo tej aiii oni dolžnosti. Za pravilno sestavo kandidatne liste ni odgovorna samo komisija, temveč vsi delavca, zato je potrebno, da se v evidentiranje vsi aktivno vključimo. Naloga (komisije pa je, da spelje tehnične in organizacijske probleme evidentiranja. V TOZD in DSSS so bili že evidentirani možni kandidati, za posamezne funkcije. Naša naloga je, da sodelujemo s svojimi predlogi, da bo pravilen kadrovski sestav kandidatne liste in da borno potem na volitvah valili kandidate za posamezne funkcije, ki so pripravljeni prevzeti to dolžnost in odgovorno zastopati interese delavcev, delovne organizacije in širše družbene skupnosti. Milka KLOBUČAR Predstavljamo sodelavca Sašo Pirc — vodja proizvodnje Odločili smo se, da tovarišu Pircu zastavimo nekaj vprašanj v zvezi z njegovim delom in nadaljnjo dejavnostjo v delovni organizaciji. Kot vodja proizvodnje je v pogostejših stikih z delavci in prav je, da ga tudi po tej plati spoznamo. — Bralce bodo gotovo zanimali vaši (Osebni podatki o starosti in izobrazbi. Se nam lahko, prosim, predstavite? »Rojen sem bil 28. 9. 1954 v Ljubljani. Po končani Tekstilni srednji šoli v Kranju sem se vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo — tekstilna tehnologija. Študij sem uspešno zaključil v letu 1980 in se 1. 9. istega leta zaposlil v Dekorativni. V lanskem letu sem (opravil izpite za zunanjetrgovinsko registracijo. S tekstilom sem pravzaprav zrasel, saj je oče tudi tekstilec in je moja usmeritev nekako nadaljevanje družinske tradicije.« — Kakšna dela in naloge ste opravljali v tem času? »Sprejet isem bil na dela in naloge tehnolog-pripravnik v razvojni službi. V tem času sem spoznal delovno organizacijo, proizvodni proces, delo po oddelkih. Zaradi sl-uženja vojaškega roka sem po dobrih štirih mesecih delo prekinil in se ponovno zaposlil 18. 1. 1982. Po končani pripravniški dobi sem bil razporejen na dela in naloge tehnolog II. v pliš tkalnici. Zaradi odsotnosti vodje fizikalnega laboratorija sem opravljal, namesto dela tehnologa, to delo in sicer eno leto. Delo v tem oddelku je bilo samo po sebi zanimivo in sem se zaradi tega tu dobro počutil in ta dela rad opravljal. S 1. 3. 1983 sem bil razporejen na dela in naloge tehnolog za surovine v .razvojni službi. Septembra 1. 1983 sem šel na enoletno strokovno izpopolnjevanje v Italijo, po vrnitvi, to je bilo junija 1984, pa sem spet opravljal delo v razvojni službi. Z 19. 4. 1985 sem bil razporejen na dela in naloge vodja proizvodnje v TOZD Surova tkanina.« — Dovolite, da se malo pomudiva pri vašem strokovnem izpopolnjevanju. Lahko to šolo podrobneje predstavite ? »Poslovna skupnost tekstilne industrije je dala možnost Dekorativni, da pošlje svojega delavca na izpopolnjevanje. To izpopolnjevanje je v bistvu enoletna mednarodna strokovna šola CERIMATES, Pordenone, ki deluje pod okriljem firme SAVIO. Namreč, Italijani nimajo tekstilne fakultete in se po končanem študiju na primer na strojni fakulteti izpopolnijo v eni izmed strok na takih šolah. V tem šolskem letu sem bil na tej šdli edini Jugoslovan. Prejemal sem italijansko štipendijo. Jezik mi ni povzročal posebnih težav, saj sem bil najprej dva meseca v Milanu, kjer sem se naučil italijanščine. Študij je bil izredno zanimiv. Seznanjal sem se z najmodernejšimi tehnologijami in uporabo teh -tehnologij. Predvsem gre tu za uporabo mikroprocesorjev v industriji. V okviru šole smo obiskali veliko tekstilnih tovarn v Italiji, tako s področja strojegradnje, kakor tudi samih tekstilnih tovarn. Te tovarne z jugoslovanskimi skoraj niso primerljive, ker so zelo modernizirane. Zanimivo je bilo tudi moje delo v firmi SAVIO, kjer sem v razvojnem odelku opravljal določene analize. Tu moram povedati, da sem to delo opravljal le kot dodatno izpopolnjevanje.« ■— Sedaj opravljate dela in naloge vodja proizvodnje. Kaj zajema to delo ? »To delo je zelo pestro in raznoliko in -bi težko z nekaj besedami opisal, kaj vse delam. Glavne naloge pa so vodenje in koordiniranje proizvodnega pnoicesa, skrb za količinsko in kakovostno doseganje planskih normativov, nadzor nad vzdrževanjem delovnih naprav in priprav ter sodelovanje z ostalimi temeljnimi organizacijami im strokovnimi službami DSSS.« — Katere težave so v tem trenutku prisotne? »Prizadevamo si izboljšati produktivnost, zmanjšati stroške, racionalizirati tehnološki proces, predvsem pa izboljšati kakovost im to v celem proizvodnem procesu. Se pravi, od trenutka, ko imamo vpliv nanjo, torej že od razkladanja preje. Zavedati se moramo-, da se b-o prodajala samo dobra kakovost. Sedaj je kakovost padla tudi zaradi modnega trenda, to je lahke in tanjše tkanine, svetlejši toni. Zaradi splošne krize pa 'kupci zahtevajo kakovostno blago. Torej bomo morali na tem področju narediti precej več, kar pomeni, da bomo morali spremeniti odnos do materiala. Vsak se mora na svojem delovnem mestu zamisliti, kakšno kakovost dela in koliko ška,r-ta naredi. Nekaj priprava, nekaj tkalnica, barvarna, aipretu-ra, komad ni izvozne kakovosti, gre v zalogo, kar potegne za sabo zamrznenje -obratnih sredstev. Če bi vsak razmišljal -o tem in tudi primerno delal, bi bilo tega precej manj. Pomislimo samo, da vsak zasluži za ca. 2 m blaga v enem dnevu! Premalo smo samokritični in preradi mečemo krivdo na d nage. Vsi artikli., ki jih sedaj razvijamo-, so zelo -občutljivi in če se s kakovostnejšim delom temu ne bomo prilagodili, bodo rezultati čedalje slabši. Dovolj zgovoren je podatek, da smo za I. polletje letošnjega leta načrtovali 1,8 odst. slabe kakovosti izdelkov, dejansko pa je bilo 2,5 odst. slabe kakovosti. Kakovostno delo mora biti dobro nagrajeno. V uporabi je že sistem nagrajevanja za kakovost. Odstotek stimulacije za kakovost se bo postopoma višal. Nagrajevanje pa bomo morali še izpopolniti, da bo med oddelki b-olj usklajeno. Vendar pa to ne bo zadosti. Koncu koncev smo v tovarni zaradi tega, da naredimo nekaj dobrega, ne pa nekaj slabega. V veliki meri pa je vzrok slabi kakovosti izdelkov tudi slaJba surovina. Včasih moramo za tuja naročila izdelati večje količine in od teh odbirati kakovostne, -ostanek pa nam ostane v skladišču, povečuje zalogo in veže obratna sredstva. Iz tega sledi, da je ceneje, če stroj stoji, kot pa da delamo nanj iz nekakovostne surovine. Na zborih delavcev smo sprejeli sklep, da v prihodnje ne bomo sprejemali nekvalitetnih surovim, ker so po eni strani drage, po drugi strani pa nam povzročajo nenormalen izpad kvalitetnih tkanin. Po ugotovitvi napak v preji bomo količine vračali dobaviteljem.« — In vaši načrti za bodoče delo? »Kot sem že omenil, moramo narediti čirnveč glede zmanjševanja stroškov v proizvodnji in izboljšanja produktivnosti. Poleg tega je potrebno urediti notranji transport, posodobiti delovne faze: pripravljalnico, barvarno preje, plosko tkalnico in rekonstruirati stari sušilno raz-pemjalni stroj. V teh oddelkih smo že zastareli in modernizacija je neizogibna. Investicije pa so zelo omejene in zaradi tega je mikroprocesorska, proizvodnja še daleč. Ce pa bomo hoteli iti v korak s svetom, bomo proizvodnjo morali posodobiti, saj razlike med zastarelimi iin sodobnimi stroji ne bo več možno reševati s ceneno delov- no silo. Posodobitev strojnega parka je nujna, če se hočemo sploh pojaviti na svetovnem trgu kot konkurenti. Konkurenčni boj namreč omogoča le čim popolnejša avtomatizacija proizvodnih programov iin s tem povečanje kakovosti n količine proizvodov.« — Kaj pričakujete od svojih sodelavcev? »Med strokovnimi delavci mora biti več sodelovanja. Poleg tega je potrebno izboljšati organizacijo dela in med neposredno nadrejenimi delavci vzbuditi več odgovornosti in strokovnega pristopa do dela.« Tovarišu Pircu sem se za pogovor zahvalila in mu vimenu vseh zaželela še veliko delovnih in osebnih uspehov v bodoče. Janja NAROBE Odgovornost vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev v preventivnih ukrepih in izvajanju varstva pred požari Skoraj vsakodnevno slišimo o nastankih požarov zaradi malomarnosti. Malomarnost je neizvajanje iiin neupoštevanje preventivnih ukrepov, ki se dostikrat izvajajo samo na papirju, v praksa pa ne. Velilk delež pri tem imajo tudi vodilni in sploh viši strokovni delavci, 'in isicer iz dveh razlogov: prvi je, da sami člani kolektiva ne izvajajo preventivnih ukrepov iin požarno varnost zanemarjajo, drugi pa je, da tega ne zahtevajo od svojih podrejenih oziroma ustrezno ne ukrepajo. V naši delovni organizaciji so to dolžni storiti po 22/2 in 22/3 členu Pravilnika o varstvu pred požari, ki je bil sprejet 28. 2. 1980 na delavskem svetu delovne organizacije. Nepravilnosti pa se pojavljajo piri izvajanju 39. do 44. člena istega pravilnika. V teh členih se opozarja na nevarnost zaradi uporabe odprtega ognja, stanju elektro naprav in kajenja. V Zakonu o varstvu pred požari SRS je navedeno, da se za prekrške kaznuje pravno osebo in osebo, ki je kaznivo dejanje storila. Ne bomo strašili,, .ampak opozarjamo, da so kazni zelo visoke. Ta kazen pa je pravzaprav zelo malo proti morebitni škodi, ki bi nastala zaradi požara. Da pa bomo požare preprečili, bii morali preiti na izvajanje pravilnika. To bo zelo težko, saj ima marsikdo raje mir in spregleda napake podrejenih. To pa ni prav. Tudi proti osebam, ki ne bodo želele izvajati svojih dolžnosti, bo potrebno ustrezno ukrepati. Upravni odbor IGD Dekorativna 22/3. INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGANI — skrbijo, da se v DO, TOZD in DSSS izvajajo zakonska določila in predpisi o varstvu pred požarom; — skrbijo za izvajanje in izpolnjevanje sklepov DS in drugih samoupravnih organov na področju varstva pred požarom; — skrbijo za ustrezno organizacijo varstva pred požarom; — skrbijo, da se izpolnjujejo obveznosti do požarne inšpekcije; — nadzirajo in kontrolirajo podrejene delavce glede izvajanja njihovih nalog in obveznosti o varstvu pred požarom; — opravljajo tudi druge naloge, ki jim jih nalaga zakon in drugi samoupravni akti za izvajanje i,n pospeševanje zaščite pred požarom. 22/3. OBRATOVODJE ODDELKOVODJE IN DRUGI VODJE PRI DELU — izvajajo in skrbijo, da se izvajajo ukrepi za varstvo pred požarom, na njihovem delovnem področju zlasti: — skrbijo, da se delovne priprave in naprave vzdržujejo v brezhibnem stanju; — skrbijo za organizacijo in redno izvajanje čiščenja delovnih in pomožnih prostorov, delovnih priprav in naprav; — skrbijo in zagotavljajo, da se električne instalacije ter električne priprave in naprave redno pregledujejo, čistijo in vzdržujejo v brezhibnem stanju; — skrbijo za varno uskladiščen j e in uporabo vnetljivih in požarno nevarnih snovi; — pri organizaciji in izvaja- nju dela s povečano nevarnostjo za požar skrbijo in v sodelovanju s poveljnikom čete PIGD zagotavljajo gasilsko stražo; — skrbijo, da so v svojih delovnih in ipomožnih prostorih ter deloviščih določeni in izvedeni ukrepi za zaščito pred požarom; — skrbijo, da se razpoložljiva sredstva za gašenje in javljanje požara redno pregledujejo in vzdržujejo v brezhibnem stanju ter da se namensko uporabljajo; — skrbijo in zagotavljajo, da so delavci ob razporeditvi na nova dela in naloge poučeni o požarnih nevarnostih in ukrepih za zaščito pred požari ter usposobljeni, da uporabljajo razpoložljiva sredstva za gašenje in javljanje požara; — skrbijo in zagotavljajo, da se vsi delavci v predpisanih rokih udeležijo izpopolnjevalnih tečajev, seminarjev ipd. ter da se preizkuša njihovo znanje s področja zaščite pred požari; — nadzorujejo in kontrolirajo delavce, če dovolj upoštevajo in izvajajo ukrepe o zaščiti pred požarom ; — delavca, ki kljub opozorilu ne upošteva in ne izvaja ukrepa o varstvu pred požarom odstrani z dela toliko časa, dokler se ne ravna po predpisih o zaščiti pred požarom, zoper tega delavca se uvede postopek za ugotavljanje kršitve delovnih obveznosti; — med požari daj a jo vodji gašenja potrebne informacije; — opravljajo tudi druge naloge za zagotovitev zaščite pred požari. 39. člen Gasilska straža mora biti organizirana v primerih: 1. če se uskladiščijo, pretakajo ali drugače uporabljajo lahko vnetljive snovi, ki bi v smislu prejšnjih členov lahko povzročile večji požar, ali če bi ta ogrožal življenje ljudi; 2. če se opravlja varjenje v prostorih, ki niso posebej urejeni za varjenje, ali če se kakorkoli drugače uporablja odprt ogenj oz. plamen. 40. člen Kajenje in uporaba vžigalnikov sta strogo prepovedana v vseh dvoriščnih delovnih in pomožnih prostorih DO »Dekorativne« razen praviloma v: a) pisarniških prostorih skupnih služb, sejnih sobah, direktorskih obratovodskih in obratnih pisarnah, b) delovnih prostorih mehanične delavnice, elektrodelavni-ce, kemičnega iin fizikalnega laboratorija, barvarne preje in tkanin ter barvne kuhinje, c) naslednjih pomožnih prostorih: v vseh sanitarijah, garderobah, v jedilnici in dvorani nad jedilnico, v prostorih ustrezno opremljeni za kajenje, vratarnicah ter na dvoriščnem prostoru v jami. 41. člen V prostorih, v katerih je dovoljeno kajenje, se morajo ogorki ugašati le v pepelnikih ali v posodah z vodo. 42. člen Vsi vhodi morajo biti opremljeni z vidnimi opozorilnimi znaki o prepovedi kajenja. 43. člen V območju povečane nevarnosti za požar ter v delovnih in pomožnih prostorih z večjo požarno obremenitvijo morajo biti na vidnem mestu dodatni večji napisi, ki opozarjajo na predpisane prepovedi. 44. člen Elektroenergetske priprave, naprave in instalacije morajo ustrezati veljavnim elektrotehničnim, požarnim in varnostnim predpisom. Letovanje v naših prikolicah Sezona počitnic je za nami. večina nas je že izkoristila svoj letni dopust iin tako smo zopet vsi na delovnih mestih, polni energije in elana. Seveda ne velja to za vse, saj vsi res ne morejo izkoristiti svojega dopusta za rekreacijo in počitek. Mnogo j ih je, 'ki morajo izkoristiti vsak proisti dan za delo doma, ko si urejajo ali izboljšujejo stanovanjske razmere ali z dodatnim delom dvigajo življejski standard.' Marsikdo bi sicer prav rad odšel kam na počitnice, vendar pa so stroški tako visoki, da si tega enostavno ne more privoščiti. Da bi lahko čim več naših delavcev odšlo na letovanje, ki bii bilo kolikor toliko dostopno, smo v naši delovni organizaciji že pred leti kupili sedemnajst prikolic. Petnajst jih imamo na morjiu, dve pa v Čatežkih toplicah. Za vse, ki bi jih želeli uporabljati,, je to premalo, še posebej v toplicah, za kj'sr je interes izredno velik. V celotni sezoni od spomladi do jeseni je v naših počitniških prikolicah letovalo 143 delavcev s svojimi družinami. Večina od njih je bila s takšnim letovanjem zadovoljna, kot povsod pa tudi tukaj ni za vse privlačno, saj človek v kampu nima vsega potrebnega udobja, pa tudi sicer mi razbremenjen, kakor bi si marsikdo želel. Predvsem so na takem počitnikovanju naj večkrat preobremenjene žene, ki morajo skrbeti za nabavo in pripravo hrane, naj- večkrat pa tudi za ostalo udobje, ki ga zahteva družina. Če seštejemo dobre iin slabe plati takšnega letovanja, vidimo, da bi se z malo truda vseh v družini lahko imeli vsi lepo, seveda če vzamemo v zakup, da nam prikolica in kamp pač ne nudita vsega udobja kot ga lahko nudi hotel. Kljub temu pa se naužil jemo dovolj sonca, morja in relativno čistega zraka, kar nam skupaj z zdravo hrano da dovolj moči do naslednjih počitnic. Družbena samozaščita ,S podružblj anj em zadev vannnsiti in zaščite postaja delovni človek nosilec tudi te življenjske funkcije socialistične samoupravne družbe. Zato je to revolucionaren družbeni proces in trajni interes delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, vseh naših narodov in narodnosti. Družbena samozaščita kat izraz in funkcija samoupravljanja in podružbljanj a varnostnih zadev je najširši temelj uresničevanja učinkovite zaščite naše socialistične samoupravne družbe. Socialistični samo- upravni odnosi zahtevajo, da se tudi v družbeni samozaščiti -kar najbolj pokaže ustvarjalna vloga delovnih ljudi in občanov ter njihov interes, zato da samoupravno organizirani varujejo sebe in svoj samoupravni družbeni sistem, svojo delovno organizacijo!, krajevno in družbenopolitično skupnost, dosežke socialistične revolucije in druge vrednote naše socialistične skupnosti. Različni pritiski in druge oblike sovražnega delovanja iz tujine, kot tudi različne spodkopavajoče kriminalne in dru- ge škodljive dejavnosti, ki spremljajo naš notranji razvoj, terjajo, da se družbena samozaščita razvi ja v organiziran in učinkovit sistem družbene samozaščite. Ta mara biti zmožen odvračati notranje in zunanje sovražnike od poskusov spodkopavanja našega ustavnega reda, družbenega in gospodarskega sistema ter ogrožanja drugih vrednot naše družbe. Družbena samozaščita postaja tako bistveni del uspešnega obvladovanja različnih težav in odporov, ki se pojavljajo v p-nocesu socialističnega sa- moupravnega razvoja naše družbe in njenega usposabljanja, zato da se bo odtočno in uspešno uprla vsem zunanjim pritiskom in vse spretnejšim oblikam notranjega in zunanjega sovražnika. Tako imata družbena samozaščita in splošna ljudska obramba, čeprav ju uresničujemo različno, enak cilj, enake družbene in politične temelje. Medsebojno se prepletata in dopolnjujeta ter ena na drugo opirata. Tone TOMC Družbena prehrana v naši delovni organizaciji Prehrana delavcev, talko med delovnim časom kot sicer, je zelo pomemben dejavnik v skrbi za počutje in zdravje vsakega posameznika. Pri nas imamo že zelo dolgo organizirano družbeno prehrano, Ikar gotovo v veliki meri pripomore tudi k večji storilnosti pri delu. Organizacija piri pripravljanju prehrane v naši delovni organizaciji je dokaj široka, saj ni lahko nabaviti vsa živila in pripraviti malico za skoraj tisoč zaposlenih delavcev. Kljub temu, da se marsikomu zdi priprava hrane zelo enostavna, moramo vedeti, da vse delavke v kuhinji krepko delajo, če hočejo postoriti vse potrebno za razdelitev malice. Marsikomu dbrdk tudi ni vedno po okusu, vendar pa je jasno, da sie n-e more vsem ustreči. Velika ovira pri sestavi jedilnika oziroma obrokov so visoke cene živil, saj bi bili stroški mnogo previsoki, če bi ho- teli jesti vsalk dan najbolj izbrane jedi. Gotovo pa je, da se lahko pripravi odlična malica iz preprostejših sestavin, seveda če to znamo loziiroma hočemo. Vsi vemo, da nam želiijio kuharice in vse ostale delavke v kuhinji pripraviti kar najbolj kvalitetno in okusno malico, čeprav se včasih zgodi, da jim to popolnoma ne uspe. Dejanska kakovost pa se včasih lahko ugotovi šele, ko je malica že pripravlj-ema. Kot smo rekli že na začetku, je prehrana zelo pomembna za človekovo zdravje in počutje, posebno če je kakovostna in okusna. Malica nam bo med delovnim časom še bolj koristila in teknila, če se bodo vse delavke v kuhinji kar najbolj potrudile pri kuhi, vsi, ki te usluge koristimo pa moramo biti tudi bolj strpni, kadar jim to popolnoma ne uspe, pa naj bo vzrok itak ali drugačen. Bogo MODIC Znanje — pogoj za uspešno delo Sodobni svet se vedno hitreje razvija, zlasti na tehničnem in tehnološkem 'področju. V različnih panogah industrije strojna oprema skokovito -napreduje is tem, da se izboljšujeta produktivnost im kakovost dela ter olajšajo delovni pogoji. Pet do deset let je doba, ko v vsaki panogi nastopi pomemben tehnološki napredek. Prav tako v -tem času popolnoma zastari pridobljeno znanje, če ga ne obnavljamo iin izpopolnjujemo.! Zaostrene gospodarske raz- mere doma in v svetu silijo vsako organizacijo združenega dela, fcaiko poiskati notranje rezerve. V takšnih gospodarskih razmerah so otežkočene in omejene nove naložbe in zato1 je treba iskati notranje rezerve v boljšem izkoriščanju obstoječega strojnega parka, v zmanjševanju stroškov, v boljši organizaciji dela in v boljšem znanju zaposlenih delavcev. Zanimivi sio znanstveni izsledki, da je uspešna tista organizacija, ki je poleg ostalih naložb del sredstev vlagala tu- di v znanje delavcev. Široko znanje pripomore, da je delavec zmožen delati na različnih delovnih fazah, da jih bolje obvlada din s tem dosega boljšo količino in kakovost dela. Poleg pridobivanja novih delavcev z načrtno kadrovsko in štipendijsko politiko j-e potrebno stalno obnavljati tudi znanje že zaposlenih delavcev. Zanimivo pa je, koliko so mnogi željni -pridobiti novo znanje, drugi pa smatrajo', da jim obstoječe znan j-e popolnoma zadostuje. Vendar ne pravi zaman star pregovor: »Človek se uči, dokler je živ!« Rezultat znanja delavcev pa ni samo boljše delo, ampak tudi ustvarjalno mišljenje, ki se kaže v številu koristnih predlogov in tehničnih izboljšav. Tudi inovacije so plod znanja in hotenja, da bi nekaj spremenili na bolje. Osnova za osvajanje novih znanj pa je lastno hotenje, kajti z boljšim delom človek koristi sebi iin širšemu družbenemu okolju. Vladimir KOČEVAR ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za prelepo darilo in za prijetne dni, ki smo jih preživeli skupaj Prisrčna hvala mojim najožjim sodelavkam za vso izkazno pozornost. Zahvaljujem se tov. Jermanu in tov. Pirkmaierjevi za po- slovilne besede. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Fani Skander Troboj Dekorativna—Induplati—Svilanit V soboto, 14. septembra 1985 smo v naši delovni organizaciji organizirali športno tekmovanje med Induplati, Svilanitom in Dekorativno. To tekmovanje je že tradicionalno, s tem, da se vsako leto zamenja kraj tekmovanja — letos je bilo pri nas, lani v Kamniku, predlani pa v Jaršah. V soboto zjutraj smo se zbrali v jedilnici, kjer smo se po kratkem pozdravnem govoru dogovorili o tekmovanju in krajih, kjer bodo tekmovanja za posamezne športne panoge potekala. Tekmovali smo v šestih panogah: kegljanju, šahu, malem nogometu, streljanju, namiznem tenisu tor odbojki — moški in ženske. Mali nogomet smo igrali na igrišču športnega društva Ilirija, kegljanje na kegljišču v Medvodah. Vse ostale športne panoge pa So potekale v prostorih Dekorativne, to je v naši »jami«. Na srečo smo imeli lepo vreme, tako da je tekmovanje potekalo v prijetnem razpoloženju. Tekmovanje je trajalo ves dopoldan in v pravem športnem vzdušju. Na koncu je bila skupni zmagovalec ekipa Deko- rativne. To je bilo kair majhno presenečenje za nais, kajti imeli smo veliko problemov, da smo zbrali tekmovalce za vse športne panoge. Da povem samo primer: za žensko odbojko smo. zbrali od tolikšnega števila žensk v naši DO le štiri tekmovalke, čpprav smo jih preko dnevnih informacij in osebnih razgovorov vabili za sodelovanje. Za moško todbojko so tako kot vsako leto spet marali igrati nogometaši. Tako so bili le rezultati v odbojki — moški in ženske — slabši. V ostalih športnih panogah smo povsod osvojili prvo mesta. Poglejmo rezultate v vseh športnih panogah: Kegljanje: kegljev 1. Dekorativna 2129 2. Induplati 2067 3. Svilanit 2026 Najboljši posameznik: Šinkovec Emil 405 Najboljša posameznica: Soklič Mirna 361 Šah: točk 1. Dekorativna 34,5 2. Svilanit 31,5 3. Induplati 30 Najbolj ši posameznik: Veren Štefan 15,5. Streljanje: krogov 1. Dekorativna 635 2. Svilanit 617 3. Induplati 611 Najboljši posameznik: Brezarič Štefan 170. Mali nogomet: 1. Dekorativna 3 točke (17: 2) 2. Indupl-ati 3 točke (10: 3) 3. Svilanit 0 točk ( 1:23) Dekorativna : Induplati 2:2 Induplati : Svilanit 8:1 Dekorativna : Svilanit 15:0 Odbojka — moški: točke 1. Induplati 4 2. Svilanit 2 3. Dekorativna 0 I-nduplati : Svilanit 2:1 Dekorativna : Svilanit 0:2 Dekorativna : Svilanit 0:2 Odbojka — ženske: točke 1. Svilanit 4 2. Induplati 2 3. Dekorativna 0 Induplati : Svilanit 0:2 Dekorativna : Induplati 0:2 Dekorativna : Induplati 0:2 Namizni tenis: točke 1. Dekorativna 5 2. Induplati 3 3. Svilanit 1 Induplati : Svilanit 2:1 Svilanit: Dekorativna 0:3 Dekorativna : Induplati 2:1 Ekipni zmagovalec: 1. Dekorativna točk 17 2. Induplati 13 3. Svilanit 12 Tako je prehodni pokal prepričljivo osvojila ekipa Dekorativne. Tekmovanje smo uspešno izvedli, tako organizacijsko kot tekmovalno. Naslednje leto bodo tekmovanja potekala v Jaršah v prostorih delovne organizacije Induplati. Mislim, da bi se morali pred tem tekmova-njiem bolje pripraviti, tako da bi imeli ekipe v vseh športnih panogah popolne. Milan KOČAR Nogometni turnir Dekorativne 1. IPripravljalnica" 2.IDSSS 3. IPredilnica Laško 4. iTkalnlca 2. kolo 5. [larvama 6. | Apretura- 7. lolvalnica a. v///////////z/mz/:'mz//1 p* ŽH Pred.Laško H D5SS Apretura šivalnica H Apretura H 1)553 REPASAŽ PFA 2 IPredilnica Laško PFB 1 [Barvama PFA 1 PFB 2 I Pripravljalnica [Šivalnica______ P* Pred. Laško Pripravljal. H Predli.Laško f— V nedeljo, 8. septembra 1985 smo organizirati na igrišču Ilirije že tretji tradicionalni turnir v malem nogometu med oddelki Dekorativne. Letošnji turnir je bil organizran malo pozno, kajti lani in predlani smo izvedli turnir že v juniju. Zamaldi delovnih sobot in »zasedenih« prostih sobot v septembru (troboj — izlet), smo marali pripraviti turnir v nedeljo. Vendar zaradi organizacije turnirja v nedeljo ni bilo nič manj pripravljenih -ekip, kajti zanimanje za ta turnir je med našimi delavci vedno zelo veliko. Letos se je turnirja udeležilo 7 ekip, im sicer: —• pripravljalnica — tkalnica — barvama — apretura — šival,niica — DSSS — Predilnica Laško Nekaj dni pred pričetkom turnirja smo skupaj z vodji ekip izbrali sistem igranja in z žrebom izbrali tekmovalne pare v 1. kolu. Pari iz 1. k-ola so razvidni iz tabele, ki prikazuje tekmovalni sistem. Tekmovalni sistem igranja je -bil naslednji : Iz tabele oziroma sheme tekmovalnega sistema je razviden točen potek tekmovanja in razpored vseh tekem. V 1. kolu so se končale tekme z naslednjimi izidi: pripravljalnica : DSSS 0:3 Laško : tkalnica 7:0 barvarna': apretura 2:3 Šivalnica je bila prosta v I. kolu. Zmagovalne ekipe so igrale v 2. kolu, poražene pa so igrale v »repasažu«, v katerega so s-e uvrstile tudi 2 -poražene ekipe iz 2. kola. Po tem tekmovalnem sistemu -so imele tudi por ažene ekipe iz 1. kola priložnost za višjo uvrstitev (razen finala). V 2. kolu so b-iilii rezultati naslednji: DSSS : Lašk-o 4:3 (tekmo se je končala z 0:0, nato -enajstirietrovkie) apretura : šivalnica 3:0 V »repasažu« so se končale tekme z naslednjimi rezultati: Laško : barvama 3:2 pripravljalnica : šivalnica 4:2 Lašk-o : pripravljalnica 3:0 Na koncu tekmovanja se je odigrala še finalna tekma, ki se je končala z rezultatom: DSSS : apretura 8:7 V regularnem času je bil rezultat 2:2, talko d-a smo končnega zmagovalca dobili šel-e p-o streljanju enajstmetrovk, v ka- terem je imela ekipa DSSS več sreče. Tako je bil končni v-rstni red na turnirju med oddelki Dekorativne naslednji: 1. DSSS 2. a-pretuma 3. Predilnica Lašk-o 4. pripravlj-alnica 5. —6. barvama in šivalnica 7. tkalnica Prehodni pokal, ki ga je lansko leto -osvojila ekipa Predilnice Lašk-O', je zopet prišel v roke ekipi DSSS, ki je tako pokal osvojila že drugič. Moram povedati, da j-e bil letos turnir n-ajkvalitetoej ši, saj so bile vse ekipe zelo izenačene. Na turnirju ni bilo izrazitega favorita, -pirav tako pa tud-i ne izrazitega »autsaj-d-erj-a«. Vsak posameznik se j-e boril po svojih zmogljivostih, kolikor pač je imel modi za »stalno tekanje za žogo«. Za najboljšega igralca je bil izbran Hercegovac Ča-mil, za najboljšega vratarja pa Založnik Drago. Najboljši strelec je bil z 7 zadetki Škoberne Srečko iz ekipe Predilnice Laško. Vsi omenjeni posamezniki in vodje vseh ekip so prejeli diplome. Turnir nam je uspel, le malo smo imeli smole z vremenom. Deževalo res ni, vendar smo imeli ves čas tekmovanja izredno hladno vreme, lahko bi rekli kar mrzlo. Vendar smo kljub hladnemu vremenu preživeli kar lepo nedeljsko dopoldne. Vse tekme je poleg tekmovalcev, ki so takrat počivali, bodrilo tudi veliko naših delav- cev, ki so prišli navijat za siviot-je sodelavce. Po zaključku tekmovanja smo si bili vsi enotni, da ta turnir organiziramo vsako leto. Podana je bila tudi ideja, da bi organizirali naslednji turnir v Laškem — seveda če bi bili naši sodelavci v Laškem pripravljeni sodelovati v pripravi turnirja. Ne glede na kraj tekmovanja ho naslednje leto turnir med oddelki Dekorativne organiziran že v mesecu juniju. Milan KOČAR Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD Surova tkanina Šahimovič Mirsad — pripravljalnica Pečanin Suad — pripravljalnica TOZD Gotova tkanina Vrhovnik Drago — skladišče gotovih izdelkov Blaguš Marija — šivalnica TOZD Predilnica Poličnik Mirko — KSS DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD Surova tkanina Škulj Rudi — izjava delavca Mujdrica Branko — izjava delavca Bukač Terezija — izjava delavca Pečuh Boštjan — izjava delavca Vidmar Igor — izjava delavca An Žič Andrej — smrt Djukič Dragam — izjava delavca Bajc Cveto — izjava delavca 1 otrok — počitniško delo TOZD Gotova tkanina Glumač Husein — izjava delavca 2 otroka — počitniško delo TOZD Predilnica Vogrinc Marjan — sporazumno Pegane Marija — predčasna upokojitev za določen čas Trzam Bernarda — iztek pripravniške dobe Kranjc Štefka — iztek pripravniške dobe Heferle Lea — izitek pripravniške dobe Železnikar Dijana — iztek pripravniške dobe TOZD Energetika in vzdrževanje Zavašnik Stane — izjava delavca 1 otrok — počitniško delo Delovna skupnost skupnih služb Blatnik Marija — izjava delavca Kovačič Vladimir — izjava delavca DELOVNI JUBILEJI 35 let: Horjak Mihael 30 let Milavec Marija Šoba Albert Štangelj Angelca Cešnpvar Marija 25 let Grgurič Rozalija Polak Ljudmila Kemperle Viktor 15 let P-otočniik Marija Zinko Stanko Vukovič Anka Vovk Helena Bego Nuša 10 let Karu Miran Zelenko- Milica ROJSTVA Brečko Antonija — sin Urbič J-ožica — hči Bosinič Mujo — siin ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža, se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za tolažilne besede in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi sindikalni organizaciji za denar namesto venca. Marija Zadnikar ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža in vašega upokojenca se iskreno zahvaljujem vodstvu delovne organizacije ter njegovim sodelavkam in sodelavcem za iskreno izrečeno sožalje in za darovani venec. Obenem se zahvaljujem za lepe poslovilne besede. Jožica Kmetič ZAHVALA ne besede ter spremstvo Ob boleči izgubi drage- na njegovi zadnji poti. ga očka Andreja ANŽI- Posebna hvala za zbra- CA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sindi- no denarno pomoč. kalni organizaciji Dekora- otroka Tina in tivne za darovano cvetje, Andrej Anžič izraženo sožalje, poslovil- z mamico ANŽIC ANDREJ (9. 10. 1951—16. 9. 1985) DRAGI ANDREJ! Nenadna novica o tvoji smrti nas je — tvoje prijatelje in sodelavce — globoko pretresla, saj si nismo mogli niti misliti niti predstavljati, da se bo nit tvojega življenja tako hitro in tako zgodaj pretrgala. Začudeni in brez besed stojimo ob tvojem grobu in ne moremo doumeti, da te ne bomo srečevali vsak dan na delovnem mestu. Sedemnajst let smo delali skupaj, dan na dan smo se spoprijemali z istimi težavami. Ko se v spominu vračamo nazaj, v leto 1968, vidimo pred seboj mladega, v delo zagnanega fanta. Vedno si rad poprijel za vsako delo v barvarni preje. Z veseljem si pomagal nam, svojim sodelavcem in tovarišem in si bil zaradi tega med nami priljubljen in cenjen. Tvoja življenjska reka je tekla in na svoji poti se ni mogla ogniti vseh ovir. Andrej, srčno smo si želeli, da bi se voda tvoje reke zbistrila, premagovala vse prepreke in si utrdila močno strugo. Zapustil si nas mnogo prezgodaj, merjeno z našimi človeškimi računi, saj nisi dopolnil niti 34 let. In prav zato nam je zastal dih ob tvojem slovesu, prav zato ne moremo razumeti, da te ne bo več. Spoštovali smo te kot človeka in kot delavca. Za teboj bo ostala praznina, vendar pa bo tvoja osebnost dolgo živela v naših srcih in lep spomin na čase, ki smo jih skupno preživljali ob delu. V imenu vseh delavcev Dekorativne izrekam tvojim bližnjim iskreno sožalje. Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar Alojz Koncilja, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Tone Tomc, Milka Klobučar, Janja Hofer, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS. št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.