Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih drža\~ah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -p 7 List slovenskih delavcev v cAmeriki T2e first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 2l? 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under trk act op Conomsb 0* March 3, 1879. Štev. 59. INEW YORK, 11. marca, 1904. Leto X!. Ba Vse Razmerje med Bolgarsko in Turčijo je dvomljivo. Kusiija skrbno pazi na lialkan. X ena balkanska politika nespremenjena. Petrograd, 10. marca, iz verodostojnih poročil o položaju na Balkanu posneti, da so diplomatje uver jtni, Ja spomladi ne pride do vojne-na Balkanu, dasiravno tozadevna ne verno.-;t ni odstranjena. Med Rusijo Avatri.".« vlada popolni sporazum m r.. •!;•« vi; da je s zadržanjem Bol gar.je popolnoma zadovoljna.Kaj vse .1 j je i J dgnrija obljubila, ni znano. Tu :a o:nj jiar je v tem oziru znanega, se niK..KOr ne strinja z informacijami z:;.it din i iz drugih virov, kteri zatrjujejo, da Bolgarska mobilizira, da so bolpar-ki n "rti za napad na Turčije gotovi ;n da je Bolgarska prepričana, da zainore brez ptuje pomoči prema-pati Turčijo. V ostalem je pa tudi Tur-.-ij: radi bolgarskih načrtov zeli vznemirjena. Turčija namerava seda.' kupiti zopet večje število topov. Popolnoma napačno je pa mnenje., da je Easija na iztoku tako zaposlena j da bi se sedaj ne zmenila za Balkan. Rusija ni pozva'a niti jednega vojaka od rumunske meje in bode vsaki ča> pripravljena pričeti z vojno na Bal- Newyorska kronika. Poezija zaikongkega živ 1 j e n j a. Z varanega soproga pomenja nezvesto a njegove boljše polovice št vedno le suhoparno prozo, tudi tedaj, ako n1 zap. 117. ulica. \ prepiru z "icemanom" Nick. Colipscm, 2S0: j zap. 115. ulica, dobil je o i si dnjega tak udarec, da so ga morali prepeljati v bolnico. Prodajalca ledu so zaprli. Zamorec pod posteljo. "O Bedclia, Fv gat to steel ye!" — tako je pela včeraj popoludne bolniška postrežnica M. H. Bennettova v stanovanju bankarja Schumakerja. 110. iztočna 57. ulica, ko je ugledala na tleh moško nogo, ktera je gledala izpod postelje. Bennettova, ktera nikakor ni nervozna, pela je mirno dalje, da bi tako mož p^d posteljo mislil, da ga nihče ne vidi. Na to je tudi popravila postelj in mirno ostavila sob , ktero je potem zaklenila ;n pozvala necega policaja, kteri je pod posteljo našel velie^ga zamorca James Willi ansa. Zamorec se ni nikakor mogel spominjati, je li prišel v sobo skozi vrata ali skozi streho, radi česar so ga poslali za šest mesecev na otok. Ukaželjni konj. Xeki konj, kteri je bil vprežen v voz tvrdke S. P. Pearson, T4 Monroe St., pohitel je danes dopoludne v šolsko poslopje na Market in Monroe St. Neka učiteljica, ktera je ravno kar predavala in naravoslovja, nagovorila je konja tako-le: "Pred vsem je sedaj prepozno za "vpisanje; razun tega tukaj ne podučujemo kljusa, temveč mlada teleta; ako se pa hoče? na vsak način kaj naučiti, počakaj, da ?e prične sezona na dirkališču Iti l glavo skozi steno, pa nikakor ni zdravo." Ko liko časa še? Odkar so otvorili in izročili prometu williamburŠki most, minelo je že četrt leta, toda kljub temu ny vozi po mostu niti poulična železnica, niti vlaki nadulične železnice. Koliko časa ostane še naš novi most — ponte dei soepiri ? Japonci zopet napadli Port Arthur in zopet odšli po brezvspešnem streljanju. Streljali so osem ur in niso napravili škode. Boji med prednjimi stražami. — Japoncem preti nevarnost v Mandžuru. — Japonci ne napredujejo tako hitro, kakor poročajo. — Bitka na ni or j n se ni vršila. — 1'usko vojno brodovje, ktero iščejo Japonci, je v Yladivostoku, fe^v. Port Arthur, 11. marca. Japonskr jrodovje dospelo je včeraj po polu loči pred tukajšnjo luko in streljal' -koraj neprestano do 8. ure zjutraj Petograd. 11. marca. Podkralj Ale-ksejev brzojavlja caru iz Mukdona." "Poveljnik trdnjave Port Arthur poroča, da so se včeraj zjutraj ob 1. uri pojavile na morju japonske tor-pedovke. Naše baterije so pričele stre-ijati. Ob 2:40 zjutraj odpljule so naše torpedolovke na prosto morje in so se približale zjutraj ob 4. uri zapadno od svetilnika sovražniku. Po par strelih -o se japonci umaknili proti jugu. N\tše torpedolovke so se ob 6. uri vrnile. "Kasneje je bilo zopet opaziti japonske torpedolovke in brodovje, "Ob 8. uri so Japonci streljali na uaše križarke in trdnjave. Sovražnik ie imel 14 ladij in je streljal ves čas. Aleksijev." Zopetni napad na Port Arthur je Taponcem baš tako spodletel, kakor *'si dosedanji, kajti Japonci so se morali zopet umakniti. Petrograd, 11. marca. Vesti, vsled kterih so Japonci prišli v Mandžurijo apadno od Yalu in da sc dospeli do ^uugvvangchenga se ne potrjujejo. Ako so pa vesti resnične, potem mora kmalu priti do večjega boja, ker imajo Rusi južno od črte Liaoyan-gom in Mukden*>m mnogo vojaštva in Kjlt g tega tudi utrdbe ob reki Yalu. Japonske čete, ktere bi prišle med ruske postojanke, bi bile v obupnem položaju. London, 11. marca. Trditve, da so japonske čete v Fengwangchengu in Iruzih krajih v južnem Mandžuru, aiso le samo izmišljene, temveč tudi priprosta laž. Tokio, 11. marca. Ruske iu Japonske konjiške patrulje so se bojevale včeraj severno od Pingyanga. Po kratkem streljanju so se obojestranski umaknili. Vladivostok, 11. mar^a. Šef generalnega štaba uradoma naznanja, da so vesti o pomorskej bitki med ruskim in japonskim brodovjem popolnoma neosnovane. Tokio, 11. marca. Podadmirai Ka-mimura, kteri je v nedeljo napadal Vladivostok, poroča iz Gensana. da je rusko brodovje v vladivostoškej luki. Petrograd, 11. marca. Iz Vladivo-' stoka se poroča, da vlada tamka" popolni mir. Tientsin, 11. marca. Rusi so dove-j lli v Newchwang kacih 20 velicih topov. Danes prideta semkaj dv2 novi materiji. Danes dospelo je v New-chwang novo vojaštvo pod poveljni-štvom generala Kontratisviča. Jinkov. 11. marca. Ob vsej železnici videti je večje ru3ke čete. Rusi so zajedli v Liaoyangu vse kitajske hiše. Yokohama, 11. marca. Japonski pamik "Shiishiu Maru" se je pred Chemulpo. Koreja, potopil. Tokio, 11. marca. Japonska vlada je povišala davke, da dobi na ta način $5,000,000 vsaki mesec več. Cesar in cesarica sta podarila po $6000 za podporo sirotam in vdovam pred Port Arthur jem usmrtenih Japoncev. Paris, 11. marca. Iz Pgtrograda se brzojavlja tukajšnjim "Temps4', da nameravajo Rusi poslati svoje baltiško brodovje na iztok po Severnem ledenem morju. Brodovje odpljuje sredi poletja, ali pa tudi preje. Takoj, ko nastane topljeje vreme, odpljuje rusko ledolomno brodovje v Belo morje, da doženo, ako je severni prehod prost ledu. Ako je temu tako, potem bode brodovje gotovo pljulo po Severnem ledenem morju in pride že v Avgustu nad Japonce. Kakor hitro pride brodovje v japonsko vodovje, potem prestanejo biti Japonci gospodarji na morju. Petrograd, 11. marca. General Ku-ropatkin je odredil vse potrebno za odpotovanje na iztok. On in njegov štab odpotuje z posebnim vlakom, kateri mu bode tudi služil za n;egov glavni stan. Njegovim po bočni..• '.n je imenovan veliki knez Boris, k;er; je že včeraj zvečer odpotoval pro:i iztoku. Kuropatkin ostane še jeden dan v Moskvi, kjer bode obiskal samostan sv. Serge j a. -Jurija četrtega razreda. Tudi Častniki in možtvo dobili 30 odlikovanja. Nagasaki, 10. marca. Tukaj so iz-; pustili mornarje tekom vojne vjetih i trgovskih ladij. Med njimi je 400 Nemcev, Kitajcev in Rusov, ktere oodo sedaj poslali v domovino. Od | vjetih častnikov ostalo jih bode 40 v ! Sasebo. Suez, 10. marca. Ruska križarka "'Dimitrij Donskoj" dospela je na potu v Sredozemsko morje semkaj. Iz bojišča na iztoku. ^General Yuan Shi Kai, vrhovni poveljnik kitajskega vojaštva. Chefoo, 10. marca. Tukaj se pričakuje vsako uro poročila o prverr resnem boju ali pa tudi o bitki, ktera se bode vršila v Manduriji. Iz poročil iz raznih krajev, ktera pa niso niti potrjena niti zanesljiva, je razvideti. la so Japonci potom hitre in skrivre koncentracije, rusko vojsko, ktera je prodrla v Korejo obkolili, tako, da so sedaj mogoče Japonci že za hrbtom Rusov. Toda to so le domnevanja, o kterih ni niti vredno, da se razmo-triva. Port Arthur, 10. marca. Iz signalne lostaje so včeraj zvečer sporočili, dr je na obzorju pojavilo japonskt jrodovje. Petdeset minut kasneje st pričele pobrežne baterije streljati nr japonske ladije. ktere so kmalo na tc bežale. Imajo li Japonci kaj škode., ni bilo mogoče dognati. Tokio. 10. marca. Podadmirai Ka-mirnuro poroča ravnokar o japonskem napadu na Vladivostok.dne 6. marca. Streljanje je trajalo 40 minut. Ruske trdnjave niso niti odgovorile. Japonske križarke so potem križarile v soseščini, ne da bi kje ugledaie rusko brodovje. Petrograd, 10. marca. Car je ravnokar izdal ukaz. s kterim prepoveduje izvoz konjev iz Rusije. Tudi za izvoz posameznih konj treba je preje naprositi vlado. Petrograd, 10. marca. Radi izredne hrabrosti v bitki pri Chemulpo, podelil je car poveljnikoma vojnih ladij "Varjag" in "Korejec" red sv. Canea, Krit, 10. marca. Semkaj je dospel ruski transportni parnik iz Port Saida. Paris, 10. marca. Uradoma se potrjuje, da je ruski poslanik v Pekingu protestiral radi gibanja kitajskega vojaštva ob mandžurskej meji. Kitajsko vojaštvo ob meji je neregularno in ni odvisno direktno od cesarskega dvora v Pekingu, temveč od generala Ma in vrhovnega kitajskega vojaškega poveljnika Yuan Shi Kaj, Čegar sliko objavljamo v današnjej tevilki. * Te vrste vojaštvo je ustanovil in organiziral prvotno pokojni Li Hung Chang. Podkralj Aleksejev ima pravico Kitajce napasti, ako bi Yuan Shi Ka-yevo vojaštvo škodovalo ruskim koristim. Garoto bodo odpravili. San Juan de Puerto Rico, 10. marca. Tukaj bodo obesili Pedro Diaza radi necega umora, kterega je izvršil dne 26. avgusta 1902. v Humanaco To bode prvo obešen je na otoku, kajti do sedaj so vse v smrt obsojene usmrtili po španskem inkvizicijonelnem običaju z garoto. Položaj železne in jeklene obrti. Včeraj izišla številka "Iron Age", strokovnega lista za železno in jekleno obrt, naznanja, da se je pričel po ložaj v tej obrti boljšati. V minolem mesecu se je izdelalo mnogo vež železnih izdelkov, neg« t jiawqt. fcCiganije. Stefan Tisza je zmagal obstrukcijo. Senzseijonelea prltsr t ogrskem ; "državnem" sborn. _Q bstrukcija privolila v vojaško predlogo. Budimpešta, 11. marca. Obštrukci jonisti v ogrskem "državnem" zboru so z svojim uporom prenehali, tako, da zamore parlament sedaj izvrševati svojo nalogo. Prizor včerajšnje seje poslanske zbornice, kterim povodom sta se obe nasprotujoči stranki, saj začasno poravnali, je bil značilen. V največje začudenje vseh poslan ?ev pozval je takoj početkom sej« lian Košutove stranke, poslanec Ko oruan Thaly svoje kolege, naj v na ialje ne nasprotujejo zakonu glede rekrutnega predloga in sicer radi re zervnih vojakov, kteri morajo radi ob Štrukcije mnogo prestati in služiti nad postavno dobo. Poslancev govor so vsi navdušeno in z ploskanjem pozdravili. Na to je Thaly ostavil opozicij onelne klopi in odšel k ministerskemu predsedniku Tiszi, kttremu je podal roko. Mnogo poslancev je bilo radi konca dolgotrajnega boja tako sladko ginjenih, da so točili pravoprave ciganske solze. Na to so za nekaj časa z sejo prenehali. Ko so zopet pričeli z sejo, izjavil je Ugron v imenu ob-strukcije, da bode podpiral predlog glede vojaških novincev. Dunajsko vseučilišče zap rlL Dunaj, 11. marca. Ktr se je bilo bati, da ne pride do bojev med slovanskimi in nemškimi dijaki, so tukajšnje vseučilišče zaprli. Wasfaiogtonske novosti. Washington, 10. marca. V zadevi mormonskega senatora Smoota. zaslišali so včeraj zopet predsednika mormonske cerkve Joseph F. Smitha. Slednji je priznal, da je delo-loval za izvolitev Smoota senatorjem. Nato so zaslišali tudi Jen^ena, kateri je v mormonskih državah zgodovinar; Jensen je izjavil, da se je poročil z Gvema sestrama, kteri stanujeta v jednej in istej hiši, da pa samo z jedno živi, kot soprogo. Jensen je tudi izjavil, da ni resnično, da se je tudi z materjo svojih soprog pustil v večnosti" poročiti. Priča Larin Harmer je naznanil, da je bil pet ali šest let mormonski škof, da ga je pa Smoot. kteri je bil takrat papežev državni tajnik, dal zapreti, ker ni moralično živel. Zadnje priče so bile sin predsednika Smitha, Škof Tom. H. Merrill in državni tajnik Alma Merrill. Smith in razne druge priče odpotujejo te dni v Utah, ker jih pri preiskavi več ne potrebujejo. + + + Predsednik Roosevelt je premestil John Berreta, poslanika v Argentini v Panamo. Arthur W. Beaupre, dosedanji poslanik v Colombiji, prevzame posla-niške posle v Buenos Aires," Argentina. Te premembe so bile potrebne, ker je Beaupre radi ponamske afere ostavil Bogoto. Poslanikom v Colombiji je imenovan Russell, dosedanji zastopnik v republiki Panami. Iz tega je razvideti, da bode v kratkem prišlo zopet do prijateljskega občevanja med Zjed. državami in Colombijo. 4- + + V zvezinem senatu so ie barili izključno le z imenovanjem brigadnega generala Leonard Wooda generalnim majorjem- Senator Scott (rep. W. Ya.), kteri vodi opozicijo t^roti-omenjenem imenovanju, zahteval je ob pričetku seje, da se prečita obtožnica, ktero je spisal pokojni senator Mark Hanna. Klerk je na to čital obtožnico. Takoj priče tek obtožnice pokojnega Hanne nam dokazuje, kako velika opozicija je ona proti generalu Woodu. Obtožnica se pred vsem naslanja na preiskavo senatovega odbora *a vojaške zadere. Hanna zatrjuj«. da zahteva east naie vojske, da se Wood ali opraviči, ali pa kaznuje. Po prečitanju obtožnice so sejo zaključili. * * + Razni časopisi so že čestokrat pov-darjali, da je korejski cesar poročen z Američanko imenom Emily Brown-ovo. To pa ni resnično, kakor ravnokar poroča semkaj naš poslanik iz Seoula. + -b * Izpraševanje svedokov o mormonskem življenj u povodom preiskave proti mormonskemu senatorju Smoo-tu iz Utah še ue bode tako kmalo končano. Komisija zaslišuje vedno nove priče, ktere vse morajo izpovedovati o mnogoženstvu. Glavna priča včerajšnjega dneva jo bil mormonski apostol F. M. Lvrnan, kteri bode naslednik sedanjega mormonskega predsednika Jo3. Smitha. V njegovem izpovedanju je bil oni del najzanimiv ji, v kterem je zatrdil, da je tudi po 1. 1S90 kljub božjemu "razodenju" živel v mnogoženstvu. Pri otvoritvi današnje seje so zaslišali gospo Mabel Claro Kennedyjevo. Gospa, ktera je tudi mormonka, se je l. 1896 poročila z mormonom Johnso-nom, kteri je bil že takrat poročen, lohnson se je poročil z Mabel tako, da je o tem.popreje naznanil svojej prvej ženi, o kterej je tudi njegova druga žena d^bro vededa. Gospa Kennedy je morala priznati, la jo mormonski apostol Teasdale v Mexico ni poročil. Parček je potem potoval v Juarez, kjer sta se poročila. Tamošnjemu mormonskemu apostolu pa nista naznanila, da je Johnson že enkrat poročen. Naslednja priča je bil Charles E. Merrill, sin apostola Merrilla. Ta je izjavil, da je sin iz tretjega zakona svojega očeta. Z ozirom na svoje lastne poroke je dejal, da se ej prvič poročil 1. 1SS7 s ženo. ktera mu je ■lmrla 1. lSSO. Potc-m se je poročil 1. 1891 s svojo "legalno" roprogo. Preje, 1. 18SS se je tudi poročil z drugo ženo. Poročil ju je M. C. Edwardson v lo-ganskem svetišču. S to soprogo ima t in z legalno 5 otrok. Na to je prišel na vrsto Francis M. Lyman. On je star 04. let in je od 1. 18S0 mormonski apostol. "Ali ste vi poligamist ž" vprašal ga je Taylor. — "'Da." Lyman je na to izjavil, da je imel tri soproge, od kterih še dve živita. Z svojo drugo soprogo je imel pet otrok. * + + Vojni tajnik Taft prišel je danes k pododseku senatovega odseka za in-teroceanske prekope, kteremu je dal razne nasvete glede uprave prekopo-vega ozendja. Pred vsem je priporočal, da se da prekopovej komisiji izredna pooblastila. Za blago, ktero se uvaža iz prekopovega ozemlja, je potreba plačevati isto tako carino, kakor za blago iz inozemstva in komisija naj ima pravico za prekopovo ozemlje določati carinarske zakone in tudi carino. + .5. * Demokratični zastopnik Francis B. Harrison (N, Y.)f vložil je obširen predlog glede vstanovitve vlaie za panamsko prekopovo ozemlje. Predlog obseza 54 točk, v kterih so natančne določbe po kterih naj bi se komisija ravnala. Ilarrisonov predlog določa, naj bodo člani komisije zastopniki obeh strank. Imenuje naj jih predsednik, na kar naj jih senat potrdi. Vsaki član komisije (20 po številu) naj dobiva $5000 letne plače in po $50 dnevne doklads za dneve, v kterih se vrše seje. Glavni urad komisije naj bode v New orku, kjer naj se za sedaj vrše tudi seje. Pomisija naj ima pravico z tričetrtinsko večino glasov določiti natančno smer bodočemu prekopu. Državnemu tajniku naj se naroči, da pripravi $250.000,-000. Komisija naj obdržuje vsaki mesec po jedno poslovno sejo. Marija Sallar, alias Zalar, naj se javi. Vodstvo Long Island State hospi-tala priposlalo nam je sledeči dopis: TJljudno Vas vprašamo, ako poznate Mrs. Mary Sailer (Zalar) in ako veste za njen naslov. V tukajšnjej bolnici se nahaja neka Agnes Lustieh ktera ima pri Sallarjevi shranjen svoj kovčeg in hranilno knjižico, gla-sečo se na njeno ime. Kdor rojakov ve za naslov imenovane Sallar, naj blagovoli naznaniti uredništvu "Glas Naroda", da tako dobi naša bolna rojakinja nazaj svoje imetje. Haročujte in U m priporočajte "Glas »Uto stasis t ifiS-;.-?«,!-,<.JsiLi Glas Naroda' Cist elorenaldk . pel leta............LSO, t* Evropo ca ne leto . . . <14.60 « " pol leta . . . 2.50 " fc " četrt leta . . 1.7* V Erropo pešiljamo liat skupne dve šterilkL "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ia-vzemei nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" („Voi«e of the People") Issued every day, except Sundav and Holidays. Subscription yearly t3. Advertisements on arreement. Za oiclase de 10 vrstic se plača BO centov. Dopisi brez podpisa in oaobnesti se ne natisnejo. Denar naj se blarovoli poslati po IConey Order. Pri spremembi kraja nmrečnikov proeime, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo aatlovnika. Dopisom in poiiljatram maradite maalov: "GLAS NARODA", 10» Greenwich St., New York, City — Telefon 87M Cortlandt. — Suvereniteta druhali. Da je governer države Ohio, Mr. Herrick, za trdno sklenil povsem energično nastopiti proti druhali v Spriusrfieldu, kjer je podivjana množica naskočila in osvojila zapore, lin-čala necesra zamorca in požgala celo vrsto zamorskih hiš, je samoumevno in tako je bilo tudi pričakovati. Tudi je umevno, da je v takem slučaju lahko priti na sled provzročiteljem izgredov, kajti tako se je zgodilo tudi pred par meseci v Danville, dižava Illinois. Governer ni storil nič dru-zega, negro svojo dolžnost, ko je poslal v Springfield milico, da napravi tamkaj zopet mir in red — in njegova dolžnost je tudi, da prouajde in kaznuje prave provzročitelje linčanja in izgredov. Oblasti mesteca Spring field, ktero ima le nekaj nad 40,000 prebivalcev, bi lahko preprečile lin-čanje in tudi izgrede, toda one naj-brže namenoma tega niso storile. To nam dokazuje coronerjeva izjava, ki je uradoma zatrdil, da mu nikakor ni mogoče dobiti, oziroma prepoznati tudi jednega samega linčanja! Nadalje tudi šerif niti skušal ni, da bi čuval zapore in jetnike. In končno — oblasti tudi niso hotele preprečiti požiganja hiš zamorcev, kteri so povsem nedolžni. Vedno množeči se zločini te ^rste nam dokazujejo, kaj pomenja suverer niteta druhali, kterej so se morale 8pringfieldske oblasti upogniti. Naj ae sedaj tamosnje oblasti sklicujejo že na eovražtvo, ktero vlada med zamorci ii belimi, naj se sklicujejo na "samovlado ljudstva" in naj se že vrši linčanje radi počasnosti in nezanesljivosti justice — toda vse to je povsem ničnostno proti zahtevam, vsled kterih je dolžnost vseh občin in držav skrbeti za pravno varnost prebivalstva. Naj že ta ali oni državljan izvrši ee tako velikanski zločin — osveta je vedno neopravičena in osve-tnike je treba kaznovati. Kar se je zgodilo v Springfieldu, je bilo mnogo večji zločin proti mestu in državi, nego proti zamorcem. Radi tega mora tamošnji governer tudi najti može, ki imajo dovolj srčnosti in kteri bodo saj vodje linčarjev kaznovali. Kam bodemo prišli, ako se ananr-hija neovirano širi po mestih in državah? Z navideznimi obtožnicami in zatrjevanjem o vstanovljenem miru ne pridemo nikamor. Ako oblasti ne skrbe za stroge kazni druhali, spremenila se bode suvereniteta druhali v ljudsko katastrofo. — Dragocene drsalke. — Rusija je dežela, kjer se je mogoče vedno zabavati z drsalkami. Drsalke iz zlata in srebra, ki povprečno stanejo 2000 mark, tam niso nič nenavadnega. Mnogi odlični drsalci, ki s tem še niso zadovoljni, si okrasijo drsalke še z dragocenimi kameni. Knje-ginja Romancova, ki je pred 20 leti igrala na ruskem dvoru veliko vlodo, je imela zlate in z diamanti okrašene drsalke, ki so bile vredne do 70,000 mark. Še dražje pa so bile drsalke nekega uda kraljeve rodovine. Na vsaki drsalki je bil napravljen iz diamantov, safirov in rubinov kraljevski grb, Njih vrednost se je cenila na 100,000 rubljev. Še dragocenejše so pa drsalke, ktere ima soproga nekega slavnega ruskega diplomata, in ki eo bogato posejane z smaragdi, kajti cenijo se na 250,000 K Velika zmota. (Konec.) Ruski narod čuti, da je sedaj njegova naloga z neomahljivim rogu-mom braniti resnično krščansko omiko pred napadi divje," paganske druhali. Vsi smo ene misli: Rusija ni nikdar bila Evropa, a tudi nikdar Azija. Po svojem ustroju in po svoji legi ona je bila vselej in je še sedaj med Evropo in Azijo. Z Azijo, z divjimi narodi jutrovih dežel se je morala vselej boriti za zapadne narode. Vse barbarske navale od vzhoda je ona čutila na 3Vojem telesu, občutila je udarce Pečenegov, Tatarjev in drugih Mongolov. Mongoli bi poteptali in opustošili ne malo evropskih dežel, če bi Cingishani ne našli obilnega plena na ruski zemlji. Letopisci nam pripovedujejo, da je dal velikemu knezu Dimitriju Don-skemu sv. Sergij Radonežki sv. križ, rekoč: "To je meč, ki bode otel tvoj narod od mongolskega jarma." Na' ni Dimitrij več hotel pošiljati "danji" Cingishanu, ampak nabral je vojsko in je šel ž njo na Don. Bitva je bila krvava. Rusija se je otresla dvestoletnega jarma brez ptuje pomoči. Xe dolgo potem je pokorila krimske Tatare. Potomci teh nekdanjih "gospodov" so postali trgovci, lakaji in natakarji v kavarnah in gostilnah. Takrat se je. mislilo, da jo s tc-m končano mongolsko vprašanje. Vse 18. in več kot polovico 19. stoletja se je Rusija bavila s turškim vprašanjem. Davno bi že Turkov ne bilo v Evropi in na Bosporu, davno bi že blestel križ na sv. Sofiji mesto polumeseca, ako bi omikana Evropa ne ovirala ruskega delovanja, ko bi lažnjivi kulturonosci ne zadrževali rešitve krščanskih, slovanskih narodov iz turških pesti. A sedaj se je zlatogladni Angliji pridružila še zlatohlepna Amerika. In, glejte! te napredne države, ki se smatrajo za najbolj omikane, ki se ponašajo s svojim človekoljubjem in svobodoljubnem, ti lažnjivi ©likonosci 30 naščuvali na Rusijo poldivji azijski narod, češ, Rusija se je po krimski vojni preveč okrepila, da je nevarna na Velikem oceanu ameiiškim interesom, da ji je »t^ba torej zvezati roke, - lasti ker tudi v Evropi škoduje ingleškim koristim. Mongolsko vprašanje naj ji odtegne zanimanje Slovanov, vzdihujočih pod turškim jar-nom. T iko je treba stvar urediti in .tmeričansko in angleško blago =e bo brez ovir lahko prodajalo po vsej Aziji. Vidite, kaj je postavilo na dnevni rf d zdavna že pokopano mongolsko vprašanje! Ali Anglosasi se motijo, ;iko mislijo, da se mongolsko vprašanje tiče samo Rusije, da bode imelo samo take posledice, kakoršnih si oni želijo, da bo namreč odvrnil Rusijo od bregov Velicega oceana in od Carigrada, — vse drugo pa bo šlo po pregovoru: "Kak po maslu". Kratko-inmalo ne I Postavimo, da so Japonci Ruse premagali ter jih zapodili za Ural. Vsa severna Azija je postala japonska. Japonija je postala silna, mogočna in slavna država. Kaj bo potem'? Japonci bodo seveda obolavali iz hvaležnosti Američane in Angleže! To je abotna domišljija onih, kterih srce je več kot preveč prikovan ) na slepeče zlato. Japonci bodo metali v njihovo brodovje bombe, napolnjene s tistim melinitom, kterega so jLn dali oni sami v roke na pogibelj ruskih oklopnic. Ne preide 25 let, ko bodo pod japonsko hegemonijo strašna krdela mongolskih narodov kovala železo na pogin vseh belokožcev. Kitajsko, Indija, Siam in vsa Polinezija — 700 milijonov polkulturnih divjakov z navidezno evropsko omiko bo vstalo proti sedanjim, hujskačem. Kako jim je treba nastopati, e>o jih naučili sami naši "prijatelji" izza morja. Tako bi bilo, če bi se izpolnile želje Angležev in Američanov! Ali mi se tega ne bojimo. Nikdar se to ne bode zgodilo, za to nam je porok pogum, vztrajnost in nevstrašenost naših junakov, ki ne spe, ako vrag kali mir. Miroljubje, miroljubje! to je lepa čednost, ali našemu miroljubju so postavili meje Azijati po prekanjenem ukazu belih intrigantov. Mi se Japoncev ne bojmo, nam ni strašna voj--ka z Azijati. Na nas so šle že bolj strašne armade. Napoleon, pokorivši vso Evropo, je nabral armado iz vseh evropskih narodov ter došel z njo pod Moskvo. Takrat je bil na vrhuncu svoje slave. A Ruaija mu je zadala snuini udarec! Sredi preteklega stoletja se v$a Evropa oborožila proti Rusiji, 11 mesecev je angleško-fran-co ako - it al i j a nsk o -turško brodovje oblegalo eno trdnjavo. Mi smo bili tedaj premagani po uporni obrambi, a ne poraženi! No, ali je bil to konec Rusije, konec slovanstva ? 1 V 50. letih je postala Rusija dvakrat večja in desetkrat bolj mogočna in gre 'svojim "putem' do mej, danih ji po pri-rodi. Meje slovanstva so bregovi Velicega o DENARJE pošiljam nojc^snej^ in ntijhitrejt* v staro domovino. IVIilijonts kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in iti čuti glasil o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. č> Sedaj pošljem lOO kron za $20.50 in IS centov poštarinc, bodisi da kdo pošlje S"> ali S~iOrt. PAR0BR0DNE LISTKE prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj —-----—- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New ^ ork in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse ]K»tiebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pri«le v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z velesto van jen i * FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN, V. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 iu se naj ne pusti pregovoriti, da je druga eno. V tem obstoii zvijača in mnogokrat prevara. številka vse Telefon: 3795 Cortlandt^^^^^ Telefon; 3795 Cortlandt^^^ ^ . " . .... . • _ -•:........ - - , - ,v i^Sj a«. Jnsoslovanska Samomor mlade žene. V Trstu se je obesila 2-31etna zona Josi-pina Peroni, ki ie bila šele dva meseca omožena. a ji ie bilo zakonskega življenja že odveč. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, /VilINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Elv, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal. Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely. Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland. Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock. Pa. S IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5,02 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj ae blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne po>iljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Bo* 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". ran Se-Mušič PRISTOPILI. K družtvu sv. Cirila iii Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., Fi kula rojen 1866, Nikolaj Cičak 1882, Ivan Kump 1868, Ivan D. 1885. Drnžtvo šteje 199 udov. K družtvu sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, Cal., Ivan Kofiak 16t;«i. Ivan Klun 187"». Josip Malnerič 1881, Josip Derganc 1868. Drnžtvo šteje 52 udov. K družtvu sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa., Fran Mrak 1871. To maž Založnik 1874. Družtvo štejo 36 udov. K družtvu sv. Jožefa št. 41 v Kast Palestine, Ohio, Peter Bend a 1863, Alojzij Ivačič 1874. Drnžtvo šteje 16 udov. K družtvu sv. Barbare štev. 3!» v Roslynu, Wash., Tomai Miloš 1879, Štefan Grubešič 1880. Družtvo šteje 51 udov. K družtvu sv. Alojzija štev. 31 v Braddocku, Pa., Zmagoslav Sar-doč 1876. Drnžtvo šteje 113 udov. ZOPET SPREJETI. K družtvir sv. Alojzija Št. 31 \ Braddocku, Pa., Alojzij Gutman. Družtvo šteje 114 udov. K družtvu sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu. Mich., Milan Perkovie, Fran -lunko, Matija Marenč, Mihael Mihelič. Drnžtvo šteje 108 udov. K družtvu sv. Jožefa št. 14 v Crockettu, Cal., Ivan Aucel, Mihael Pešel. Družtvo šteje 44 udov. K družtvu Sladko Ime Jezu v št. 25 v Eveleth, Minn., Fr. Campa. Družtvo šteje 109 udov. Jurij L. B r o ž i i, L tajnik. Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo: dne 23. februarja ponoči z južnega i kolodvora v Ljubljani SO osob in si- ; oer 36 Slovencev in 44 Hrvatov. Uboj. Vojak pešpolka št. 17. Mi- j hael Hvale, je bil v predpustnih dneh ; doma v Smartnu pri Kamniku. Tam j sta ga nekega večera, ko je zapustil i gostilno, napadla fanta Peter in Fran Močnik, ga vrgla na tla in ga s polenom tolkla po glavi. Hvale je bil ; tako poškodovan, da je nekaj dni po- I tem v ljubljanski vojaški bolnici umrl Obsojen je 'nI na 0 mesecev težke ječe Jože Zabukovec, mesarski pomočnik, je v Znidaršičevi gostilni v Staram trgu, udaril s trilitrsko steklenico Fr. Turšiča. ki mu je v šali izbil viržiidto iz žepa, po glavi in ga nevarno ranil. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. — Pleskarski pomočnik Jožef Oltra iz Zgornje Hrušice je 1. januarja t. 1. pil v Čerinovi gostilni v Stopanji vasi, in pri tem brez povoda sunil tesarja Jožefa Lebna z nožem v leve nadlehti. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. Al e d v e d a je srečal dne 21. februarja neki posestni* iz Žareč j a pri Trnovem na potu čez Snežnik v Stari trg. Ko mož počasi gazi sneg. zapazi deset korakov pred seboj na potu velikega medveda. Zaradi snega ni mogel mož misliti na beg. V eni roki držal je dežnik, pod pazduho gorjačo, z drugo roko je v žepu stiskal IS kronic. Revež se je kosmatinca tako vstrašil, da je potegnil iz žepa roko in raziresel svoje kroniee. V strahu je zakričal: "O stric, ali sva [ skupaj Medved prekorači cesto, moško se u~ede iti si s taco drgne gobec. Mož se ob cesti zmuza mimo medveda in šele v Leskovi dolini se spomni svojih kronic, kterih pa ni šel iskat. Tatvina v cerkvi. V noči od 23. na 24. februarja so neznani tatovi ukradli v farni cerkvi v Spodnji Ivokri dva keliha, eno veliko mon-štranco z blagoslovljeno hostijo in eno majhno monštranco. Vlomili so tudi v nabiralnik in odnesli 20 do 30 K denarja. Tatovi so vlomili s krampi, ktere so dobili v mrtvašnici, v zakristijo, tukaj vzeli iz odprte omare dva keliha in majhno monštranco in pa ključ od tabernakeljna, iz kterega so potem vzeli veliko monštranco. Lopovi so vlomili tudi v neko stensko omarico, kjer pa niso ničesar dobili. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. France Premrov, čevljarski pomočnik, je s svojima bratoma dne 1. februarja v Orehku popival. Iver ni dal miru, sta ga brata parkrat bac-nila iz gostilne, nakar je vzel doma poleno in erevljarski nož in je brata Poldeta, ki se je vračal domu, vdaril po glavi nato pa stekel iz hiše in naletel na drugega brata Rudolfa in ga z nožem sunil v vrat. Obsojen je bil na o«em mesecev težke ječe. — Fran Ogrinc, čevljar v Zalogu, ej dne 3. januarja t. 1. v Golobovi gostilni vreza! Jerneja Šterna v levo lice in v levo roko, na to ga še sunil pod levo pazduho in na desne ledje. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — Fran Pečnik, posestnik iz Zapuž, je udaril svojo ženo, s ktero že dolgo slabo ravna, z železnimi kleščami po glavi tako, da so se ji pretresli možgani in ji vrgel tudi lončen piaker y glavo. Izpred okrožnega sodišča v Novem mest j. Miha Dragan je tožen radi tatvine. Pri njem se je dobila 28. oktobra 1. 1. Janezu Percu vzeta listnica. Sun. je bil opravičen, ker je bil na sejmu v Novem mestu in - Percem skupaj kupoval prašiče. Mihael Dragan trdi, da je sam pripeljal t prašičke na prodaj. Listnico pa je od nepoznanega kupil. Janez Pere pa frdi, da je bila listnica v levem žepu in da je imel navado vedno roko držati v žepu. Ko se mu pokaže mošnji-ček, izjavi, da ue more pod pristgo izpovedati, če je mošnjiček ravno njegov. Sodni dvor je Dragana oprostil. — Fuks Karol iz nemške Slezije, že kaznovan zaradi tatvir>», je ponaredil potno knjižico glasečo se na ime Ferdinand Kette iu s to potoval. Ne zna ne brati ne pisati. Obsojen je bil na <5 mesecev ječe in bo po prestani kazni za vedno iztiran iz avstrijskih dežel. — Jurij Mihič je bil tožen, da je v lovskem revirju gospoda Ignaca Mrliarja iz hudobije dne 27. oktobra ustrelil 2 psa. Toženi taji, da bi bil poznal pse. Drž. pravnik se čudi, da i>i knežji lovec tako žlahtnih psov ne poznal. Vsak pes je bil vsaj sto kron vreden; torej bi bil on moral vedeti, la pes mejnika ne pozna in da tatin--ki lovec nima tako dragocenih psov. Turij Mihič se izgovarja 11a stroge predpise knezove. Njemu je bilo namočeno, da mora v9acega lovskega psa istreliti. Sodni dvor je, ker ni bil hudobni namen dokazan, toženega oprostil; tožnika pa odkazal na civilno pot. — Jožef Fele je 19. decembra v prsa sunil občinskega slugo. Fele iz malomarnosti svojih otrok ni pošiljal v šolo. Šolska oblast naznanila mu je občutno denarno kazen v znesku 24 K za t! mesecev zamud. Občinski sluga Janez Povše Šel je rubit, hotel odpreti hlev, a toženi ga je sunil iD mu grozil. Janez Brinovec kot priča izpove. da je Povše toženega lepo pozdravil, a ta ga je začel psovati in s "klestačo" groziti. Zbala sta se nevarnega orožja m bila primorana rube-žen opustiti. V svarilo nagajivcem Šole bodi povedano, da je bil ta oče obsojen na 2 meseca težke ječe. Opeka jo je ubila. V Celovcu je s hiše koroške hranilnice pa-ila opeka poštarici Amaliji Stuchec 3 tako silo na glavo, da ji je razbila č rep i njo. j —Male hrvatske novice, i Novi nemiri. Iz Podravine dohajajo vesti, da so se tamkaj znova prigodiK resni nemiri. V Pitoinači je pri-lo do boja med kmeti in orožniki. Grelniki so streljali; jeden kmet je bil u-tre-ljen, mnogo pa jih je težko ranjenih. "Narodne Novino" pravijo, da so s pojavili nemiri, ker kmetje mislijo, da je novi zakon o skupnih občinskih zemljiščih za nje škodljiv. Res pa je nasprotno, da je ta zakon za kmete velike koristi, česar pa ti ne uvidijo. Uradni list poživlja vse, ki so vneti za blagor ljudstva, da naj narod po učujejo in nanj pomirljivo vpljivajo. — Ban grof Pejačevič l>iva ?edaj na Dunaju, kjer je bil sprejet od cesarja v posebni avdijenci. — Vitomir Ivo-rač izgnan iz Krapinskih toplic. Ne davno je dobil vodja hrvatskih socialistov. Vitomir Korac. ki je' radi zdravljenja bival v Krapinskih toplicah, odlok občinskega zastopa, da mora kopališče v 24 urah zapustiti. Korač 3e je pritožil na županijsko oblast v Varaždinu, a ta je njegovo pritožbo zavrnila. O, ta hrvatska osobna svoboda! Sedaj se vladi neljube osobe niti zdraviti ne smejo v kopališčih! Vladi bi bilo pač najljubše, da bi take osobe kar na kratko — poginile! Na Hrvatskem vračajo dunajski protislo-vanski list "Zeit". '"Novi Srbobran" poroča, da naročniki dunajskega lista "Zeit" v Brodil. Novi Gradiški, \ ukovaru in v drugih mestih vračajo ta list, ker je na najnesramnejši način jel blatiti Rusijo in vse Slovan-stvo. "Srbobran" poživlja vsa srbska društva, da naj isto store. Tudi Hrvatje so se že odločili, da nastopijo na ta način proti "Zeit". Mi bi tudi Slovencem isto priporočali! — Srbi ob grobu Hrvatice. Rf^ki Srbi so položili na krsto umrle soproge hrvatskega rodoljuba Erazma Barciča krasen venec s srbsko trobojnico in napisom: "Reški Srbi plemeniti Hrvatici." Pogreba se je udeležilo mnogo odličnih Srbov. Lep pojav! — Redar razbojnik. V Mitrovici je bil obsojen redar Peter Jovanič v šestmesečno ječo, ker je zavratno napadel kanceli-sta Draženoviča ter ga s polenom daril po glavi, da je kancelist drugi dan umrl. Napadel pa ga je zato, ker ga je kancelist karal, zakaj sedi v gostilni ter ne gre na pozorišče skrbeti za red. — Velika narodna skupščina se je vršila včeraj v Županji. Prisostvovalo je do pet tisoč ljudi. — Tatvina na pokopališču. V Zagrebu so zaprli delavca Josip Škofa, ki je pripeljal nekemu starinarju predajat par centov železnih križev, ki jih je nakradel na Rokovem pokopališču. — Prevrat na Hrvatskem. Cim dalje vodi novi ban vlado, tem bolj se utrjuje mnenje, da namerava marsikaj zboljšati, kar so zakrivili njegovi predniki in da ima pošteno voljo izpeljati svoj program ustavne nagodbe. Jasno pa in nedvomno resnično je. da ban ne more izpeljati svojega programa s pomočjo sedanje deželnozbor-ske večine, in da bodo njegovi najboljši sklepi ostali samo sklepi, ako se ne obrne do poštenih in neodvisnih političnih elementov, s kterimi so združene simpatije naroda in kterim narod zaupa. Hrvatske javne razmere so tako korumpirane, da je njihovo zboljšanje predpogoj dobrega vladnega delovanja, a to zboljšanje ne more priti nikdar iz vrst narodne stranke. To je tako jasno, kakor soln-ee. Tudi grof Pejačevič ne more dvomiti o tem in zato je verjetno, da bo skuial z nasilnimi volitvami umetno vzdržati sedanjo večino. Za minolo saborsko zasedanje je bilo značilno, da se opozicija ni toliko bojevala zoper vlado, kakor zoper narodno stranko. Sedanja vlada je tudi Še za opozicijo nepopisan, bel list. Cim dalje je torej nova vlada na krmilu, tem bolj se kaže, da se sedanja večina, ki je bila skozi dvajset let brezozirna pomagalka grofa Khuena pri njegovih napadih na prostost in pravice hrvatskega naroda, v svojem programu ne strinja z vladnim programom. To sama ve in čuti, da se bliža dan obračuna pri prihodnjih volitvah, zato pa se je pri zadnji proračunski razpravi kazala tako ljudstvu prijazno, nastopila zoper madjarsko na-godbeno in finančno politiko in obljubljala preosnove za vse stanove v deželi. Na Hrvatskem se pripravlja velik preobrat, ki se ima pokazati pri prihodnjih volitvah, in ki bo budimpe-štanske kroge gotovo razočaral. Naj se branijo ali ne, morali bodo vgrizniti v kislo jabolko in se sprijazniti z novim sistemom v deželi, ki sicer ne bo ideal hrvatskih narodnih želj, a ki bo vsekakor pomenjal kolikor toliko dobro uresničenje nagodbe iz 1. 1868. Sedanji mir na Hrvatskem je le posledica gotovega prepričanja, da so dnevi za narod tako pogubne politike sešteti. Slabost in nedelavnost vladajoče narodne stranke sta bili vzrok, da so Madajri izsesali iz Hrvatske mnogo, mnogo milijonov, medtem, ko narod doma trpi revščino. bilo na Ogrskem nad 49,000 ljudi manj rojenih, kakor prejšnje leto. Ie med Rum ti ni in banatskimi Nemci izkazuje statistika večji prirastek ljudstva. Lani se je P000 zakonov manj oklenilo od predlani, izselilo p» se ie leta 1903. nad 16.000 ljudi več iz dežele, kakor leta 1902. Razi.«? male novi ce. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je odpotoval v Draždane k specijalnemu zdravniku za bolezni v ušesih. S streljanjem na lovu si je pokvaril desno uho. — Izginil je posestnik kamnolomov v Mauthausenu, Anton Poscha- * kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr najboljle delo Elgin in VValtham ter jamčene glede kakovosti. Z« obile naročbe se ^ri^oročam Chicago, 111. Jacob Sicmicli, 89 E. Madison Street. CHICAGO, ILL. Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj 109 Greenwich St., Iffew York, v k ter em točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smodxe in imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe stanovanje in hrano proti nizki ceni. Za obilen poset se priporoča Frida von Kroge, lu9 Greenwich Street, JSew York. MatQa Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, (norčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: Nikel nre 7 Jewels $6.— i Bosss case 20 let garancije s 16 Size 7 Jewels $15.— f) ft r> $18.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels $25.— „ »17 t: 830.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltbam, kakoršnega kdo želL Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razproda j alcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Mauji žneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napravili: M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za nre in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po-iOjajo pod naslonom: ____« ^ Care of B. Schuette, 1 rftjOgelGy 5a state St„ Chicago. 2U» * 15 Jewels Walt ham $9.— Srebrne ure z enim pokrovom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $iU.— in višje Stari Džuldaš in njega sin Mamet Povest iz življenja v srednje-azijat-skib pustinjah od N. N. Karazin-a. (Dalje.) Nihče ni vedel dobro, kdaj ravno je prišel semkaj ribič Džuldaš in od kodi. Sam starček ni o tem niktinur (rovoril in tudi bi ne bil v stanu povedati tega; kajti vsa leta so se mu zmedla, zlila se v gosto neprozorno meglo; izgubila se mu je nit in zveza doživelostij. Drugi stareeki, ki hodijo vse svoje življenje, leto za letom vHi-vanskih čolnih po reki Amu, pomnifo ga, ko le ni bil tako star, ko se mu je Se do pol oprsja vila gosta, kodrasta, rumenkasta brada, ko je še z eno roko potegoval k bregu velike naložene čolne, ko je koštrune po dva vagana težke prenašal kakor piščeta v čolne. Pomnijo ga, če tudi ne več mladega, a vendar krepkega junaka, ki se je tudi rad pomenil o kakej stvari. Sedaj ej to v- drugače! Stari Džuldaš ni najmanj podoben bivšemu junaku. Tudi ni vce sledu o gostej rumensj bradi na njem: pod brezzobimi, suhimi, skrčenimi usti, na koščenem podbradku, frfotajo po vetru čopiči sivih ščetin; ogenj v nekdaj zeleno-sivih očeh je ugasnol; trepalnice ao se zmrvile; take obrvi s časoma izpadale; široke obrastene prsi upale; skrivili ste se v kolenih mogočni nogi ; v drobnih, koščenih rokah ni več stoterega dela nekdanje moči, in do kolen mu sezate s svojimi suhimi, ob-žuljenimi prsti. Kakor bi ne bil živ človek, kakor bi ne bilo bitje s tega sveta, videti je od daleč ta starček, kedar čepi na kraji brega nad vodo, dižeč v roVi vrvico, ki pelje do mreže. Nepremično sedi stari Džuldaš z glavo po konci, — nepremično sedi drugi, ravno tako stari Džuldaš v vodi z glavo na\zdol. Celi roji komarjev posedajo po njem ter obdajajo kakor s črno preprogo to temno-bronasto suho telo. Slaba jim je tu hrana! Stari Džuldaš sedi, on se ne gane. Čajke, povodnji kosi letajo okoli njega, vsedajo se malo da ne na njegova koščena pleča, ne boje se starega ribiča. Privadili so se ga tako, da mu že skoro izpod rok kradejo male ribe in pobirajo vodne izmečke. Sedi, ne gane se stari Džuldaš in oči njegove, vlažne, vnete, ne gledajo na vodo, ampak samo miiu-rijo po lesketajočih se brilijactnih valovih. Xo glej, zamajala se je mreža, stresel se je drog, udarila in plosknola je po vodi na njem pri-krepljena vrvica, in zamajalo se je tudi okamenelo starčevo telo. Urno so jele delati privajene reke, maček je že pripravljen, dviga se drog. gubica za gubico prikazuje se iz vode mreža, in glej! prav na dan mečeta se in krivita dva brkasta soma... Tu zažene mačka; rudeči cu rek ki vi vlije sc^ izpod vpičenega železa. Se trenotek in plen je na bregu. Tam se premetavata soma še nekoliko trenotkov po pesku v poslednjej agoniji, ko jima je že z nožem razparal trebuha. Ali je bil oženjen"stari Džuldaš ali ne, tega nikdo ni znal. Kdaj je ravno dobil sina, malega, slabotnega dečka, ni vedel nihče. Potniki, ki so vodili karavane, pomnili so sina še slabotnega de5ka, še otroka, vsega zamazanega, vedno brodečega po nabrežnih lužah. Pomnili so bolj velikega, drznega plovca, ki je s povezkom trstja reko Amu Darja črez in črez, še celo ob povodnji, igraje preplaval. Pomnili so'visokega, krasnega, zdravega mladeniča, o kterem so pripovedovali, da sta se enkrat v vodi sprejela s seženj dol gim somom, da mu je on nož sunol pod škrge ter ga izvlekel na breg. Bil je odljuden ta mladenič, sin Džul-daša starega, zel kakor tiger in — tako vsaj pravijo, a morebiti lažejo — da se je tudi z ljudmi z nasprotnega levega brega pajdašil, z ljudmi, ki niso bili na dobrem glasu. Pripovedovali so v prejšnjih časih tudi enake reči o Džuldaši samem, a v resnici se ni moglo ničesar opaziti; no kdo ga naj tudi opazuje! Le redkokdaj priplavajo tu mimo trgovski čolni iz Hive v Čardžuj in nasprotno. Samo tedaj so videli mimogrede ptuji ljudje Džuldaša s sinom, samo tedaj videla sta tudi naša ribiča ptuje ljudi. Leto in zimo prebila sta Džuldaš in ilamet na enem in istem kraji. Spomladi, v času polnem komarjev in moskitov, napravljala sta si šotor, dobro cbgrajen in pokrit s štorjami, po zimi pa sta se preseljevala v svojo zemljanko. Tja sta prenesla tudi železni kotel. Nalovliene ribe sta raz-obešala po drogih in vrveh ter jih sušila. Somovje salo, kedar ga je bilo malo, topila sta v kotlu, a kedar ga je bilo veliko in sta ulovila ne po enega ali dva, ampak po cele desetorice krepkih velikih "brkačev", tedaj sta izkopala v pesku jamo na solnčnem daj je to vse drugače! Stari Džuldaš njo, češ, solnce bode že razgrelo in ločilo mast od mesa. Tedaj pa *r nastajal tak smrad, da se je čutil po tri vrste daleč po vetru. Vsak se je moral obrnoti proč, a onadt a — nikakor ne. Imela sta privajene nosove! Prav brez najmanjšega gnusa zajemala sta 3 korci na vrhu ostalo maščobo in vlivala jo v kozje mehove. To blago pokupavajo Turkmeni in je rabijo za mazilo orožja, a tudi Hi-vanci in Buharci, na čolnih mimo vozeči se, izvabljajo je. Oče in sin se nista nikoli ločila več nego v toliko, kolikor je baš njihovo delo zahtevalo. Mladič je mislil, da je otok njijun in da so sosedni! peščeni holmi na obalih reke ves svet, kar ga je, če je tudi že večkrat 3lišal od potnikov, da so nekje daleč drugi, čudesni, obljudjeni, cvetoči kraji, da so tamkaj druga dela, druge skrbi in druge zabave. Vedel je tudi samo po sluhu, da so na svetu ženske, matere, ki porajajo ljudi. Instinktivno je čutil, da so te ž nske človeku tudi na olajšanje, na radost, na vse to, kar se mu jo tako nejasno, motno razvijalo v mislih: kar mu večk-at ni dalo spavati, kar mu je gnalo kri vročim potokom enako k srcu. Toda niti enkrat ni še videl v resnici ženskega obraza, še celo ni v spanji, v živih, ognjenih mladostnih sanjah. Brodita po otoku stari Džuldaš in njega sin Mamet ter iščeta svojo opravo, ki jo je bila voda raznesla. Voda v zemljanki se je posušila sa-na. Xaneslo je tja vse polno ila in razne šare. Tri dni bilo je treba delati, da sta zopet vse popravila in se nogla poprijeti svojega starega dela. /a neprestano godrnjanje sinovo se starec ni zmenil in ne jezil; poznal je, da je čmerne in zlobne nravi; ■>amo posmejaval se je na tihem. 2. Drugi dan na vse zgodaj jel je Ma-:net letati po otoku in nabirati suh-Jadi. Vse, kar je dobil, znosil je na on kraj. Solnce se dviga že visoko, a m še vedno vlači in znaša na eno mesto suho vejevje. Nakopičil ga je celo -roro, a vedno mu ga je še premalo. "Zakaj pa znašaš drva?" vprašal _ra je stari Džuldaš, ko je sin slučajno -el mimo njega in ga od strani po-.neril s svojim neprijaznim pogledom. Mamet je molčal, kakor da ni slišal • prašanja. "Čemu pa znašaš vse to?" ponovil ie starec. "Ej, slišiš ali ne?" "Kaj tebi to mari!" zagodel v odgovor Mamet, vrgel na tla nabrano ;uhljad, počenol k ognju ter potipal s prstom somovino, ali je že pečena. "Kmalo bodeva imela goste", dejal ie Mamet črez nekolike trenotkov. 'Kake goste, od kodi?" "Od tamkaj", pokazal je sin z roko po reki navzgor na iztok. "To je edina pot___Od tod prihajajo vedno ljudje," omenil je starec. •Res kaj modro!" Hotel ga je zopet vprašati, čemu je l oliko drv navlekel, a mislil si je, na zadnje ga še razsrdim, no čemu jeziti ga. Celi dan nista več oče in sin govorila. Eden je sedel po navadi na bregu in stražil ribjo nastavo, drugi pa je Šel obirat vrše po vodi. Mamet se je vrnol črez eno uro; molče iztrebil ie ribe, molče sta poučila iz kotla in molče dočakala večera. A proti večeru, ko je jelo solnce zahajati, pokri-vaje s purpurnim svitom visoke grebene peščenega nasprotnega brega, odevajoč z globokimi, temnosinjimi sencami kodrasto grmovje, zaznamujoče rezko vsak jarek, vsako malo razpoko skalovja, zagrinjaje d preprogo večerne megle motno - žoltno vodno površje: tedaj gledata ribica in vidita, kako se je izza otoka, kjer se je jedva z rudečim madežem videla *Džigit-kala", prikazal čoln. Za njim drugi, ne daleč od prvega, in ta dva eolna plavata semkaj. Samo bistremu, privajenemu očesu bilo je mogoče videti ti daljni loč ki skozi motno-rudeči večerni mrak. Ti dve piki rastete, bližate se, postajate vedno večji in večji. (Dalje prihodnjih) | Slovenci, ali Vi ne marate denarja? JI ~~-----— * kr M Ako ga nočete, ne kupite delnic, ako ga pa tudi fj M želite, vložite ga takoj v ŽF J FEDERAL GOLD & COPPER MINING 00 ,1 v najbogatejem rudniškem okraju Amerike, kjer je res priložnost §§• M napraviti premoženje. . ilr Delnice stanejo do IS. m area samo p 1 7 centov, I RABI telefon kadar dosped na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Saiserjtj. Pokliči Številko 3795 Cortland in govori slovensko. omoagnie Generale TransaMiqu®. Francoska parobrodna družba Družba je določila samo 25,000 delnic ako niso preje prodane, j? prodati po 7 centov. Jj Predsednik družbe je: H. M. WELLS, governer Utah. J| Pišite takoi: 1 FRANK GRAM, g 504 S. Centre Ave., Chicago, Illinois. —^^^ Želite kaka pojasnila, pišite ! -■-:■■-— 51 Se jeden zaveže kupiti 3000 delnic, povabim ga pogledati j rudnik; ako bode rekel veščak, da ni za kupiti, plačam jaz stroške "Ig in zamudo Časa. Glej dopis št. 6 in 50. ear •• ■ < ' * ■*' ->-~. - . - -. ... .T,;., i--V J I 1 I M I I i 44 + 44 lllll IBI1 Frank Sakserjeva pisarna v Oicfg-landu, O., se nahaja t hiši Štev. 1778 St. Clair St. Posili«? conarv staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to aa mejo odgovornost. ■I 1 I I I I I I ■!' ++ * -I--I -i i i i 'I'M1 Sl^venska-Amerikanski ...K OLEDA R..« za leto 1904 prodajajo sledeči rojaki: J. Zobec, Box 65, Aldrid*«, iloat. Math. Grnhek, 1203 So Sta Fee Are., Pueblo, Colo. Joe Pesdirc, 1214 S« 13tb Street, Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. Math. Kunit), 1001 Main Street, La Salle, HI. Fr. Keržibnik, Rock Springs- Wyo. Math. Grahek, 430 7th St.. Caitmet, Mich. Fr. Gabrtnja. 519 Power St., Johnstown, Pa. John Govžev Ely, Minn. Josip Gorišek. 5136 Rubby St., Pitta- burs:, Pa. j M. J. Kraker. Anaconda. Mont j Leopold Kruahitr, Frontenae, Kana. Mihael Klobučar, 115 7th St.. Calu-j met, Mich. Stefan Kukar. 920 N. Chicasr- St„ j Joliet, 111. John Russ, 432 So. Sta Fee Ave.. Pueblo. Colo. L Suatarsie. IŽ08 N. Corner St.. Joliet. El. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 ct galon s posodo vred. Dobro belo vino od GO do 70 ct. galon 8 jK>sodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 ga Ion s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z na ročilnm naj naročniki doi»ošljejo jenar, oziroma Money Order. Spoštovanjem rjik 5Q4 Vermont St., a SAN FRANCISCO. CA L. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARiS-SViCO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO» ,,L* Lorraine", aa dva vijaka________________________12.000 ton, »5.000 konjskih o»uči, .'(VLa Savoie", ,, ,, „ —......................13.000 „ 35.000 „ „ KLa Touraine' , ,, ,, ,, ..........................10.000 ,, 13.000 ,, ,, ^L'Aqaitaine", „ ,, ,, .......................10.000 ,, 16.000 ,, M ,,L» Bretagne",...................................8.000 g.000 ,, ,, ,,L* Champagne'«,............................................................8.000 , 9.000 „ ,, „La Gascogne", ......................................................S.000 ,, 9.000 ,, ,, 19" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob ta. ari depoludne. Parniki odpljujejo l« prist&niiAa 4tv North River, ob Morton Streei: L a Bretagne *La Savoie La Gascogne *La Touraine *La Lorraine 17, marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904 ". apr. 1904. 14. apr. 1904. La Pretajrne *La Savoie *La TourJtine *L» Lorraine La Bretagne 21. apr. 1904. 23. apr. 1904. 5. maja 1904. 12. majii 1904. 19. maja 1904. SŠF" Parniks z zvezdo zaznamovani ims-o po dva vijaka. ei»Ts* «mija: ii BROinWAV, NEW YORK, Radovich,! Hollan d - America Line (HOLLA N D-A.M FAX IS K A ( UTA) ^ vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zj-idrnje--tj držav med NEW YORKOM ia ROTTEROAMOM preko Boulooftip sur-Mer. L® mm- i ii^vnmi Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, I1L, kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Trig!avu", 517 So. Center Ave., blizu 19. Ulice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, tajbolja.vina in dišeče cigare, so fjQGRDAM, parnik l dvojnim vija- STATENDAM, painik z dvojnim pn meni na razpolago. Nadalje je j koUJ l2 500 ton. vHi„, lft . vsakemu v zabavo na razpolago do- RYKDAM parnik z dvojnim vija- vijakom, 10,oUU too. bro urejeno keglišče in igralna kom, 12,500 ton. miza (pool table). PflTSDAM. parnik z dvojnim vija- kom, 12,500 ton. Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. ; Vsak potujoči Slovenec dobrodošel; i Končno priporočam ožjim rojakom^] da me blagovolijo večkrat počastiti i s svojim obiskom! Mohor- Mladič, 617 So. Center Av., blko 19. uL,1 CHICAGO, ILLINOIS. Tdetthese i »na t^.tsnrasu ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije, Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I Kolcwratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstraase. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV SVETOVNI, fRKNOVLJENI ii SIDRO 91 Pain Expeller kot najboljSi lek zoper REUMATIZEM, POKOSTUICO, PODAGRO itd. in razne renraatične neprilike. SAHQt 28CU in 5Oct. v vs*h Iriramah P. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. $15, $20 Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia Records. Iz ROTiEIil »A>! A 1* ;i v ii i k i o! j u j <■ j o: miU «"H! u-k in iz NEW YOIiKA vsako sredo - ni-i zjutraj. —-------=... HOLLAND-AMERICA LINE, :J9 Broadway, \FW YORK. 00-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. Stroj govori razločno. Pišite po brerplaine cenike 53, v kterih so ornamenjeni glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ci. komad; $5 ducat. — Deset palcev ti komad; (10 ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. P< vsem novt proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder. I COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93 Chambers Street. IV»w York City. Naročila za Mohorjeve knjige za leto 1905 sprejema uoravništvo "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, in podružnica 1778 St. Clair Street, Cleveland, Ohio, in sicer za ceno $1.25. Naročila sprejemamo samo do 15 marca. Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZIftSTNA VINA. Kudeče vino po 50 ct. belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Oaio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Tino je najboljše vrste in ga imam sknpaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je priložiti denar. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen® gostilno, v kterej točim vedno SVEŽE HVO, prodajam DOBRE SMODKE ia LIKERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji erasa za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Nnle geslo toraj bodi: svoji k svojim! p IP im y hp- ^ rW A ^itaMi LINE (FreKoiattrska parobrodna družba ,,Iltideča zvezda") posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkorn in Aatwcrpenom, ^• + + + + * * * * * + Philadelphijo in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: -£jD£RLAND dva 12736 ton. IELANB............1190.1 ton. KR00NLAND.......... 12760 ton. FiNNLAND-........... 12760ton. Pri conah ™ medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra ■ana, najboljša postrežba. Pot *Vv Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za »otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje irvatsko, Dalmacijo in