Slovenski List:
Neodvisno slovensko kršeanskosoeijalno glasilo.
Štev. 47.
V Ljubljani, v saboto 11. septembra 1897.
Letnik II.
„Slovenski List11 izhaja vsako sredo in saboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične Številke se prodajajo po 5 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista'1 v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravniStvu „Slovenskega Lista11 v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 5. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu.
Odkar obstoja „Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstuni bilo v nobenem slovenskem časopisu o tem važnem zavodu govora, obelodanila sta le dva dopisa „Slov. List“ in „Agramer Tagblatt“. In vender nam je predobro znano, da ni niti jedne okrajne bolniške blagajne na Kranjskem, katera bi bila z upravo tega zavoda zadovoljna, kar se je najbolj pokazalo pri zborovanju zaveze okrajnih bolniških blagajnic v Trstu. Oni dopis „Slovenskega Lista11 so delavski krogi splošno odobravali, gospodo v Trstu je pa jako neugodno dirnol, in vender do pisu ni bilo mogoče očitati, da je enostran, ali neistinit. Splošni molk dokazuje, da imamo malo, res, jako malo ljudij na čelu okrajnih bolniških blagajnic, kateri zastopajo resno in odločno interese poškodovanih delavcev in njihovih rodbin.
Veliko se govori pri nas na raznih ljudskih in delavskih shodih, toda o delavskem zavarovanju se trdo molči, kakor da ne bi bilo potrebe dati o tej zadevi pouka, in kakor da bi bilo z današnjimi postavami zadoščeno že v vseh ozirih. Zato je skrajna potreba, da se gospodje, ki sklicujejo ljudske ali delavske shode, lotijo tudi tega dela, da proučavajo postavo okrajnih bolniških blagajnic in delavskih zavarovalnic, in da potem ljudstvo poučavajo ne samo o dolžnostih, ampak tudi o pravicah, katere imajo posamni člani.
Kaj je vzrok, da napreduje socijalna demokracija? Od leta 1888., odkar se je izdala postava okrajnih bolniških blagajnic, imajo v Avstriji skoro 50 »/o vseh okrajnih bolniških blagajnic socijalni demokrati v svojih rokah. Ako bode mlačnost in nebrižnost drugih krogov za to stvar še dalj časa trajala, bodo kmalu postali socijalni demokrati posestniki teh eminentno humanitarnih zavodov. Prašajmo se, zakaj ?
Današnji delavci so nezadovoljni in tudi pri nas je še veliko nevednih. Celo veliko število delodajalcev nima niti pojma, kaj so okrajne
bolniške blagajnice, kaj delavska zavarovalnica proti nezgodam. Le to vedo, ko dobe plačilni list, da morajo plačati. O pravici pri volitvah ni ne duha ne sluha. Vsakdo pravi: Naj si volijo, kogar hočejo!
Nekateri resni možje celo smatrajo to za državne zavode, pri katerih posamezni nimajo nič govoriti, še menj pa odločevati.
Ali bi bilo mogoče, ko bi se delavci zavedali svojih dolžnostij in svojih pravic, da bi jim delodajalci več odtrgovali od zaslužka, nego je postavno dovoljeno? Gotovo ne! In vender, koliko se pri tem greši proti delavcu! Naj nekoliko pojasnimo stvar.
Vzemimo, da ima delavec na dan po 1 gld. 50 kr. plače Podjetnik ga zavaruje v kategorijo z jednim goldinarjem na dan, to je v prvem razredu, in plača v okrajno bolniško blagajno 75 krajcarjev na mesec. Delavcu more odtrgati 50 kr., podjetnik pa doplača iz svojega 25 kr. Kako se tedaj godi nevednemu delavcu? Na primer: Delavec dela tri mesece pri podjetniku, kateri mu na koncu odbije od celega zaslužka tri odstotke, češ to moram oddati okrajni bolniški blagajnici in delavski zavarovalnici proti nezgodam. Poglejmo si ta račun bolj natanko! Delavec je delal ves čas, namreč v treh mesecih, 70 dnij in zaslužil po 1 gld. 50 kr. na dan, tedaj skupaj 105 gld. Podvzetnik plača v blagajno za tri mesece trikrat po 75 krajcarjev ali skupaj 2 gld, 75 kr. Od tega denarja ima pravico odbiti delavcu od zaslužka le trikrat po 50 krajcarjev ali skupaj 1 gld. 50 kr., 75 krajcarjev in donesek za delavsko zavarovalnico pa mora po postavi sam doplačati. V resnici pa podjetnik odbije delavcu 3 »/„ od celega zaslužka, kar od 105 gld. znese 3 gld. 15 krajcarjev. Tako se delavec po krivici zatira. Vprašamo gospode načelnike okrajnih bolniških blagajnic, ali ni to resnica? Ne rečemo nikakor, da vsak podvzetnik tako dela, a vender jih je še dandanes dovolj. Ali je čudo, da so potem delavci polni nezaupnosti, in da najraje drve za tistim, ki najbolj hujska proti postavam?
„Svobodo, ali smrt!“
Zanimiva, 360 let stara knjiga leži pred menoj. Judovski zgodovinar Jožef Flavij natanko popisuje v njej, kaj se je godilo o razdejanju mesta Jeruzalema. Rimski vojvoda Tit seje bližal 1. 70. po Kr. z 80 tisoč vojakov dobro utrjenemu, s pitno vodo in živežem izvrstno preskrbljenemu mestu. Postavil je Tit pred mesto 340 strojev, s katerimi so vojaki metali sulice in težke kamne v mesto, in jemal je v naskokih posadko za posadko v predmestjdi. Ravno so bili Judje iz vse dežele prišli v Jeruzalem obhajat velikonočne praznike, tako da se jih je bilo sešlo okoli 3 mj’Mnnov. Namesto da bi se bili Judje složno zbrali in z združenimi močmi planili nad sovražnika, nastali so v mestu hudi prepiri in boji med njihovimi vojvodami. Vojvoda Ivan je s svojo četo zasedel hrib, na katerem je stal tempelj, vojvoda Simon se je utaboril na gori sijonski in na čelu tako imenovanim gorečnežem je stal vojvoda Eleazar. Lahko bi bili v sitiije skupaj premagalijsovražnika, stoječega pred mestom, a rajše so se tepli in klali domačini med seboj,
Kako bi se temu odpomoglo ? Mi pravimo: z javnimi shodi! Treba bi bilo uprizarjati shode in poučevati delodajalce in delavce, dramiti jih, vzgajati jih, da se bodo zavedali ne samo dolžnostij, ampak tudi pravic o katerih danes ne vedo skoro ničesar in menijo, da je vsejedno, kdo upravlja te važne zavode. Nihče ne dvomi, da lahko postanejo ti zavodi, ako so v pravih rokah in ako so delavci zavedni, pravi blagor delavcem trpinom.	(Konec pride.)
Izvirni dopisi.
S Štajarskeg-a, 8. septembra.
»Čej glas
Protiv Slavjan Slavjanskim bratjam
Meči vračil v prestupnij čas!«
(Homjakov.)
Nehote mi hodijo te besede na misel ravno zdaj, ko se slovenski narod pripravlja na vseslovenski shod v beli Ljubljani. Ali bodo voditelji in zastopniki slovenskega naroda pri tem shodu jedini? Poglejmo na leto 1848., v katerem so se zbrali naj večji in najslavnejši voditelji avstrijskih Slovanov v stostolpni Pragi. Tam so podpisali ta-le poziv: „Slovani brati! Kdo iz nas ne pogleda z žalostjo na našo minulost? In komu je neznano, da je to, kar smo pretrpeli, se zgodilo v naši nezavednosti in razdrobljenosti, ločeči brate od bratov? Ali po dolgih vekih, v katerih smo pozabili drug na drugega, v katerih se je toliko nesreč na glave naše sesipalo, prišli smo do tega spoznanja, da smo jedno, da smo brati." Takrat je imel ta poziv vseslovanski pomen. Obrnemo ga pa tudi lahko na vseslovenski shod. Na ta shod bodo prišli, kakor pričakujemo, zastopniki vseh Slovencev, bivajočih po Štajarskem, Kranjskem, Koroškem in Goriškem in Istri, razmotrivajoč in razpravljajoč težnje in krivice, katere tišče naš narod.
nV jedinosti je moč", to geslo našega presvetlega vladarja bodi tudi geslo naše! Jedini naj bodo zborovalci v vseh točkah in naj se sporazumejo med seboj, ne ozirajoč se na dosedanjo stranko ali mišljenje. Vsi bodimo jedna stranka
da je tekla kri v potokih. Mrliče so metali čez mestno ozidje in ž njimi polnili obmestni jarek. Več srda so kazali Judje do lastnih bratov, kakor do sovražnika, ki jim je prišel jemat svobodo. Če so tudi planili posamezni oddelki iz mesta, ni se jim posrečilo prebiti rimske vojske. Rimljani so jih polovili in marsikaki dan do 800 križali blizu mestnega ozidja. Ko so gledali Judje raz ozidja pruti mogočnemu rimskemu taboru, videli so v sredi brez števila križev, na katerih so mučne smrti počasi umirali njihovi bratje. Tudi ta pogled na umirajoče brate še ni napravil med njimi sloge. Jožef Flavij, ki je sam gledal to grozno klanje in smrt, trdi v omenjeni zgodovini, da je padlo Judov 1,100.000. Nekaj jih je pomoril sovražnik, nekaj lakota in kužne bolezni, veliko pa tudi -— domači meč.
Prišel je osodepolni dan. Tit napade mesto z vso silo. Slavni Jeruzalem vzamejo sovražniki in ga zažgo. Toliko je bilo plamenov na vseh straneh, da se je videlo, kakor bi gorela gora. Celo prekrasni tempelj je ukazal Tit zažgati, da bi tako uničil vero judov in kristjanov. Obe veri je jednako sovražil, češ, obe sta iz istega vira.
Če se izruje korenina se pokonča tudi deblo. Vojak je vrgel skozi okno baklo v tempelj in vnel se je suhi cedrovi les.
Ko so se od jedne strani izmed strašnih plamenov razlegali presunljivi stoki umirajočih Judov in glasno žalovanje duhovnikov, od druge strani pa zmage pijani klici sovražnikov, podala sta si vojvodi Ivan in Simon roki v spravo, a — bilo je prepozno! Zbrala sta v naglici vojvoda Ivan in Simon s klicem: „Svobodo, ali smrt!" vse svoje vojake. Borba je bila srdita, a končala se je za Jude, ki so bili že prej najboljše moči svoje potratili v medsebojnem boju, silno nesrečno, prinesla jim ni svobode, ampak smrt. Zgodilo se je, kar je prerokoval Izveličar. Častitljivi Jeruzalem so razdejali sovražniki, da ni ostal kamen na kamenu. Oropani so bili tako Judje svoje domovine, katero so sicer prisrčno ljubili, a zaradi slepega medsebojnega sovraštva preslabo branili.
Čemu ta zgodba ? Ali naj je to predpodoba naše ljube slovenske domovine? Ali stoji že Tit pred durmi slovenskega Jeruzalema — mile nam Slovenije?
proti sovražnikom. Jedini smo Slovenci po veri in po krvi, torej bodimo jedini tudi v zahtevah, tičočih se nas. Zakaj bi vsled naše nebrižnosti drugi narodi imeli več pravic in ugodnosti, kakor pa mi? Ali ne plačujemo jednakih davkov, ali ne nosimo jednakih bremen, kakor oni, ki hočejo vedno biti Slovanom gospodarji? Da, vse žrtve se od nas zahtevajo. In vender, ako se Slovenec predrzne betev prositi, mu je ne dajo. Pri dunajski obilno pokriti mizi našega vpitja o gladu ne slišijo. Nasprotniki nas zmerjajo z besedami: „du Win-discher, hast nichts zu verlangen, du windischer Hund, du \vindischer Trottel, šclaf, ščiave itd. Te in jednake lepe naslove smo si zaslužili v teku tistih let, ko so naši predniki morali stati na bojišču in na straži proti Turčinu in drugim sovražnikom in so prelivali kri za presvetlega cesarja in domovino!
. Mislim, da bode vseh zborovalcev prisrčna in iskrena želja, da bi imel shod res zaželjeni vspeh, da bi se določil program, po katerem naj bi se v prihodnje delovalo in ravnalo po vsi Sloveniji jednako. Posebno naj shod najde pot, na kak način bi se zajezila razširjajoča se socijalna demokracija, katera bi sicer prej ali slej jako hude rane vsekala slovenskemu narodu.
Toliko v prevdarek rojakom (pred vseslovenskim shodom!	Š.
Z Goriškega. Veselilo nas je, da je „S1. List“ poudarjal gospodarsko organizacijo ha Slovenskem. Vseslovenski shod naj bi na to stran kaj vkrenil ter vsaj na gospodarskem polju slogo dosegel. Sloga na gospodarskem polju je vkljub vsem prepirom možna, samo dobre volje in nekoliko samozatajevanja je treba pri vseh strankah. Žal, obojega je včasih premalo. Izkušnja uči, da sloga na političnem polju vpliva blagodejno tudi na gospodarsko organizacijo. Čestokrat brez politične sloge ni mogoče izdatnega doseči tudi v gospodarskem oziru. Različni časopisi, ki si drugače nasprotujejo, bodo le od slučaja do slučaja složno postopali na gospodarskem polju. Ako se včasih vkljub temu posreči, doseči tako slogo, je ta sloga le hipna, zavisna od trenutkov, nikoli pa ni trajna. Ako hočemo doseči na Slovenskem gospodarsko organizacijo, potrebno bi bilo, najpoprej organizovati slovensko časopisje. Veliko število slovenskih listov nam v gospodarskem oziru zelo škoduje. Žalostno je, da različni časopisi včasih le posameznim osebam služijo in ne splošni blaginji. Da to zavira složno in jednotno postopanje tudi na gospodarskem polju, je naravno. Marsikateri obrtnik, ali pa marsikatero gospodarsko društvo bi rado včasih svoje oglase poslalo v javnost. Ker je tu več listov in več strank, to opusti, ker se ne mara zameriti ne na levo, ne na desno. Gospodarskih društev je več na Slovenskem. Večkrat se pripeti, da celo leto ni glasu od nobenega. Zakaj? — Merodajne osebe pri društvu imajo obzire, nočejo se nikomur zameriti, zato je vse tiho in mirno, kakor da bi sploh društvo ne živelo. Da pri takih razmerah društva ne morejo uspešno razvijati se, je naravno. Ko bi se zmanjšalo število slovenskih časopisov, ter bi se listi takorekoč v jedno celoto zlili, napravili bi v gospodarskem oziru velikansk korak. Le pomislimo, kje.bi bili Slovenci, ako bi imeli v središču Slovenije krepek glavni dnevnik in vsaka pokrajina po eno lokalno glasilce ? O, ko bi bilo možno vse stranke prepričati, da le v slogi je možna gospodarska organizacija! Žal, da še o tem ni misliti! Nekateri diktatorji hočejo imeti neomejeno besedo pri časopisih. Eden bi rad splaval naprej, ker ga častihlepje žene, zato noče odstopiti, pod pretvezo absolutne narodnosti hoče drugi komandirati; tretji pod pretvezo vere hoče kako častno službo doseči, četrti hoče svojemu podjetju na noge pomagati, peti se mora zmaščevati nad svojim osebnim ali pa političnim ndsprotnikom, šesti je preveč napuhu vdan in ne more prenašati, da mu kdo ugovarja, itd. Zato pa imamo brez števila slovenskih časopisov, ki nekako vsi hočejo veljati, da so tu za občno blaginjo. V resnici so pa v občno škodo.
S tem nisem hotel druzega povedati, kakor to, da je jednotna gospodarska organizacija na Slovenskem po našem skromnem mnenju ne-
mogoča, dokler bo toliko listov izhajalo. Ko bi imeli urejeno časopisje, tedaj bi Slovenci videli, kam bi prišli v desetih letih na Slovenskem. To bi Vam bil naj večji udarec za vse naše sovražnike in splošni bojkot najhujše vrste. Tako pa društvo za društvom hira in propada, ker mnogo mož išče sebe in ne dobre stvari.
Zadnji občni zbor kmetijske družbe na Kranjskem je nepobiten dokaz, kako sploh politična razdvojenost kvari celo kmetijsko družbo, ki bi morala biti vzvišena nad vsemi političnimi strastmi. Isto velja tudi pri »Slov. Matici11. Po našem mnenju bi bil največjega pomena na Slovenskem tisti shod, ki bi dosegel jednotno organizacijo slovenskih časopisov.
Politiški pregled.
Poslanske zbornice prva seja je določena na dan 23. septembra. Za gospodsko zbornico bode imenoval predsedstvo vladar, za poslansko zbornico se bode pa vršila volitev novega pred-sedništva po poslancih.
Ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim se je dne 7. t. m. zopet pečal s perečimi zadevami v zbornici poslancev. Govori se, da bode odstopil minister Gleispach in da bode dr. Ebenhoch predlagan poslancem, da ga izvolijo predsednikom zbornice.
Cesar Viljem pride dne 20. septembra v Budapešto. Slavnostno predstavo v dvornem gledališču mu bodo napravili v madjarskem jeziku, kar nemškim listom posebno ne ugaja. Madjarska aristokracija se pa baje ne bode udeležila slav-nostij, prirejenih na čast nemškemu cesarju.
Sprava med Rusi in Poljaki je po mnenju Slovanom sovražnih listov močen steber za poslopje vseslovanstva. Zlasti jih jezi prisrčna uda-nostna adresa, katero je podal Vielopolski, voditelj poljskega komiteja, carju v Varšavi, v kateri se poudarja vez ljubezni, ki veže na carja in domovino milijone poljskih src.
Skupščina pravašev v Spletu žal ni sklenila, kakor smo nedavno poročali, jedinstva z narodno stranko, ampak je le obžalovala, da se je raztrgalo jedinstvo v stranki prava na Hr-vatskem, in izjavila, da se ne more pridružiti nobeni pravaški frakciji v Banovini, ter je odločno protestovala proti nasilstvom narodne stranke pri občinskih volitvah v Visu in Ma-karski. Naše mnenje je, da bi se vsi dalmatinski Hrvatje in Srbi lahko zjedinili proti skupnemu sovražniku v boju za svobodo in jedinstvo slovanskega naroda v Dalmaciji.
V	Solnogradu so imeli liberalni in nemško-nacijonalni obrtniki shod. Kričali so poslanci obeh strank v lepi harmoniji o zatiranem nemštvu. Tudi koroški pangerman Dobernik se je hudoval nad Slovani, posebno nad Čehi. Vladni zastopnik je pa zbor zaključil preden je bila prečitana sklenjena resolucija.
Sooijalnodemokratske m anif estacij e „miru“. Proti socijalnodemokratskemu sestanku »miru** v Pragi priredili so narodni češki delavci iz Prage dvajset zborovanj. Razni listi povdarjajo, da bi bilo lepo, ko bi bilo pri socialnodemokratskih manifestacijah malo več logike in doslednosti. Tako je pa malo čudno, da socijalni-demokratje hote imeti mir med narodi, zajedno pa pozivljejo vse delavce na boj proti meščanstvu. Mir hote imeti med narodi, a vojno, najsrditejo vojno med stanovi. To se ne strinja in vzbuja resne dvome v socijalnodemokratski iskrenosti.
Politika in cerkev. V italijanskih časnikih se razpravlja vprašanje, če se sme govoriti pri katoliških shodih, ki se vrše po cerkvah, v čisto političnih vprašanjih. „L’ Osservatore Romano", glasilo Vatikana, se je izjavil v negativnem smislu. — V Parizu so pa v cerkvi sv. Srca po povelju kardinala nadškofa zaradi sklenjene rusko-fran-■coske zveze zapeli „TeDeum“ in drugi francoski škofje so ukazali, da so se po cerkvah v ta namen opravile javne molitve Bogu v zahvalo. »Ako so iz cerkve izključena čisto politična vprašanja, ni pa izključeno rodoljubje“, pristavlja k temu poročilu »Obzor**.
Domače novice.
Pozdravljeni mili bratje, ki se odpravljate na pot v belo Ljubljano na vseslovenski shod! Niste nam bratje samo po krvi, ampak tudi po mišljenju. Misel sloge, za katero se v prvi vrsti bori »Slov. List“, nosite gotovo vi vsi v srcih svojih. Da bi pomagali oživotvoriti to misel, žrtvujete trud daljne poti. Res plemenita je ta domoljubna žrtev. Bog vas vse blagoslovi! Dobro došli! — Žalostno je, da moramo še dušiti želje, ki bi tako rade skočile na dan že na tem vseslovenskem shodu. Žalostno, da morajo naši župani in župniki v Ljubljano še le hoditi pričat, da smo Slovenci stiskani. Žalostno, da moramo vseslovenski shod delati za ministre, ko bi ga tako živo potrebovali za narod slovenski. Vender premagajmo te grenke čute z veselim nažnaniloul, da prihajajo bratje, z upom, da noč beži in se bliža dan! Ta shod je jutranja zarja, ki oznanuj drugi, lepši shod vshajajočega solnca, od vseh pravih rodoljubov težko pričakovani slovenske sloge shod, na katerem se določi krščanskim Slovencem skupni krščansko-slovenski program.
Osebne vesti. — Iz Sarajeva dohaja radostna vest, da je papež imenoval našega rojaka nekdanjega jako priljubljenega podvodjo in profesorja ljubljanskega semenišča, velezaslužnega generalnega vikarja v Sarajevu preč. g. dr. Antona Jegliča pomožnim škofom. Jutri bode posvečen v škofa. Mnoga leta! — Č. g. Matija Mrak, stolni vikarij v Ljubljani, je prezentovan za župnijo Bohinjska Bela. — Župnijo Višnjo Goro je dobil č. g. Matej Kij un, dosedaj župnik v Zgor. Tuhinju.— Č. g. Matej Riepl, kaplan v Št. Jakobu v Rožu je premeščen v Spod. Dravberg. — Semeniški podvodja gosp. Rok Merčun je imenovan katehetom mestnih ljud skih šol v Ljubljani. — Diplomirani živinozdravnik Jožef Stegu se je naselil v Mokronogu, kjer bo izvrševal svoj zdravniški posel. — Včeraj po noči je umrla v ljubljanskem uršulinskem samostanu č. mati Alfonza R i e d e r, roj. Ljubljančanka. — Suplent na ljubljanski višji gimnaziji Mihael Markič je imenovan profesorjem na gimnaziji v Novem Mestu.
Za vseslovenski shod je zanimanje jako veliko zlasti med izvenkranjskimi Slovenci in isterskimi Hrvati. Pride tudi rusinski državni poslanec Barvinski. Vabil se je izdalo do 3000, na banketu bode pa prostora za 300 do 400 oseb. Ljubljana bode napravila lep vsprejem, mesto bode vse v zastavah. Z upom, da se doseže sloga, bi bila umestna tudi razsvetljava hiš.
Zjokal bi se človek, pravi tržaška „Edinost“, ako pomisli, kako na vse drugačni stopinji bi bila politična šola našega naroda, da smo porabili za šolanje one zlate čase, ki smo jih potratili v medsebojno klanje in — pohujševanje!
Za želodarje hoče po vsej sili napraviti Malovrh ljubljanske Sokole. Mi smo pisali v zadnjem listu pogojno: »ako se bode odbor »Sokola*1 potegoval za politične kozle svojega staroste, izgubil bode peruti. Narod naš sam mu bo vzel ponosno sokolsko pero in nataknil mu želod. Ako ima g. dr. Kušar pogum, naj le skliče občni zbor »Sokola1* in stavi predlog, da naj »Sokol “ pritrdi zvezi z Nemci, jedno-dušno bi vsi brati Sokoli s Češkega odgovorili: »Hanba!1* in slovensko ljudstvo bi reklo! »To, to je dihur ?“ — Malovrh pa poroča v »Narodu,“ kakor da so že vsi Sokoli potrdili zvezo z Nemci, pišoč: »Sokolom se bode strgalo pero in obesil se jim bo na čepico želod. »Slov. dihur11 je že vse z blatom ometaval, kar se ne ukloni njegovim diktatom. Sodimo, da se »Ljubljanski Sokol “ po najnovejšem napadu tega umazanega revolverlističa ne more čutiti razžaljenega, ker patroni »Slovenskega dihurja** sploh nikogar razžaliti ne morejo.“ — Mi nismo Sokolov še nikdar žalili, marveč smo jih že večkrat hvalili. Žal, da pa Malovrh sme valjati po »Narodni kloaki“ kogar hoče, in tudi brate Sokole, ko piše o njih, kakor da bi bili že vsi potrdili sramotno zvezo z Nemci in tedaj zaslužili si želode.
Provokacija! Dne 31. oktobra bode v Ljubljani velikonemška slavnost »Siidmarkischer Sangerbund“-a. Po celjskih dogodkih smatramo
Letnik II.
SLOVENSKI LIST
Stran 309.
to slavnost za drzno provokacijo. Ni dosti, da nas izzivajo Nemci na vseh koncih in krajih, niti v našem središču nas ne pustč pri miru. Upamo, da bo ljubljansko Slovenstvo dn6 31. oktobra celokupno ter da bode znalo varovati čast slovenske Ljubljane. Občinski svet ljubljanski je v svoji seji dne 7. t, m. jednoglasno naročil županu, naj stori vse korake, da se ta izzivajoča slavnost v Ljubljani ne bode vršila.
Koroški Slovenec v Ljubljani. Piše se nam: „Minoli teden sem čez mnogo let prišel zopet v Ljubljano, a tako se mi je pristudila, da me kar nič več ne mika tja v „slovensko“ metropolo.
V odlični gostilni sem sedel ter poslušal, v katerem jeziku govorš drugi gostje. Vse vprek je nemško govorilo, dasi so bili gostje Ljubljančani in znani Slovenci. Krono tej sramoti je pa naredil gospod, ki je malo pozneje došel (Slovenci v tujini ga v šali imenujejo slovenskega kneza).
Ta prvak je spoštljivo pozdravil jedno omizje z besedami: „Habe die Ehre meine Herrschaften" ter dalje govoril nemški. Od te mize sem tudi čul: „Sie, Kellnerin, bringen Sie mir den „Slo venski Narod."! Taki so Ljubljančanje! Lahko rečem, da je dotičnik (imenovan slovenski knez) prvi mož v taboru „narodne“ slovenske (?) stranke, a on govori v krčmi le po nemški! To je prvak! Povem naj še to, da mi je natakarica predložila nemški „Speisezettel“ ter na moje pra-šanje po slovenskem listu odgovorila, da je bil dozdaj vsak z nemškim zadovoljen. O, ti bela nemčurska Ljubljana-ti! Ni čudo, če nas tujci niti ne upoštevajo kotnarttd; saj sami skrivamo svojo narodnost. Le tako naprej, čez par deset letij bomo „slovenski Nemci" !
V premislek. V torek je prišla v Ljubljano brzojavka: „Mladočeški meščanski klub je sklenil pozvati praški mestni zastop, naj odstrani z mestne hiše vse nemške napise". V istem Času, ko smo se Slovenci potegovali za samoslovenske
-ulične napise v Ljubljani, odkazal je pa gospodar naše mestne posvetovalnice pri napisih na mestnih hišah nemščini odličen prostor. Kaj bi bilo, ko bi naši narodnjaki na magistratu trdne odločnosti bratov Čehov ne priporočali nam samo v dolgih govorih, ampak jo sami dejanski posnemali? Ali bi počila potem nemško-slo venska zveza?
V Kropi bode jutri veselica na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Veselica se vrši v Jarmovi gostilni.
V Dobrepoljah bode ondotno bralno društvo praznovalo jutri slavnost blagoslovljenja društvene zastave. Popoludne je ondi ljudski shod, na katerem govorita gg. drž. poslanca dr. Krek in dr. Šušteršič.
Laški napisi se zopet prikazujejo po Ljubljani. Najnovejši se je pokazal v Kolodvorskih ulicah nad vrati gostilne pri Kranjcu. Ali bo sedaj nosila Ljubljana poleg nemškega še laški pečat?
Koncert Slavjanski. Dimitrij Slavjanski priredi tekom prihodnjega tedna dva koncerta v Ljubljani, pri katerih nastopi tudi njegova hči Margareta. Izvrstno!
Cesarski pesmi so na predvečer rojstnega dne cesarjevega žvižgali v Gradcu. Ali ni bilo nobenega, ki bi bil graške Tevtončke prijel za ušesa ?
»Karntner Allgemeine Zeitung“, ki je izhajala v Beljaku — tiskali so jo zadnji čas v Ljubnem na Štajarskem — je zmanjkalo sape. „Beljaške Urše" ni več! Ta list ima velike za sluge za divjanje koroških renegatov napram
Slovencem.
Občinski odbor mesta Kranja vabi na slavnostno otvoritev novega gimnazijskega po slopja dne 18. septembra. Vzpored: A, 1. Ob 8. uri zjutraj na kolodvoru vzprejem zastopnika visoke c. kr. učne uprave, dostojanstvenikov in došlih gostov po občinskem odboru. 2. Ob 1/a9. uri slovesna sv. maša v župni cerkvi. 3. Sprevod h gimnazijskemu poslopju. 4. Vzidanje sklepnega kamena in odkritje spominske plošče. 5. Blago-slovljenje poslopja in kapele. 6. Slovesna oddaja poslopja visoki c. kr. učni upravi. 7. Ogledovanje prostorov. B. 8. Ob 1. uri skupni obed v gostilni gosp. Petra Mayr a. 9. Ob 4. uri promenadni koncert godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27., v Fran-Josipovem drevoredu.
10. Ob 8. uri večerna zabava s koncertom vojaške godbe v prostorih gosp. Petra Mayr-a in v prostorih „Narodne čitalnice". Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj to naznani gostilničarju g. Petru Mayru do 15. septembra. Kuvert a 2 gld.
Na državni gimnaziji v Kranju, ki se prav lepo razvija in dobi sedaj prekrasen nov dom, je deželni šolski svet dovolil vsporednico tudi za tretji razred.
V Spodnji Idriji je socijalno demokratski shod dne 8. t, m. župan razpustil zaradi razgrajanja in mokrači so potem hudičali po vasi vso noč.
Glas iz občinstva. „Narod'' pripoveduje, da občinski svet in župan Hribar ne smatrata g. Jos. Turka pravim občinskim odbornikom, in da je bil g. Jos. Turk povabljen na sejo le zgolj iz prijaznosti (Živahno pritrjevanje). Čudno je le to, da župan pusti g. Turka tudi glasovati, kar iz same prijaznosti po zakonu ni dovoljeno vsakemu, in da se iz prijaznosti ne vabijo tudi drugi' gospodje, stoječi pred rotovžem.
V Dragomlju pri Domžalah je bil v ponedeljek velik požar. Upepeljenih je 18 poslopij. Škode je okoli 44.000 gld.
Sestanek slovenskih pisateljev, umetnikov in knjigotržcev. Dne 7. t. m. sešlo se je v Ljubljani nekoliko pisateljev, umetnikov in knjigotržcev, ki so se posvetovali o tem, da se priredi pisateljski shod. Po daljšem pogovoru sklenilo se je, da se skliče pisateljski shod drugo leto v Ljubljani. Za letos tega shoda ni moči prirediti, ker je za to premalo časa. Nadalje se je sklenilo, naj se pisatelji, umetniki in knjigotržci snidejo dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v spodnji kavarni v „Narodnem Domu" na neprisiljen pogovor v to svrho, da se izvoli pripravljalni odbor, kateremu se poveri naloga, da določi program pisateljskemu shodu. Ker je pričakovati, da se dne 13. t. m. v predvečer vseslovenskega shoda snide v Ljubljani lepo število slovenskih razumnikov, vabijo se tem potom vsi pisatelji in pisateljice, umetniki, knjigotržci in sploh vsi prijatelji slovenske knjige na sestanek dne 13. t. m., da izvolijo pripravljalni odsek. Posebna vabila se ne bodo izdajala.
Za kaj je to dobro? Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani razglaša v „Slovencu" in „Narodu", da naj se učenci, ki žele na novo vstopiti v nemški oddelek prvega razreda, oglase dne 15. septembra, da se pa v slovenski oddelek prvega razreda v tem obroku učenci na novo ne bodo vsprejemali. — Ali se ne silijo na ta način direktno nekateri slovenski učenci, ki se niso prej vpisali, da morajo vstopiti v nemški oddelek?
Iz šentruperške doline na Dolenjskem se nam poroča, da je g. knezoškof ljubljanski v sredo slovesno posvetil prenovljeno cerkev šentruperško. Štiristo let stoji prelepa cerkev, kateri ni blizo enake. Zidana je v čistem gotskem slogu, pri-prosta, nežna slikarija na oboku in na stenah jo zelo krasi. Pri slavnosti se je posebno odlikoval šentruperški pevski zbor pod vodstvom g. organista Mateja Holmarja. Knezoškof je v Št. Rupertu deli) tudi zakrament sv. birme, ki ga je prejelo nad 800 otrok. Po Št. Rupertu je bilo mnogo veličastnih slavolokov.
Shod na Viču je priredilo slovensko kato liško delavsko društvo v četrtek 9. t. m. Poročal je na shodu č. g. dr. Krek, ki je povdarjal, da je naloga poslancev, ljudstvo poučevati o njega pravicah. Državne poslance bi morali volilci iz koriščevati (v Ljubljani Kušarja? Opomba stavčeva), zahtevati od njih, da spolnjujejo dolžnosti poslanske. Pojasnjeval je obširno položaj v naši državi. G. Gostinčar je navdušeno govoril o narodnem vprašanju ter brisal po nemškutarskih mokračih, Zborovalci so z zanimanjem poslušali govore in tudi z glasnim pritrjevanjem pokazali, da se strinjajo. Shod je bil zelo dobro obiskan, tako da ni nihče kaj takega pričakoval. Za to se slovenski delavci zahvaljujejo svojemu vrlemu tovarišu Juriju Končanu, ki je sprožil misel, prirediti na Viču shod, in je tudi za shod veliko storil. Hvala tudi g. Janku Travnu za blagovoljno prepustitev res lepih prostorov v svrho shoda. Tudi nekaj socijalnih demokratov je prišlo na shod, a biti so morali mirni, le zunaj so ne-
kateri, o katerih se je že poprej vedelo, hoteli delati zgago, toda tudi tem je kmalo ušlo srce v hlače.
Na Koroškem se bodo vršile letošnjo jesen in prihodnjo pomlad nove volitve za občinske odbore. „Mir“ kliče koroške Slovence na delo. Koroškim bratom želimo že naprej mnogo blagoslova božjega!
Pernhartova razstava slik je bila v Celovcu. Mnogo njegovih lepih slik je poslal na razstavo tudi ljubljanski muzej. Pernhart je bil rodom Slovenec, doma od Brankovce nad Tinjami,
Družba sv. Mohorja ima letos 71.540 udov, žal, 3C87 udov manj, kakor lansko leto. Napredovala je družba le na Hrvaškem, v Ameriki in drugih tujih krajih, nazadovala pa po vseh slovenskih deželah. Za razloga tej žalostni prikazni se navajata slaba letina in potres, a nam se zdi, da člani družbe sv. Mohorja pred vsem žele lepih povestij. Prav bi bilo, ko bi Slovenci bolj skrbeli, da dobi ljudstvo več zabavnega berila in konec poročila o domačem boju.
„Schulverein“ sega vedno predrznejše po slovenskem Spodnjem Štajarskem. Najbolj mu pri tem pomagata deželni in mariborski okr. šolski svet. Sedaj hoče osrečiti s ponemčevalnico faro sv. lija v Slov. goricah, katero zadnji čas Nemštvo naskakuje s podvojeno silo. Vesela je pa vest, da so se Pekrčani od »Schulvereina" ponujane dobrote po dolgih rekurzih vender ubranili in da bo tam nemške šole v jeseni konec. Naj bi se tudi Št. Iljci krepko postavili po robu nemški pohlepnosti!
Italijanska strast. Zadnjo nedeljo meseca avgusta je bilo romanje tržaške katoliške družbe k Materi Božji doli v Istro blizu Poreča. Kakor običajno, se je vdeležilo romanja tudi lepo število Slovenk in Slovencev. Laška duhovščina pa je slovenskim vdeležencem prepovedala moliti in peti v slovenskem jeziku. Vedno lepše!
Električno železnico na Sv. Višarje bode napravila tvrdka Siemens & Halske. Židovska tvrdka ne bode imela izgube, ker božjo pot na Višarje obiskuje na leto okoli 60.000 ljudij.
Hrvatsko gledališče v Zagrebu in deželno gledališče v Ljubljani brez napisa. „Obzoru prosi intendanta hrvatskega gledališča, da izposluje od vlade hrvatskemu gledališču napis. Napise imajo baje vsa gledališča v Evropi. Naj se zgradba označi za hrvatsko gledališče. Tudi v Ljubljani nima deželno gledališče napisa. In zakaj ne ? Zato, ker se je slovenska večina udala Nemcem, kateri niso hoteli prvotno določenega primernega slovenskega napisa na naši zgradbi. Vidi se, da na oni strani Sotle vladajo Madjari, na tej pa Nemci.
Nova maša ogerskega Slovenca. Dan 25. julija 1897 je bil znamenit dan za občino Krajno ob štajarsko-ogerski meji in za celo župnijo ti-šinsko. Obhajal je namreč ta dan svojo veselo primicijo č. g. Jožef Klekl, novomašnik sombo-teljske škoiije. V krasni, deloma že prenovljeni župni cerkvi v Tišini se je zbrala nešteta množica pobožnih prekmurskih Slovencev in Slovenk, da bi se udeležili prve presvete daritve svojega vrlega rojaka. Pridigoval mu je med ogerskimi Slovenci dobro poznani izvrstni govornik, g. Jožef Bagary, župnik martijanski. Popoldne pa se je obhajala lepa versko-narodna slavnost na domu primicijantovem, kjer se je zbralo mnogo tamošnjih odličnih Slovencev duhovnih in posvetnih in priprostega ljudstva. Na potu tja je bilo postavljenih več slavolokov s slovenskimi napisi v madjarskem pravopisu, kakor: Bog zsivi novomesnika! — Blagoszlovlen, ki pride vu im6nu Goszpodnovem! Najlepši pa je stal pred rojstno hišo primicijantovo z napisom: Dnesz je vcsinyeno zvelicsanye etoj hizsi! Tu je plapolala ogerska zastava, poleg nje pa tudi lepa slovenska trobojnica, ki je jasno pričala vsem, da tukaj bivajo Slovenci, ki se še zavedajo svoje slovenske narodnosti.
Zanimiva razsodba gled6 volilne pravice v mestni skupini. Mnogo kmetskih posestnikov ima tudi v kakem trgu ali mestu, katero voli v mestni skupini, kako posestvo ali hišo, od katere plačujejo nad 5 gld. davka. Vpraša se sedaj, kje volijo taki posestniki, ali v kmetski
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejših
klobukov, cilindrov čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. VelespoStovanjem
J. Soklič,
Stari trg st. 1 (pod Trančo).
skupini, ali v mestni skupini ? Pri zadnji volitvi v državni zbor so v Celju pustili voliti z nemško stranko take posestnike iz kmetskih občin; slovenske kmetske posestnike pa so n. pr. na Vranskem, Laškem, v Šoštanju itd. izbrisali iz mestne skupine ter tako vzeli narodni stranki lepo št'evilce glasov. — Da se ta reč enkrat za vselej dožene, da se ne bode merilo zanaprej drugače za Nemce, in drugače za Slovence, vložil je g. dr. Ivan Dečko v Celju za Mihaela Tajnika iz Družmirja, Janeza Hliša, Martina Pu-šovnika, Jurija Stropnika, katere je namestništvo dalo iz volilnega imenika trga šoštanjskega izbrisati, pritožbo na državno sodišče na Dunaju. Državno sodišče je pritožbi ugodilo, ter z razsodbo od 7. julija 1897, štev. 210. izreklo, da je namestništvo z izbrisanjem Mihaela Tajnika, Janeza Hliša, Martina Pušovnika, Jurija Stropnika volilno pravico kršilo, to je, državno sodišče je izreklo, da imajo taki kmetski posestniki, če tudi stanujejo v kaki kmetski občini, volilno pravico (za deželni in državni zbor) jedino le v mestni skupini.	(„Dom“.)
Društva.
Vrtno veselico priredi »Društvo knjigo vezov, galanterijskih knjigovezov, kartonažnih izdelovalcev in njihovih pomožnih delavcev na Kranjskem" v nedeljo, dne 12. septembra 1897 na vrtu gostilne pri „Ferlincu“. Pri veselici sode luje iz posebne prijaznosti sl. slov. del. pevsko društvo „SIavec“ in sl. tamburaški klub „Zvezda“. Začetek ob i. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo, otroci so vstopnine prosti. Čisti do hodek namenjen je blagajni za podporo obolelim društvenim članom.
Slovenska krščanskosocijalna delavska zveza se snuje v Ljubljani. V pripravljalni odbor so izvoljeni gg.: dr. Debevec, Gostinčar,
ŠtefS, Zalesjak in Ziller. Podrobneje o novem društvu v kratkem
Ognjegasno društvo v Črnem Vrhu nad Idrijo otvori dne 19. septembra slovesno svoj „Dom“. O tej priliki nastopi tudi društveni pevski zbor.
Slovensko pevsko društvo v Ptuju naznanja vsem gospodom poverjenikom, p. n. društvenikom in slav. slovenskemu občinstvu, da za tekoče leto 1897. odpade nameravana velika pevska slavnost, in sicer zaradi mnogih narodnih slavnostij, ki so se tako slovesno in častno vršile po Spodnjem Štajarskem in v oči-gled prepotrebnega vseslovenskega shoda. Redni veliki zbor pa se skliče glasom § 15 društvenih pravil v sredini meseca oktobra t. 1. v Ptuj. Prihodnje leto 1898 vršil se bode gotovo veliki pevski zbor, za katerega je določil odbor naslednje pesmi: 1. „Jadransko morje/ moški zbor, Hajdrih. 2. „Pozdrav,“ mešan zbor, Foerster. 3. »Križari na morju,“ mešan zbor, Bendi. 4. „Ave Marija," šesteroglasen mešan zbor s spremlje-vanjem orkestra, Foerster.
Slovenskim abiturijentom in visokošolceml
„Slovenija“ in ,,Triglav" sta že priobčila svoja poziva, s katerima vabita slovenske akademike in abituri-jente v svoj krog.
Dobro je, če si upa slovenski abiturijent na Dunaj ali Gradec; — neumestno pa bi bilo, Ce bi bilo v zlati slovanski Pragi vedno tako malo slovenskih visokožolcev, kakor doslej. Po dva, trije, k večjemu pet se jih je zbralo v stolici češkega kraljestva, v metropoli avstrijskih Slovanov. Kaj je neki vzrok temu čudnemu pojavu? Človek se mora čuditi tem bolj, čim bolje so mu znane tenke razmere, v katerih živi slovenski visokošolec na Dunaju ali v Gradcu.
V	Pragi so razmere drugačne, boljše; kajti življenje je tu mnogo ceneje, nego v katerem koli drugem mestu.
Pomislek, češ, ne znam češkega jezika, — ne velja; zakaj že v prvem polletju se ga naučiš toliko, da lehko slediš predavanjem.
Ce se pomisli, koliko je vredno, če se naučiš češkega jezika, katerega veljava bode — kakor i ona češkega naroda — še vedno bolj rasla; če se pomisli, da boš potem lahko delal z vsemi silami na udejstvenje češko-slovenske vzajemnosti, ker jo boš za časa svojih študij okušal v Pragi v polni meri, in ker boš spoznal visoko stoječo češko kul-uro, pride se do zaključka: naj m en j jedno leto naj
©
i
©
©
©
I. kartonažno fabrikacijo g
na Slovenskem	©
priporočam vsem p n. gg. fabrikantom, trgovcem, S obrtnikom itd., kateri potrebujejo kartonažo (škatlje) S za export in domačo rabo. Kartonažo izdelujem s S strojem po fabriški ceni.	S?
Imam bogato zalogo najboljše vrste, pa- q pirja, črnila, svinčnikov in vse šolske in pisar- q niške potrebščine. — Dobro! Ceno!	q
Ivan Bonač,	^
trgovec papirja in knjigovez v Ljubljani, © Šelenburgove ulice.	©
P. n.
Usojam si uljudno naznaniti da sem se preselil s svojo izvrstno urejeno
črevljarsko delavnico
v Kolodvorske ulice št. 12.
Kakor doslej, bodem tudi na novem prostoru čast. duhovščini in slav. občinstvu točno izvrševal naročila ter postregel s solidnim blagom in nizkimi cenami
V	nadeji, da se na novem prostoru krog mojih od-jemnikov znatno pomnoži, beležim
najodličnejšim spoštovanjem
Avgust Mate, črevljar
študira vsaki slovenski visokošolec v Pragi, ako že ne more vseh študij tu izvršiti.
Zbirališče slovenskih visokošolcev v Pragi je „11 r-vatsko-sloveliski klub‘‘, ki je podružnica velikega go vorniškega in literarnega društva ,,Slavia", ki razpolaga z več nego 200 političnimi časopisi in blizu 100 revijami. Vpisnina in letnina je 2 60 gld
Kdor eventuelno želi natančnih pojasnil naj se obrne na podpisanca.	Ant.	Dermota,	pravnik.
V	Železnikih 10. septembra 1897.
Zahvala.
Podpisana podružnica izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo velečastitemu g. A. Koblarju za krasni govor; p. n. oddelku slavnega pevskega društva ,,Ljubljane" in slavnemu tamburaškemu klubu ,,Zvezda" za prijazno sodelovanje; cenjenim gg. darovalkam in darovalcem za lepa darila in sploh vsem, ki so pripomogli, da se je veselica tako izborno obnesla.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda
v Logatcu, dno 6 septembra 1897.
Josipina Tolazzi,	Ivanka	Arko,
t. C. predsednica.	t.	č.	tajnica.
Proda se iz proste roke
jednonadstopna hiša
sestoječa iz 9 sob v Zalogu pod Ljubljano št. 16.
Hiša je zaradi svoje lege jako prikladna za izvrševanje vsakeršne obrti, posebno gostilničarske, ker ima poleg obokane kleti še ledenico, kegljišče in vrt ter prostorno dvorišče z obokanim hlevom za 12 glav žiyine, skednjem in šupo za vozove.
Na željo proda se tudi komaj 10 minut od hiše oddaljena njiva in senožet.
Kupnino je plačati v treh letnih obrokih
Sicer je pa vse nadrobno poizvedeti v pisarni gosp. dr. M. Hudnlk-a v Ljubljani.
Lekarna pri Mariji pomagaj
EfiL. Leusfek,
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta.
Melusine- zobna in ustna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steki. 50 kr.
Neprekosljivega učinka je
Tanno-Chinin tinktura za lase
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1 steklenica 50 kr z navodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Leusiek.
LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.
JOSIP REBEK,
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh
ključavničarskih del -HN§r
ter napeljavo
hišnih telegrafov in telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
—===== Cene nizke. ———
• I Agitujtc za„Slovenski List“!
— Pridobivajte novih naročnikov !
F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani
************* **************
~ XI ^ TTTTVT/V O /X	T	-	1	L	.	*
ft
y	ponujajo po najnizjin cenah vsakokoli množino
x zidarske opeke, x x	,	x
S zarezane strešne opeke (Falzziegel) g
^	(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
* stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz *
*	vlitega železa
* lončene peči in štedilnike *
(lastnega izdelka)
x ijsir Roman - ccmcnt -Hi X
* Dovški Portland-cement H kakor vse v stavfoinsko stroko spadajoče predmete. *
Majnižje cene!!!	S
************* ************* *
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konaoroij »Slovenskega Liata\ Tiaek J, Blatnikovih naslednikov v Ljubljani,