Združene igre narodov, ki so v zadnjih dneh minulega tedna v Izolo pripeljale 130 otrok in njihovih spremljevalcev iz Češke, Avstrije, Nemčije, Madžarske in Indije so za nami.
O potrebnosti ali nepotrebnosti takšnih prireditev seje v Izoli pred tem razpravljalo, gotovo pa je vsekakor eno: za silo se da preživeti tudi ob kruhu in vodi, ampak ta kombinacija v naši civilizaciji ni dobra niti za shujševalno dieto.
V današnjem svetu je vse pogosteje slišati:	"prijateljstvo,
mir, spoznavanje drugačnosti, spoštovanje človekovih pravic, razumevanje, toleranca." Ti pojmi tudi označujejo temeljno poslanstvo Združenih iger narodov - vse prevečkrat celo banalno, saj jih posebej radi valjajo po ustih tisti, ki s svojimi dejanji uveljavljajo ravno nasprotno. Je torej kaj možnosti, da se zares »primejo«? Tudi preko takih pobud, kot so igre narodov ? Več kot 100 izolskih otrok je na račun iger odpotovalo v tuja mesta, med vrstnike drugih narodov, jezikov in kultur ter z njimi navezalo stike. Za mnoge med njimi je takih priložnosti, ki jim odpirajo svet, malo. Pogled v svet pa pomeni širjenje obzorij, kar pomeni vse manj ozkosti v mišljenju, nazorih in vedenju. Prav ta ozkost pa je sovražnica vseh prej omenjenih lepo zvenečih besed, ki jih sicer dobro poznamo, a v glavnem ne vemo dobro kaj bi z njimi počeli.
Morda so tudi takšne igre priložnost, da si naši otroci pridobijo kakšno izkušnjo več in prav izkušnje so najboljše učiteljice.
(KB)
fcrlivol
PAPIRNICA IN KNJIGARNA
NAUTILUS
'splošno gradbeno podjetje
POSTOjNSKA 5 IZOLA / tel./fax: 646 - 694
Adriatic (gJEH2}3M
vaša zavarovalnaJBBh^WWTWST1
Obala 114, Portorož tel.: 066 /770 -328, 770-728 fax: 066/ 770-329
matouh-
CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
IZKUŠNJE SO
NAJBOLJŠE
UČITELJICE
POLETNI MANDRAC
Temperatura je šla čez 30 stopinj, računalniki črkujejo, pot teče po hrbtu, svetniki se bodo še zadnjič sestali pred dopusti, naši dolžniki vztrajajo z neplačili, upniki vztrajajo z zahtevami, blagajna je prazna ...
Takšen je trenutno pogled v uredništvo Mandrača, kjer mrzlično iščemo zdrave ekonomske rešitve. Dotlej nam ostane le racionalizacija v obliki poletne oblike časopisa, ki bo imel kakšno stran manj in kakšno barvno sliko v minusu. Dokler ne ugotovimo, kako iz vode narediti vino bodite razumevajoči. Hvala.
f BOUTioue ninn ^
IZOLA Ljubljanska 40, tel. 066/646- 225
Spet preseneča:
-	z veliko tradicionalno junijsko prodajno akcijo čudovitih "BUNNY" bluz po proizvodnih cenah za gospe in gospodične
-	z lastnimi unikati
-	z odštekano kolekcijo "AJTIM" za mlade
-	s posebnim popustom za gotovinska plačila
-	z vračilom parkirnine in še in še ...
Bodite drugačne, oblačite se pri NINM^
Društvo Invalidov Izola
vabi svoje člane na enodnevni izlet na Ptuj Ogledali si bomo Ptujski grad, terme in še kaj.
Izlet bo dne 20. junija 1998 z odhodom ob 6. uri izpred Lipe.
Prijave in vplačila v pisarni D.l. Izola vsako sredo od 15. do 17. ure.
Vabljeni.
SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE
vabilo
18. junija 1998 bo v Celju srečanje upokojencev Slovenije in ogled sejma "Za zdravo življenje z naravo - Senior" ter malica. Popoldne je odhod v Terme - zdravilišče Topoljščica, nato v Zavojah kosilo in ogled Kavčnikove domačije, ki je evropski kulturni spomenik. Pred povratkom bomo obiskali še Velenjski grad z bogatimi muzejskimi
zbirkami.
Cena za prevoz, vstopnine in hrano je 4.000 SIT.
Odhod z avtobusom ob 6. uri ispred Lipe.
Prijave za izlet sprejemamo na Društvu upokijencev, Plenčičeva 3
tel.: 648 - 424.
Na območju med izolskim pomolom in SGTŠ sem izgubil korekcijska očala. Poštenega najditelja čaka presenečenje. Tel.: 2112012
•	PRODAM 3 SOBNO STANOVANJE 80m2, CENTRALNA ETAŽNA, BALKON, KTV, TELEFON v starem delu mesta - NOVOGRADNJA, tel.: 63 - 183 po 16 uri.
•	UGODNO prodam 6m železni kontejner, tel.: 645 296
•	PRODAM SKUTER PIAGGIO ZIP, nov, tel.: 648 588
•	NUJNO POTREBUJEMO VEČ PASJIH UTIC, LAHKO RABLJENE, POTREBNE POPRAVILA. Kdor jih odstopi naj pokliče na tel. 066/ 62 814
PRISRČNI IN IGRIVI MUCI išeta topel dom. tel.: 066 / 648 628
Mladiči čistokrvni nemški ovčarji iščejo dobrega gospodarja ter topel in prijazen dom.
tel.:648-628
je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066/600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik/elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET
ŽR: 51430 ■ 603 - 32431 / Tisk: GRAF/KA Glavina. Galon_______________
ŽUPANJA USTAVILA GRADNJE
Izolska županja Breda Pečan je sprejela sklep s katerim v času glavne turistične sezone v izolskem starem mestu prepoveduje zunanja gradbena dela, seveda tista, ki terjajo zasedbo javne površine.
Sklep se glasi tako-le:
-	V času turistične sezone od 1.7. 1998 do 30.8.1998 se na območjih Krajevne skupnosti I. in II. prepovedujejo vsa zunanja gradbeno vzdrževalna dela na objektih in napravah, ki imajo za posledico zasedbo javne površine.
-	Prepoved iz 1. točke ne velja za nujna gradbeno vzdrževalna dela na objektih in napravah ter ostala gradbena dela, katerih opustitev lahko povzroči ogrožanje zdravja in življenja ljudi in živali.
-	Sklep stopi v veljavo takoj.
V obrazložitvi županja navaja, da zasedba javne površine z gradbenimi odri oziroma deponijami gradbenega materiala prinaša motnje v normalno odvijanje poslovne, turistične in gostinske dejavnosti v času visoke turistične sezone na območju starega dela Izole.
SVETNIKOV VROČE POLETJE
Izolske občinske svetnike čaka konec tega meseca, natančneje 29. junija še zadnja redna predpočitniška seja, ki pa bo, po predlogih dnevnega reda sodeč, imela še kakšno nadaljevanje, prej ko bodo svetniki lahko spakirali kovčke in šli na dopust.
Obravnavali naj bi kar nekaj nadvse pomembnih točk dnevnega reda okrog katerih so že doslej kresali mnenja. V prvi vrsti gre za spremembe občinskega statuta (potrebna je 2/3 večina prisotnih), zagotovo bo zanimivo tudi ob razpravi glede poslovanika Občinskega sveta, saj je ta doslej služil za marsikateri manever pozicije ali opozicije, vroče bo tudi razpravljanje o obalnem pasu, pa tudi sklepanje o statutih nekaterih javnih podjetij ne bo šlo mimo kar tako. In če pomislimo, da bo temperatura blizu 30, da bo skozi okna slišati klice morja, potem je na dlani, da čaka svetnike zares naporna junijska seja.
PRIZNANJE VIDI ORBANIČ
Dolgoletna zdravstvena delavka in aktivistka, pedagoginja in predsednica obalnega združenja multiple skleroze, Vida Orbanič je ob 25. letnici združenja prejela posebno republiško priznanje. Pogovor o njenem delu in o tej težki bolezni bomo objavili v naslednjem Mandraču.	________________________________
V SPOMIN
Sporočamo, daje po hudi in težki bolezni 4. junija preminula naša članica in direktorica Doma dva topola iz Izole,
IRENA PREMROV.
Pogreb drage pokojnice je bil v ponedeljek 8. junija izpred mrliške vežice na cerkniškem pokopališču, kjer smo se še zadnjič poslovili od naše članice, sodelavke in prijateljice Irene. Njeno zavzeto delo, skrb za bližnjega in toplina bodo ostali v našem trajnem spominu.
Društvo mišično prizadetih Slovenije
Dom dva topola Izola	______
ZAHVALA
Ob boleči in prerani smrti mojega moža
OREL FRANCA
iz Mengša se najlepše zahvaljujem zdravniškemu osebju iz Izole, posebej dr. med. Marisi Višnjevec-Tuljak, za hitro pomoč, direktorju hotela Delfin, g. Branku Simonoviču in šoferju pogrebne službe JP Komunala Izola za prevoz do Mozirja. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Francka Orel, Mengeš______________
PAPIRNICA IN KNJIGARNA
NAUTILUS
POSTOJNSKA 5 IZOLA - tel./fax: 646 - 694
STE ŽE POMISLILI NA NOVO ŠOLSKO LETO ?
Obiščite knjigarno in papirnico NAUTILUS v Postojnski ulici 5 v Izoli.
V Nautilusu zbiramo prednaročila za šolske knjige in delovne zvezke, ki jih lahko plačate v dveh obrokih.
Zadnji dan naročila je 26.06.1998.
V Nautilusu dobite tudi vse šolske potrebščine in šolske torbe znamke SEVEN.
ODPRTO NON-STOP od 7.30 do 19.00!
SOBOTA od 8.00 do 13.00 !
PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini.
DIMNIKARJI SO NA DELU
Ste se kdaj vprašali zakaj je prav na našem koncu sveta vse narobe? Morda zato, ker niti sami ne zmoremo »obrisati svoje ritke«, zato, ker so nam lastni, predvsem kolektivni interesi, nepomembni.
Dober dokaz, da je to res, je tudi zelo sveže odločanje o »dimnikarskih zadevah« v izolski občini. V »predlogu odloka o načinu izvajanja dimnikarske službe na območju občine Izola« je bila dopuščena možnost, da omenjeno dejavnost opravlja tudi več koncesionarjev. Na predlog svetniške trojice Frantar, Zadel in Mejak, je občinski svet z večino glasov sprejel amandma k 9. členu odloka, na osnovi katerega je izvajanje koncesije dovoljeno le enemu koncesionarju na območju celotne občine.
Svetniška skupina ZZP je taki odločitvi nasprotovala. Razloge najdemo predvsem v možnosti, da za koncesijo kandidirajo tudi lokalni izvajalci, ki se v primerjavi z večjimi kolegi, s celinskega dela naše države ne zmorejo kosati predvsem zaradi velikosti svojega podjetja ali delavnice. To ni prav, saj smo prebivalci »ne-Ljubljanskih občin« že tako ali tako kaznovani na mnoge načine. Spomnimo se samo na ceno vode, ta je v primerjavi z njeno ceno »p'r Žabcu« (v Ljubljani) neverjetna, astronomska! Spomnimo se tudi cest, zanemarjanja koprske Luke in drugih diskriminacij, za katere smo krivi predvsem zato, ker ne obožujemo žabjih krakov, tistih, ki se poleti namakajo predvsem v morje. Tistih, ki parkiranje na gradbišču v »krotendorfh« zaračunajo tudi do 220 tolarjev na uro, obenem pa želijo brezplačno parkirati tik ob morju. Tistih, ki »kvakajo« v nacionalnem programu, nevedoč, da obstaja poleg »kvakavščine« tudi slovenščina. Tistih, ki... Ah, saj veste, saj doživljate, le da se ne želite razburjati, ker ne vidite izhoda! Vse to tudi na račun nekaterih, ki bi naredili prav vse, da bi jim le »zrasla plavalna kožica« in da bi jih lahko iz Primorcev prekvalificirali v »primočvimike«. Centralizacija!??!
Tudi tokrat žal gledamo dejanja, ki korist nosijo izven regijskih meja! Sprejeto besedilo je namreč oblikovano tako, da mora koncesijsko dejavnost opravljati en sam izvajalec. To lahko pomeni tudi, da izvajalec ne bo domačin, pač pa podjetje iz notranjosti države. Zato smo se svetniki ZZP zavzeli za predlagano obliko odloka. Predlog, ki so ga oblikovali svetniki Frantar, Zadel in Mejak je v kombinaciji z ostalimi amandmaji, ki sojih predlagali omenjeni gospodje pa izbiro možnega koncesionarja še omejil. Morda celo do tolikšne mere, da bo lahko izbran vnaprej določen koncesionar, ki gaje odločno in vztrajno omenjal gospod Frantar! Skorajda bi pomislil, da ga pozna!
Zal velikokrat slišimo, da smo Slovenci hlapci! Primorci, potrudimo se, da »državni slogan » za nas ne bo veljal!
Aleksander Krebelj 00 ZZP Izola
INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNAUZATOR VKLOPLJENIH IN IZKLOPLJENIH LUČI
»MEMOBIPii
MEMOBIP vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite luči (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi.
Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah.
MEMOBIP vas po zaključeni vožnji oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah.
KRVODAJALCI ZA SCENO
RDEČEMU KRIŽU SLOVENIJE
Spoštovani organizatorji svečanosti ob 45. letnici krvodajalstva na slovenskem. Nekoliko razočaran in užaljen sem odšel iz kinodvorane Union. Dobitniki priznanj ob tem, nedvomno pomembnem jubileju, so bili organi in organizacije ter občina Velenje. Tudi obrazložitve za njihova priznanja sem slišal in verjamem, da ste se pravilno odločili, zato jim tudi čestitam. Seveda pa sem naivno mislil, daje to predvsem proslava krvodajalcev, saj so v dvorani, poleg mene, ki sem kri daroval 130 krat (stotridesetkrat) bili tudi takšni, ki so kri darovali še večkrat in so si gotovo zaslužili več kot le to, da so postavljeni za scenografijo proslave.
Na krajevnih proslavah dajemo priznanja krvodajalcem za 5x, 10x, 25x , itd.... darovano kri. Na državni ravni bi lahko posebna priznanja dodeljevali tistih, ki so kri darovali vsaj 100 in večkrat Seveda bi bilo lepo, če bi to posnela televizija in tudi kakšna fotografija v časopisu ne bi škodovala, da vsaj enkrat stopimo iz anonimnosti in da mladim morda zares postanemo vzgled.
Če Rdeči križ Slovenije ne premore nekaj plaket v te namene bo morda kdo drugi resno vzel to pobudo in jo uresničil.
Anonimni 130-kratni darovalec
O NATO paktu - drugič!
Gospod Tomaž Kovač zelo dobro ve, kaj je to provokacija. Po podatkih, katere je predložila ZLSD komisiji za volitve in imenovanja in vas predlagala za Svet Matične knjižnice Izola, ste študent politologije. Žato mislim, da vam gredo stvari kot so provokacije, manipulacije in zavajanja že kar dobro od rok. Kot predhodnica ŽLSD so nam KPJ , ZKS in ZKJ slikali lepšo bodočnost in nas zavajali, daje pri nas vse v najlepšem redu, saj se samo pri nas v socializmu s človeškim obrazom cedita med in mleko.
Vaše pismo sem moral prebrati večkrat, saj nisem verjel, da bi kot študent politologije bili tako naivni. Tako razumem pismo kot ponovno ustvarjanje megle v izolskem prostoru. Kot Mladi Forum ZLSD pač vržete bombico za provokacijo, saj veste, da v Mandraču ni dovolj prostora in časa za argumentirano razpravo o Natu - za ali proti. V enem odstavku pišete o Natu kot klasični vojaški organizaciji, nato pa v istem pišete, da je Španija vključena samo v politični del. To kaže na vašo željo po provokaciji ali naivnosti in si želite ustvarjati dvome, namesto da bi se lotili razprave o vključevanju v NATO z argumenti. Svetoval bi vam, da si preberete knjigo NATO - njegova preobrazba in Slovenija, avtorja Teodorja Geršaka, pa vam bo marsikaj jasno.
V L členu Severnoatlantskega sporazuma ( NATO 4.4. 1949 ) namreč piše: Podpisnice se obvezujejo, kakor je določeno v Ustanovni listini OZN, da bodo mednarodne spore, v katere bodo morda vključene, reševale po mirni poti, in sicer tako, da ne bodo ogroženi mednarodni mir, varnost in pravica in da se bodo v mednarodnih odnosih izogibale grožnjam ali uporabi sile na način, ki ne bo v skladu s cilji Združenih narodov.
Ko primerjate vojno v Sloveniji s tisto v BIH pa bi vam svetoval, da se pomenite in posvetujete s strokovnjaki na tem področju. Znano je namreč, da se NATO poleg političnih pritiskov loti tudi vojaških operacij, kjer skuša uporabiti več tehnike namesto več vojakov. Nasprotje temu je vojskovanje JLA oziroma JA, katero je uporabljalo ogromno zastarele tehnike in slabo pripravljene vojake za pokole nad civilnim prebivalstvom. Izvajali so ETIČNA ČIŠČENJA na svojstven način, kateri bo v učbenikih poimenovan najverjetneje po Jugoslaviji. Namesto o NATU raje načrtujte provokacije proti predsedniku Kučanu pa boste kmalu ugotovili kakšno demokracijo imamo v Sloveniji.
Bojan Zadel, SDS
R S. Ali se še spominjate, kaj je to ustavna obtožba predsednika iz leta 1994, ko ste me prepričevali, daje to v ZDA možno in zato je možno tudi pri nas.
POLETNA PRAVLJICA V JEZERINI
Ponudbam počitnic za otroke se tokrat pridružuje še ena. Pripravila jo je potrošniška zadruga Modri iz Izole, namenjena pa je šolskim otrokom nižjih razredov od prvega do četrtega razreda.
Tedenske počitnice na kmetiji v Jezerini v bližini Kozine bodo potekale ves julij in avgust, prvi skupina pa bo tja odpotovala že 27. junija.
Kot pravijo organizatorji bodo imeli otroci na počitnicah »sredi žab in gozdnih jagod, varno skriti pred poletno vročino in mestnim direndajem » dovolj časa, da se naigrajo z barvami, papirjem, glino, kamenčki, potokom, žogo in drug z drugim. Predvidenih je namreč 27 polnih ur kreativnih delavnic, v katerih bodo poleg ustvarjanja z omenjenimi materiali, spoznali tudi več kot deset glasbil. En dan bo namenjen spoznavanju obnašanja konjev in jahanju pod vodstvom učitelja jahanja, večeri pa bodo namenjeni družabnim igram in pogovorom. Za 43.700 SIT ponujajo 7 polnih penzionov ( 5 obrokov, pijača ves dan), enega spremljevalca na 10 otrok, prevoz in seveda vse že prej omenjene aktivnosti. Člani zadruge Modri so deležni 10 % popusta, vsem pa nudijo tudi možnost obročnega plačila.
Za dodatne informacije se lahko zainteresirani starši in otroci obrnejo na sledeče telefonske številke: 64 74 92 - Karmen, od 18.00 do 19.00 21 60 021 - Jadranka, pon. od 10.00 - 12.00 in sre. od 17.00 do 19.00 88 058 - Helena in Jadran (Jezerina - telefonska tajnica)
KULTURNI
KOLEDAR
GALERL"
DOM IZOLA
'PRIREDITEV maj 1998 MATIČNA KNJIŽNICA 'a alga IZOLA	IZOLA
V četrtek, 11. junija vas ob 20.00
vabimo na otvoritev skupinske razstave del članic
Likovnega društva TUBA, z naslovom
PRIMORSKA KRAJINA.
Otvoritev bo popestril kulturni program

HELENA BALENTIC BARBARA - NINA ČIŽMEK VLASTA ERJAVEC INGRIP FIKFAK JOŽICA GOLJA SNEŽANA HOČEVAR ALIČI J A KEPIC
ALJOŠA KRIŽ PANJELA PARAPIŽ NEVINA PEČARIČ VESNA HROVATIN - PEČARIČ ZPENKA PETEK
//JIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUI
KULTURNI DOM IZOLA
V petek, 12. Junija ob 19.00 v KD Izola LETNA PRODUKCIJA
Plesnih delavnic Studia LAI iz Izole, ki ga vodi Lilijana Šantič Ujčič.
Vstopnina: 300 Sit
v času od 25. julija do 2. avgusta 1998 v Izoli.
Tudi v mesecu juniju ste otroci od četrtega leta dalje vabljeni na igralne ure s knjigo, ki bodo vsak torek ob 17. uri na mladinskem oddelku knjižnice.
Poslušali bomo istrske pravljice, ki smo jih zapisovali v vaseh Slovenske Istre, pripovedovali pa so nam jih preprosti kmečki ljudje in delavci.
16.6.1998: pravljica
PJER1NO
23.6.1998: pravljica
KOVAČ PREVARA HUDIČA 30.6.1998: pravljica
O TREH BRATIH
Pripovedujeta Špela Pahor in Marina Jurkota. Vsaki igralni uri sledi likovna delavnica. Pridite!
ŠTUDIJSKI KROŽEK SPOZNAVANJE DRUGIH KULTUR... vabi na
potopisno predavanje z diapozitivi
ANTARKTIKA
v sredok, 17.6.1998 ob 20.30.uri v kinodvorani ODEON v Izoli.
Gost bo Viki Grošelj, alpinist, gorski vodnik in športni pedagog, avtor mnogih knjig s področja odkrivanja drugih svetov in kultur.
vstopnina 800 sit.
KOMORNI MOŠKI ZBOR IZOLA
zborovodja: Oskar Trebeč vabi na
LETNI
KONCERT
Kulturni dom Izola Sobota, 13. 6. 1998 ob 20.30
ZKD IZOLA organizira POLETNO FILMSKO ŠOLO-"FILM V PRAKSI"
-	— *-- J ! —1!!- J— 1
oo uo	in ou I /. o« 1^.
ob sobotah od 10. do 13. ure ob nedeljah In ponedeljkih Je galerija zaprta
KULTURNI DOM IZOLA
Na ogled so dela udeležencev fototečaja, ki gaje vodil prof. Danko Petronijevič. Predstavljajo se: Valter Rihter, Olga Černe, Laura Chersicola, Alenka Škrlj, Nataša Poje, Goran Koren, Mira Borštnik, Branko Vuga, Mauricij Grbec, dr. Ljuba Černe, Dragica Brezovec in Mirjam Obreza.
Glasbena šola Izola
Torek, 16. junija ob 20.00
Nastopili bodo solo pevci in pianisti, gojenci izolske glasbene šole in učenci prof. Horvatove.
®OenaS
*	pomoč pri hujšanju
*	odprava celulita
*	aromoterapija
*	algoterapija
^Vernu S'
Salon %a nego telesa l^ola, Smrekarjeva 12 tel.: 066/ 646 665
*	ročne masaže
*	sprostitvene masaže
*	limfna drenaža
*	pedikura
*	depilacija
Polepšajte svoj videz in izboljšajte svoje počutje!
NOGOMET KORTEŽANOM POLNA KAPA
Nogometaši Avtoplusa iz Kort, zmagovalci enotne primorske lige so si prepričljivo priigrali naslov prvaka in napredovanje v 3. slovensko ligo. Poleg tega pa so dosegli tudi največ zadetkov, jih dobili najmanj, prejeli najmanj kartonov in imajo v svojih vrstah tudi najboljšega strelca, Miloša Breznikarja z 28. goli, sedem več od drugoplasiranega Baruce iz Adrije Dragonja.
ROKOMET
Starejši dečki Izole zmagovalci turnirja v Vicenzi
Izola - Pretekli teden so se starejši dečki rokometnega kluba iz Izole udeležili močnega mednarodnega turnirja >Citta di Torri< v italijanski Vicenzi. Na tekmovanju je nastopilo 24 ekip iz Italije, Hrvaške in Slovenije.
Po zelo	dobrih igrah v
predtekmovanju, ko so Izolani premagali	ekipo Maestrini
(Padova) z rezultatom 17:14 in ekipo Punto e virgola (Milano) z rezultatom 19:13, so se uvrstili tudi v	nadaljevanje. V
četrtfinalu so nato premagali še ekipo Cologne (Bressanone) z rezultatom 22:10. V polfinalu so se srečali s sosedi iz Kopra in jih tudi premagali z rezultatom 23:14 ter se tako uvrstili v finale. Tam so naleteli na ekipo Umaga iz Hrvaške in jo po zelo dobri igri premagali z rezultatom 23:15 in tako osvojili prvo mesto na tem turnirju. Po besedah njihovega trenerja, Fredija Radojkoviča, so fantje res odigrali zelo dobro vse tekme in zasluženo slavili, saj sopokazali najboljši in najlepši rokomet.
E.S.
Mini rokomet za
pokal »Sportmaestral Cluba«
Izola - V soboto, 13.6.1998, bo na igrišču za mini rokomet ob športni
dvorani v Kraški ulici, finalni turnir za pokal »Sportmaestral cluba ». Turnir se bo pričel ob 16:00 uri nastopile pa bodo ekipe: RK Prevent iz Slovenj Gradca, RK Krim iz Ljubljane, RK Dol TKI Hrastnik iz Hrastnika in ekipa Sortmaestral Cluba iz Izole. Igra se po sistemu vsak z vsakim in končni seštevek točk bo izluščil najboljšega, ki bo dobil tudi lepo nagrado, brezplačen nastop in nastanitev na 6.Evrofestu, ki bo tudi v Izoli. Seveda ne bodo ostale brez nagrad tudi preostale ekipe. Podelitev priznanj in pokalov je predvidena za 1 8:30 uro.____________________
Uspeh športne šole Sportmaestral Cluba na turnirju v Vicenzi
Izola - Športna šola Sportmaestral Cluba iz Izole se je vrnila z uspešnega gostovanja na 8. rokometnem turnirju 'Citta di torri' , ki je bil v Vicenzi v Italiji. V kategoriji 'Topolino' , to je v mini rokometu je športna šola nastopila s tremi ekipami. Vse tri so po zmagah v svojih predtekmovalnih skupinah napredovale v nadaljnje tekmovanje. Dve ekipi sta izpadli v četrtfinalu medtem ko je tretja po zmagah v četrtfinalu nad Umagom in polfinalu nad Quintom igrala tudi veliki finale za prvo mesto. Spormaestral Club je bil tudi tu boljši od sosedov iz Kopra in zasluženo z rezultatom 16:15 zmagal ter osvojil prvo mesto v svoji kategoriji.
SS Maestral A za katerega so nastopala dekleta je bil na koncu osmi, SS Maestral B pa 6 v skupni razvrstitvi.
Postave:
SS Maestral A: Karajkovic Merima, Culina Eneja, Viškovič Ana, Mihalič Mateja, Rota Tina, Barič Anja, Hanc Nataša, Poljšak Luana
JADRANJE
V	Kopru je bilo konec prejšnjega tedna državno prvenstvo za jadralce v razredu optimist. Izolski jadralci so dosegli eno prvo mesto (Tina Čeligoj - Burja je državna prvakinja) sicer pa je med fanti zmagal Robert DeLucia iz ŠD Piran, učenec Milana Morgana in aktualni evropski viceprvak. To je bila hkrati zadnja izbirna regata za sestavo reprezentance, v kateri bodo nastopili tudi trije Izolani: Tina Čeligoj, Jure Žbogar in Jani Mattica (vsi Burja). Izvedba tekmovanja je bila, po mnenju mnogih, vse prej kot zadovoljiva.
JUDO
V	Izoli je bil drugi mednarodni judo turnir za pokal Slovenske Istre, ki sta ga skupaj organizirala JK Koper in JK Portorož.
-& Nastopilo je 140 tekmovalcev iz % 12 držav in 29 klubov. Čeprav je J istočasno potekalo še nekaj tekmovanj je bil turnir dobro obiskan in najmočnejši v Sloveniji, tako da slovenski judoisti niso imeli veliko možnosti za najvišja mesta. Blestel je Kubanec Armando Mandonado, nesojeni udeleženec olimpiade v Atlanti, od obalnih • judoistov pa je bil še najboljši koprčan Plaznik s sedmim mestom.
NOGOMET NA 8K
Svetovno nogometno prvenstvo se je začelo, začelo pa se bo tudi tekmovanje mladih računalničarjev v trgovini ADRIA COMPUTERS na Velikem trgu 11 (ob hotelu Marina).
Vsak tekmovalni dan bo ob 15.00 računalniška tekma v trgovini, ki jo boste lahko videli tudi na lokalni kabelski TV, pol ure pred ta pravo tekmo. .
Mojstri virtualnega nogometa, prijavite se v trgovini ADRIA COMPUTERS.
SS Maestral B: Kaligarič Miran, Markič Miha, Radojkovič Jan, Dedič Jasmin, Kleva Matej, Bubnič Uroš, Redžič Amel, Luca Brazatti, Mencinger Matija, Slama Tilen
SS Maestral C: Srabotič Uroš, Srabotič Matej, Kocjančič Rok, Ivančič David, Reščič Borut, Gomezelj Rok, Bornšek Rok, Jurman Rok, Čuk Uroš, Kuburič Alen
Čeprav o rokometu ni ne duh ne sluha, ženski del že pozna prvega nasprotnika v sezoni 98 / 99. Žreb je bil »radodaren« in jim namenil evropski Piran. Človek bi dejal, da ne bo potrebno potovati daleč. O rezultatu pa -
ambicije in realnost gredo stežka skupaj. Izolanke se bodo okrepile iz lastne mladinske vrste, Pirančanke pa iščejo močnih okrepitev. Seveda bomo dočakali tudi to in sicer 26.septembra.
Sicer pa dvorana doživlja take in drugačne prireditve. Pretekli teden so se pretepali policaji (prvenstvo v karateju), v nedeljo judo s kar svetovno zasedbo in g. Jelinčičem. Tako, vidite, da tudi vročina ne škodi športnikom. Oba rokometna kluba sta svoje aktivnosti zmanjšala na minimum, čeprav se šele sedaj pričakuje nekaj neviht ( prodaja - nakupi). Rokometna Slovenija je kar nekam tiha, le Celjani se nekaj »šopirijo«. Do prestopnih rokov ni več daleč in imena bodo znana. Še par besed o pravkar končanih mladinskih klasifikacijah. Žal dekletom ni uspelo. Seveda ni moje, da polemiziram. Kot vedno, tudi tokrat ni delovalo vse kot je treba. Od
nepopolne zasedbe, do slabih priprav, priprav v smislu količine. Reprezenance, ki dajo kaj nase takih stvari ne prepuščajo slučajem. Par vikend priprav verjetno ne zadošča za evropsko prvenstvo. Žal je bolj pravilo kot slučaj pri naših reprezentancah. Škoda, saj je športna afirmacija v svetu zelo cenjena. Naše športnice čakajo na nov izziv in upam, da se bodo stvari dobro iztekle, sicer pa vsi tako in tako ne moremo biti najboljši.
red nami je svetovno nogometno prvenstvo, televizorje bomo namestili v kopalnice in izpod mrzlega tuša bomo hladili razočaranje ali veselje. Pa pazite na antene!
POD
BELVEDERJEM
LlNilEd GaMES of NAliONS ZdRUŽENE ICjRE NARodoV
Pretekli teden, od srede do nedelje, je več kot 120 otrok iz Berlina, Olomouca na Češkem, Murzzuschlaga v Avstriji, Balatonalmadija na Madžarskem in Bangaloreja iz Indije v Izoli slikalo na platno in na zid , plesalo, lovilo ribe, izdelovalo kipce in odkrivalo naše mesto. V soboto zvečer so svoje izdelke pokazali na zaključnem večeru, kjer so se predstavili tudi s plesom, pesmijo in s kolesarskimi akrobacijami (Čehi). Žal smo pogrešali izolske otroke, ki so bili tudi v delavnicah premalo opazno prisotni. V OŠ Livade so v petek pripravili zelo posrečeno predstavitev svojih aktivnosti, ki je goste navdušila. Kakorkoli že, mesto je v teh dneh oživelo gostujoči otroci in njihovi spremljevalci, pa so, po njihovih besedah sodeč, domov odnesli topel spomin na Izolo.
SloVENijA
IzoLa
Iz Murzzuschlaga smo prejeli razglednico, ki so je je podpisalo vseh 20 učencev iz OŠ Livade, ki so se iger narodov udeležili v Avstriji. Kot so nam povedali, so tudi oni ustvarjali v različnih delavnicah, podobno kot je bilo to v Izoli. Ob vrnitvi domov so se srečali z češkimi otroci, ki so se vračali iz Izole (tam so pobrali svoje vrstnike iz Olomouca), ki so jim povedali, da so se v Izoli imeli perfektno in z navdušenjem opisovali, kar seje tu dogajalo.
vrsti delavnic po tematiki podobnih tistim v Izoli. V aktivnosti so bili vključeni tudi spremljevalci. Na začetku so se malce ustrašili jezikovnih ovir, kmalu pa so ugotovili, da skupno premoščanje teh ovir še bolj vzpodbuja ustvaijalnost.
Prav tako so bili nad sprejemom na Češkem navdušeni sedmošolci iz OŠ Vojke I Šmuc (24 jih je bilo), ki so povedali, da so imeli poleg običajnih delavnic še I delavnico izdelovanja modelčkov in tekmovanja daljinsko vodenih avtomobilčkov. I Veliko je bilo tudi športnih aktivnosti, prav tako pa so obiskali tudi češko šolo. Mesto pa je tako zanimivo, daje pravzaprav vsaka hiša spomenik zase.
Žal nismo uspeli izvedeti kake je potekal obisk na Madžarskem, kamor so odpotovalo osmošolci z OŠ Vojke Šmuc, saj od odgovorne spremljevlke zaradi "prezasedenosti1' nismo uspeli dobiti informacij, kar smo brez težav izvedeli od drugih spremljevalcev.
Plesne delavnice so bile najbolj »garaške«, med dekleti iz Avstrije in Nemčije, pa je bilo največ plesalk. Iz Berlina je prišla kar cela plesna skupina 21 deklet, ki deluje v okviru tamkajšnjega mladinskega centra FEZ, kjer so gostili naše učence iz OŠ Dante Alighieri.
M Otrokom iz likovne g delavnice se je v četrtek in petek na ex-temporu pridružilo več kot 50 otrok iz OŠ Vojke Šmuc in OŠ Livade. Najbolj priljubljeni motiv so bili čolni v mandraču, na platnih pa so končale tudi okoliške stavbe.
V kiparski delavnici so izdelovali izdelke iz gline in na razstavi smo lahko videli več kot tisoč drobnih figuric od vrtnice, pravega mesta iz gline, človeških likov, verižic, obeskov...
Največja atrakcija zaključnega večera so bili fantje iz Olomouca, ki so prikazali prave akrobacije na specialnih kolesih imenovanih trial-bike. Eden izmed njih je tretji na svetu v tem mladem športu, pripravljajo pa se že na svetovno prvenstvo, ki bo v Španiji.
Delavnica izdelovanja graffitov, ki so jo vodili mladi iz Mi -kluba je bila med najbolj množičnimi. Reakcija enega izmed potnikov na lokalnem avtobusu med Koprom in Piranom:» Maje dobro, da so tako pobarvali ta dolgočasni zid.«
A
Video in foto delavnica sta dokumentirali dogajanje, fotografi pa so odkrivali tudi Izolo, kjer tudi manj izurjenemu očesu ne zmanjka motivov. Kar težko je bilo izbrati najboljše fotografije za razstavo, še težje pa kadre za video spot, ki so ga pokazali na zaključnem večeru. Sodelovali so tudi z novinarsko delavnico, ki je pripravila mini časopis.
V ribiški delavnici so se angažirali člani Menole, ki so »celinskim« otrokom razkrivali skrivnosti morja in ribolova.
Da se hitro učijo so dokazali, ko se z morja vrnili z dvemi polnimi vedri menol.
V turistični delavnici so spoznavali Izolo in narisali veliko karto starega mesta. Mladi udeleženci iz drugih držav so v prospekt Izole zapisali, da bi moralo biti na ulicah starega mesta več stare obrti: čevljarjev, usnjarjev, frizerjev, ki bi svoje storitve ponujali kar na ulicah in na tržnici.

Zoran Predin je že nastopil na Mediteran festivalu, zdaj pa se predstavlja drugačen kot smo ga poznali, Ne bo prišel z Lačnim Francem, sam, z Avtomobili ali s Šukarji ampak s skupino, ki jo je sestavil to pomlad, potem ko je ugotovil, da s Franci preprosto ne gre več. Skupaj z dvema preverjenima starima mačkoma, Sašom Olenjukom in Vitalijem Osmačkom ter še z dvema mladima glasbenikoma je sestavil skupino, ki je narejena po njegovi meri, saj mu omogoča veliko ustvarjalne in predvsem izrazne svobode. Mar Django Ouartet igra, kot že ime pove, glasbo Django Reinhardta in njegovih Manouche, nomadskih romov s feancosko nemške meje. Gre pravzaprav za zelo hiter swing h kateremu je Zoran dodal iskrive tekste in otožne melodije, ki bodo kar prave za topline željan Manziolijev trg.
I


iS
fc* . v
I Izola še ni gostila prave ska skupine, Ventitators pa so 1 1 zagotovo garant, da bo prvo srečanje našega % a mediteranskega mesta s to vse bolj popularno glasbeno | S zvrstjo zares zabavno za oboje. Ventilatorji so ena redkih | a ska skupin, ki uspešno združuje zvok in naboj prve, druge in I I tretje ska generacije. Njihovi vzorniki segajo v šestdeseta | I leta (Skatalites, Melodians, Jimmy Cliff), dodali so melodiko | druge generacije (Madness, Selecter, Bad Manners) in * % energijo tretje generacije (Pietasters, Toasters). Zato so 3 ■J tudi sodelovali z večino skupin, ki so gostovale v srednji | 3 Evropi, saj so nastopali z The Selecter, The Skatalites, The f | Toasters, Bad Manners in še mnogimi. Letos je izšel njihov 8 f tretji album »Orange Flovvers«, v Izolo pa prihajajo i j oboroženi z veselimi ritmi turboreaggeja oziroma | | kontrapolke in pesmimi, ki bodo še dolgo odmevale po | ribiškem prazniku.
| Ventilators so:
Ueli Otti -vokal, kitara Ollvlo Travaglini - bas leanMarmier saksofon Sadrachlehmann klaviature Roland Trefzer bobni Hans Joerg Duerig trombon
Kot bi rekli Štajerci: za zabavo je poskrbljeno.
i Lahko bi rekli, da se bo Mediteran 1998 poslovil zelo 1 I intimno, skoraj komorno, pa vendar tako občuteno, da i bomo lahko še dolgo pomnili, kako je i padla zavesa tistega leta 1998.
| Richard Walley je aborigin, eden i najpomembnejših avstralskih didjeridoo glasbenikov, avtor pesmi,
| pisatelj in aktivist. Rodil se je leta | 1953 in se z družino preselil v mesto * Pinjarra, eno zadnjih bastij jugozhodnih | aboriginov Nyoongars. Bil je obetaven športnik a je kmalu | | spoznal, da lahko naredi več za svoje ljudstvo v politiki, J J zato je postal aktivist mnogih organizacij avstralskih j 1 domorodcev, vse bolj se je začel predajati gledališču in I | umetnosti sploh. Bil je član avstralskega parlamenta v I i katerem je zastopal interese aboriginov, ustanovil Middar 1 f Aborigin Theatre in veliko nastopal s svojim nenavadnim E glasbilom. V Izolo bo prišel s pomočjo prijateljev iz založbe ! ! B Nika, ki z neverjetnim spoštovanjem govorijo o njegovem « f delu, spremljali pa ga bodo tudi plesalci. Večer bo magičen |
; in poslovilni.
Dobimo se čez eno leto. Hvala, da ste bili z nami.

prmiinmnn
Z velikim pričakovanjem bomo na letošnjem zadnjem »klasičnem« koncertu Mediteran festivala pozdravili izvrstnega vojvodinskega violinista in pevca Laiko Felixa. Rodil se je 1974-tega leta v Bački Topoli, najprej igral citre, potem pa se posvetil violini in se največ naučil z igranjem v znanih madžarskih skupinah Dresch Ouartet, Makuz in Rizual Nova. Sodeloval je pri različnih filmskih in gledaliških projektih po vsej Evropi, se preizkusil v folku, klasiki, rocku, bluesu, trenutno pa je eden najpomembnejših raziskovalcev sodobne glasbe. Leta 1993 (pri devetnajstih letih) je prejel posebno priznanje madžarskega radia za svoje igranje v Dresch Ouartetu.
Doslej je posnel šest albumov na katerih se pokaže od svž avtor in izvrsten instrumentalist. Laiko Felix 1 je še najbolj podoben violinističnemu Tom VVaitsu, ki so ga postavili sredi razigranega ciganskega naselja in mu rekli: zaigraj nam rock, Laiko!
Koncert Laiko Felixa bo razočaral klasike, rockerje in narodnjake. Vsi drugi bodo navdušeni.
Stesale




Sobotna noč izolskega ribiškega praznika bo tokrat minila v ritmih in zvokih mediteranske salse, kot jo lahko igra le skupina, ki črpa iz španskega flamenca, maročanskih ritmov in kupanske salse. Barrio Chino so prav takšna skupina, saj se v njihovi glasbi prepletajo saharske mandoline, otoško večglasje, arabsko andaluzijske violine in zvoki mediteranskih pristanišč. Barrio Chino so edina evropska skupina, ki sojo kdajkoli povabili na salsa festival v Havano, saj so znali v svojo glasbo vnesti vse značilnosti treh različnih svetov: evropskega, afriškega in južnoameriškega. Skupina prihaja iz Marseja, trije originalni člani pa so Gil Aniorte, Sylvie Aniorte in Patric Cascino, ki tvorijo tudi ustvarjalno jedro skupine za katero so trije posneti albumi in množica nastopov po vsej Evropi. Barrio Chino so:
Gil Aniorte - vokal, kitara Svlvle Aniorte vokal, kitara PatrtC COSCino-klaviature Tonu Gavlla - bobni, tolkala Cedrlc Leonardi - tolkala, timpani Chariv Tomas bas Ines Nunca - back vokal, flamenco plesalka Teo Farah - back vokal, kitara
Mediteransko, da bolj mediteransko ne bi moglo biti, kajne?
Sreda, 8. julij Izven programa - Ob prazniku občine Izola
THE KLEZMATICS
ZDA
Klezmatiks so popeljali židovsko glasbo v 21. stoletje. Nedvomno najbolj popularna klezmer skupina sicer deluje po vsem svetu, sedež pa ima v ZDA, natančneje v New Yorku, kjer so vzhodnoevropsko klezmer glasbo pomešali s sodobnimi glasbenimi eksperimenti in jo ponesli po vseh kontinentih. Na njihovem nastopu bomo slišali glasbo in ritme Balkana, ameriški jazz, funky in hip hop, polke in ska. V Izolo smo jih pripeljali med njihovo prenapolnjeno evropsko turnejo za enega od dveh slovenskih nastopov (prvi je mariborski Lent). Zagotovo si občina Izola in Izdani ne bi mogli želeti boljšega glasbenega darila za praznik. Klezmatics so:
AliciaSvigais-violina Lorln Sklamberg - harmonika, vokal Paul Morrlssett - bas, cimbale Frank London - trobenta, klaviature David Licht bobni Matt Darriau klarinet, saksofon
m*

Petnajst let igranja po vseh največjih evropskih folk festivalih je zagotovo dobra popotnica skupine, ki preigrava irske in škotske viže, od klasičnih ljudskih balad do poskočnih polk. Štiričlanska skupina, ki jo je po razpadu svoje dublinske skupine ustanovil Brian 0'Shea, že ves *1 - -čas nastopa v postavi:
Brian 0’Shea banjo, mandolina, bouzouki, vokal Mario Prinz - vokal, škotske dude, bouzouki Stefan Steiner-gajde, diatonična harmonika, vokal Aletander Tichll - orglice, flavta, škotske in bolgarske dude, mandola, banjo, bouzouki, vokal
Leta 1997 so Roadie Rowdy Piper Band v živo posneli album STOP THAT z irskimi in škotskimi plesnimi vižami, ki ga bodo predstavili tudi na Mediteran festivalu.
Ples je dovoljen (zaželjen).

Aborigins so avstralski domorodci, ki so naseljevali ta I najmanjši kontinent že pred 160.000 leti, pred prihodom | evropskih kolonizatorjev pa jih je bilo skoraj milijon. Bilo jih I je za kakšnih 60 različnih plemen, vsako je imelo svoj jezik, I svojo kulturo in svoja verovanja. V glasbeni svet je I aborigine popeljal nenavadni inštrument didjeridu. I Glasbilo, natančneje pihalo, narejeno iz votlega drevesa, ki I so ga "ustvarili" termiti je eden najbolj nenavadnih I akustičnih inštrumentov, kot ustvarjen za obujanje dobrih in I preganjanje zlih duhov plemen iz še neodkrite Avstralije, š Ankala sta:
Mark Atkins: potomec ljudstva Yamitji in Irskih j priseljencev - izdeluje in igra na didjeridu in tolkala, piše f pesmi, pripoveduje zgodbe in je eden najbolj vsestranskih 1 glasbenikov. Sodeloval je tudi z Jimmy Pageom in I Robertom Plantom.
Ianawirrl Vlparrka: potomec ljudstev Yamitji in VVongatha, ki predstavljajo eno najstarejših kultur na svetu. Eden najbolj cenjenih didjeridu glasbenikov na svetu, tudi z izkušnjami na področju techno glasbe.
Na tej turneji bosta sodelovala še:
Michael Atherton: lajna, tolkala ■“ “
Blair Greenberg: tolkala
Petek, 26. iunii
ROADIE R0WDER PIPER BAND
Sobota, 27. junij
TROITSA (Belorusija)
(Irska, Avstrija)
Petek, 3. julij
ANKALA (Avtralija)
Sobota, 4. julij
AND0 DR0M 'Madžarska)
Sreda. 8. julij
KlESMATICS ZDA Izrael)
izven programa (Praznik občine Izola)
Petek, 10.Julij
L0UDALFIH (Italija)
Sobota, 11. julij
K-PASSA (Anglija)
Petek, 17. julij
APARTAMENTO CINCUENT0 Slovenija)
Sobota, 18. julij
NEW DIANG0 QUARTET aija)
Petek, 24. julij
PL0MM0N Švedska)
Sobota, 25. julij
DEISH0VIDA Avstrija)
Petek, 31. julij
Dl NATE KAPELTE zda. Anglija, r.i. a.
Sobota, 1. avgust
BANDABARDO (Italija)
Petek, 7. avgust
GARAVIS0KAK j )
Sobota, 8. avgust
NICK BECATlINI & SERI0US FUN
Petek, 14. avgust
Predin MAR DJANG0 QUARTET
Sobota, 15. avgust
IAIK0 FELIK rjugosla.ij-. Mn-l/arsi
Petek, 21. avgust
Petek, 21. avgust
THE VENTHAT0RS
ISt
(Francijaj
Sobota, 22. avgust
RARRI0CHIN0
Petek, 28. avgust
RICHARD WAUEY (A > )
I
Dokaj mlada skupina Troitsa prihaja iz Minska v Belorusiji. Trio na sodoben način igra stare pesmi iz Belorusije, Baltika in delov Poljske. Frontman Ivan Kirtchouk pozna blizu 600 takšnih poročnih, vojaških ali ljubezenskih pesmi in pesmi o naravi, od katerih so nekatere stare skoraj 900 let. Leta 1996 je skupina zmagala na festivalu, ki ga je v a ifT Minsku organizirala Sorosova fundacija in |	k tako posnela svojo prvo kaseto in CD.
Prišli so na edino evropsko turnejo | doslej in nastopili na Danskem in na Nizozemskem, očarali na Oerol festivalu in dobili ponudbo za nastop na festivalu Amnesty International.

n
Troitsa so:
Ivan Klrtchuk: vokal, lira, gusle, flavta, okarina.
Vltalv Shkilvonok. kitara, domra Dmltrl Lukvanchlk: vokal, tolkala

Če bi radi slišali akustično Nebrasko slavnega Brucea N Spreengsteena na beloruski, slovanski način, potem | I uživajte z manj slavno a nič manj doživeto Troitso iz I I Minska.
Tudi na Mediteran festivalu smo že slišali veliko romskih glasbenikov. Prišli so iz Makedonije, Francije, Ukrajine in Slovenije, zdaj pa bomo slišali najboljše kar premorejo romi | s panonske nižine. Ando Dram so namreč najbolj cenjena madžarska romska skupina in njihova zadnja CD plošča je bila leta 1997 najbolje prodajana etno plošča v različnih evropskih deželah in tudi v Sloveniji. Ando Dram igrajo tradicionalno romsko glasbo na zelo netradicionalen način.
To nenadoma ni več glasba preteklega časa ampak je glasba 20 stoletja skozi katero se pretaka duh panonske ravnice, ciganskih vozov in plesa ob ognju.
Ando Dram so:
Jeno Zsigo- kitara, manolina, tambura, vokal
Monika Juhasz Miczura vokal, ples
AntalKovacz-vokal, tolkala, ples Janos lakatOS - klaviatura, ples AntalKovacz-kitara, vokal
Če ste se naveličali namišljenih romov, potem so Ane Dram priložnost, da spoznate prave. Če pravi spit obstajajo.
Mediteran festival z veseljem predstavlja eno I najpomembnejših glasbenih skupin s srednje Italije, I pionirje vse bolj popularne in cenjene folk rock scene, ki jo v I sosednji državi še posebej uveljavljajo 9 skupine Mau Mau in Modena City I Ramblers. Lou Dalfin so zapriseženi E angažirani veseljaki, še najbližje I francoskim Mano Negra. Flavta mehča 1 trde rockovske ritme in kitarske rife, I harmonika dodaja porebno razigranost in mediteransko širino. Seveda ne bi šlo * brez izrazitega vokala in angažiranih tekstov, ki črpajo iz I baskovske tradicije in protifašističnega gibanja Italije, I Francije, Španije in vzhodne Evrope.
Lou Dalfin so:
Serglo Berardo Enrlco Damilano DinoTron Metal Sem Alfredo Piscltelli
j Lou DAlfin so skupina ob kateri mladi plešejo pogo, starejši pa polko.
Venezuelski pevec Diego Barrios Ross je Slovencem dobro poznan, saj že od leta 1995 živi, dela in predvsem nastopa po Sloveniji. Njegov pevski repertoar obsega tonade in jorope in Venezuele, bolere in balade iz Čila, Argentine in Mehike ter pesmi iz Španije. V najnovejšem projektu, ki sta ga pripravila skupaj z ukrajinskim glasbenikom Vitalijem Osmačkom, ki sploh sodeluje z mnogimi slovenskimi glasbeniki, pa sta sestavila 14 člansko glasbeno in pevsko skupino, ki igra predvsem salso. Torej bo večer s skupino, ki ji bo to sploh drugi nastop v karieri (po mariborskem Lentu) zagotovo prijetno doživetje, hkrati pa priložnost da ocenimo, kako slovanska melodika in duša zmoreta vroče ritme in
mehke melodije glasbe latinske amerike.
Skupino sestavljajo:
Nino Mureškic-tolkala Matei Guzelj-trobenta Nikola MatOŠiČ - kontrabas
Milivoj Matkovič trobenta Matjaž Mikuletič - pozavna Aljoša Jerič - tolkala
f ss	Emanuela Primosi tolkala
\ 4.	Maria DelCarmen vokal
— Diego Barrios Ross-vokal V. Aljoša KOSOr kitara
Marko Petrušič klavir Vitali OsmatChkO- kitara, mandolina

Kaj je lahko bolj zanimivega od štirih Švedinj, ki vroče igrajo nekakšno folk klasiko? Pet Švedinj, ki se imenujejo PLOMMON, igrajo pa glasbo, ki bi jo lahko pripisali tudi Slovencem,
Avstrijcem, Bolgarom ali komu drugemu, je pa švedska da bolj švedska ne more biti.
Skupina obstaja pet let, kar pomeni, da sojo ustanovile najstnice, ki so se medtem izoblikovale v izvrstne glasbenice in zabavljačice. Njihov nastop je zanimiv na pogled a še bolj zanimiv za uho, saj z virtuozno spretnostjo prebirajo ritme polk, valčkov in celo čočekov.
PLOMMON so:
Maria Parsson - violina, blokflauta, vokal Frida Rosen - violina, tolkala, vokal Klara Rosen - violina, harmonika, vokal Sanna Rosen-violina, viola
IngeDorg Svenonius violina, vokal
Če niste verjeli, da znajo Švedi zveneti tako slovensko boste verjeli po nastopu živahnih Plommon

Angleška skupina nenavadnega imena je bila Sloveniji že pred dvema letoma, tokrat se vračajo z novim albumom, ki bi jih lahko uvrstil med značilne skupine z Višavja (Highlands), če bi K-passa več naredili za lastno promocijo. A kaj, ko so K-passa predvsem veseljaška folk rock skupina, ki zna zabavati občinstvo in se hkrati zabava sama. So glasna, trda in energična skupina, ki igra glasbo z več kot občutenimi irskimi koreninami, vendar na sodoben način. Hitre polke zamenjujejo čudovite večglasne balade, ko pa vse skupaj podkrepijo z nekaj vrčki Guinessa postanejo K - Passa navadni glasbeni zaljubljena, ki jih je težko spraviti z odra.
K - PASSA so sextet izvrstnih glasbenikov, ki ga sestavljajo:
Simon EdmardS: vokal, orglice, klaviature
Barrie Morgan: violina, ak. in el. kitara
Rob Allen: el., akustična in slide kitara
lan MatthetVS: bobni, tolkala
AndvNaggs:bas
Emma Hughes: spremljevalni vokal
Vsem, ki jim bo na koncertu otoških veseljakov dolgčas
bomo vrnili vstopnice za koncert (denar pa obdržali,
seveda).


i. s
Maurizio Geri je zelo znano kitarsko ime v sosednji Italiji. Z desetimi leti je že nastopal s Collettivo Folcloristico Montano, kasneje z raziskovalko Caterino Bueno in kitaristom Albertom Balio poglablja znanje o ljudski glasbi Toscane, se pridruži folk skupini Malbruk s katero je, med drugim, nastopil tudi na Folkest festivalu. V 90-tih ustanovi etno - bop skupino NUrAGE, dve led kasneje pa ga pokličejo v skupino BANDITALIANA. Takrat se je spoznal s skupinama Puro sinto in Pharo, ki gojita manouche glasbo, tn is niachn nnmaHcVih romov s francosko nemške meje in začne resneje spoznavati glasbo slavnega dvoprstega kitarista Django Reinhardt-a. Leta 1994 je na Pistoia blues festivalu nastopil s skupino New Django Ouartet s katero se bo predstavil tudi na Mediteran festivalu.
mmir/TiR
Pravijo, da so tipični predstavniki glasbenega sloga z imenom fast folk, kar v angleškem jeziku pomeni hitri folk, v nemščini pa kvazi folk. V vsakem primeru gre za skupino štirih izvrstnih glasbenikov, ki imajo svoje korenine na graški glasbeni akademiji. Njihova glasba je mešanica vseh mogočih stilov, tako kot če bi bolgarski godci in ameriška funky jazz skupina improvizirala skupaj s francoskim lajnarjem in grunge skupino z zahodne obale. Malo je skupin, ki v svoje igranje vnašajo toliko ironije in zabave hkrati. Njihovi nastopi so kolaž množice različnih zvokov in ritmov ter zabavnih gegov, tako da se človek res vpraša, če so doma s tiste strani Alp. člani Deishovide so:
Kurt Bauer, Matthlas Loibner, Luthar Laesser, Mfalter Pogantsch
Natasha from Rasha je hit, ki ga bomo dočakali tik pred koncem nastopa.
VUORLD
MUSIČ
II
ETNO NElAf AGE JAZZ CLASIC FOLK ROCK POP
WORLD MUSIČ
PAGAMENTL PARKINC FEE PARKGEBUHR
O
P PARCHEGGIO A PAGAMENTO
PLAŽA
■Bi SPIAGCIA
----- BLACH
—STRANO
CERKEV SV.MAVRA C T CMIESA 01 SAN MAUPO « V ST.MAUPO CHURCH ^ w ST.MAUPUSA1PCHE
112
BREZPLAČNO PARKIRIŠČE PARCHEGGIO GRATUITO FREE PARKINC AREA PARKEN OHNE PARKGEBUHR SKEIuuSR
Si raff"
POSTAMT_____
LEKARNA
»4 fAPMACIA \ + # PHARMACT -9 APOTHEKE POLICHA POLIZIA
REŠEVALCI PRONTO SOCCORSO AMBULANCE
113 KSf
■ ^ POLICE ■ ■ POUZEI
GE5UNDMEITSZENTBUM
& .
/V, JPORT 4 ŠPORT
ivv ss?
i
I V Yiddišu Di naye kapelye pomeni preprosto »nova I I skupina«, vendar je skupina, ki jo I sestavljajo glasbeniki z različnih koncev	,
I sveta bolj usmerjena v klasični I vzhodnoevropski klezmer kot v 1 sodobne oblike, ki so se tako približale *	, 1
| pop glasbi. Njihov repertoar obsega ®3 ““
I tako klasične popularne klezmer J melodije kot tudi pesmi, ki so jih sami odkrili
v vzhodnoevropskih židovskih skupnostih, ali pa tiste I ciganske napeve, ki so jih prepevali pred holokavstom. I Njihovi aranžmaji odsevajo vzhodnomadžarski, romunski 1 I in moldavski stil vaških židovskih skupin, ki uporabljajo I I violino, klarinet, harmoniko, bas, moldavsko lutnjo in poik, 1 I tolkalo izpod Karpatov, j Dl NAYE KAPELYE so: j Boh Cohen - violina, mandolina, boben, vokal Chrtstina Cromrder - klavirska harmonika, boben, vokal ' Geza PenzeS - bass, koboz, vokal lanos Barta klarinet
Di Naye Kapelye igrajo židovsko glasbo brez nostalgije.
1 Kdo je vojvodinski kantavtor drobnih brčic in s starinskim k I klobukom na glavi ter z glasbo, ki spominja na Balaševiča | i postavljenega v Pariz? To je vendar GaraviSokak, so nas f $ takoj poučili tisti, ki redneje spremljajo dogajanje na f i jugoslovanski glasbeni sceni, kjer je Bane Krstič s svojo % j skupino prisoten že od leta 1989, ko je skupina prvo ploščo $ H posnela še za Jugoton.
| Od takrat je minilo kar nekaj časa, država je razpadla, | | Garavi Sokak pa ne. Pred kratkim je izšel njihov šesti | | album »Sagradičemo brod« na katerem so z veliko | •i poguma uporabili akustične inštrumente z etno in pop | | miljeja (kitare, trule, gajde, harmonike itd.). Garavi Sokak ni i I, folk skupina, še manj svadbarska grupa, ki bi lovila na I 1 nekakšne nacionalne instinkte, čj Garavi Sokak je sedemčlanska skupina izvrstnega | l šansonjerja in odličnih glasbenikov z vojvodinske ravnice. 1
»Pridemo, če ne bomo igrali na kakšnih balkan žurih« so rekli. Zdaj so tukaj.

Veseli smo, da na letošnjem Mediteran festivalu predstavimo skupino, ki je trenutno ena najpopularnejših folk rock skupin na italijanskem polotoku. Bandabardo so nastali 8. marca 1993 in začeli tako kot takšne skupine začenjajo: na ulici in v lokalih, posneli so dve plošči, ki sta bili med kritiki izvrstno ocenjeni, skupina pa je dobivala vse več privržencev, sodelovali so z Litfibo in C.S.I., A. Chimentijem, Negrito in še nekaterimi italijanskimi skupinami drugačne glasbe. Pesem z njihovega zadnjega albuma »Beppeanna« je to poletje ena najbolj predvajanih na italijanskem glasbenem TV kanalu - Videomusic. Bandabardo so šestčlanska skupina z močnim ideološkim nabojem in glasbo, ki je pisana na kožo vsem »frikom« tega sveta. Je trda in hkrati etno, je prodorna in hkrati intimna, je moderna in tradicionalna.
BANDABARDO so:
Enrlco Erriauoz Greppl kitara, vokal JLM.Finaz solo kitara Paollno - tolkala Orla - kitara, klaviature Bon Bachi -kontrabas, bas II glovane Nulo bobni
Močno italijansko kolonijo na letošnjem Mediteran festivalu zaključuje najpomembnejši italijanski blues glasbenik Nick Becattini s svojo skupino Serious fun. Dovolj bo, če zapišemo, da je igral z Albert Kingom, Son Sealsom, Pinetop Perkinsom, Johnny Copelandom, Otis Rushom in drugimi velikimi bluesmani na festivalih v Chicagu, New Yorku, Detroitu in seveda na Pistoia blues festivalu, kjer ima že svoj lastni oder. Becattini ni tipični čikaški blues glasbenik, njegovo področje sega od Stevie Ray Vaughna do Van Morrisona, je izvrsten kitarist in pevec, ki že deset in več let uživa nedeljene pohvale blues kritikov. Prav to poletje je dokončal snemanje novega albuma, ki ga bo predstavil tudi na tokratnem Mediteran festivalu.
Ko v Sloveniji omeniš italijanskega blues glasbenika se mnogi zmrdnejo. Ko slišijo Nickov glas in kitaro jim je nerodno.
(DM) Minuli konec tedna so se oljkarji in ljubitelji oljk zbrali v Kortah na tradicionalnih dnevih oljk. Kot po tradiciji, so se najprej pomerili četrtošolci na tekmovanju »OLJKA ALI TE POZNAM ?«, za prehodni pokal KZ Agrarie. Letošnjega tekmovanja seje udeležilo petnajst tričlanskih ekip iz slovenske Istre in Goriških Brd. Organizatorji dnevov oljk so pripravili strokovno razstavo, gostinci iz gostilne Korte v sodelovanju z aktivom žena pa zelo bogato obloženo omizje z domačo - mediteransko prehrano (fuži, bakala, bruscchette...).

"t m
Na rednem zboru oljkarjev so oljkarji ocenili dosedanje delo in sprejeli oporne točke programa za nasledne obdobje. Zelo obiskano je bilo tudi predavanje z glavnima temama o zaščiti oljke in potrebnih ukrepih v oljčniku - letna rez.
V večernem programu je prisotne pozdravila županja Breda Pečan, kije govorila o pomenu oljkarstva za ohranjanje identitete podeželja ter pripravljenost občine za nadaljno podporo kmetijstvu s programi subvencioniranja sadilnega materiala.
Županja Breda Pečan je z gosti, Tejo Valenčič, državno sekretarko mi- nistrstva za šolstvo in šport, Radovanom Rajčičem, direktorjem KZ Agraria, Dušanom Moljkom, predsednikom KS Korte in Viljanko Vesel, KSS Koper podelila priznanja OŠ Šmarje za prvo mesto na tekmovanju »OLJKA ALI TE POZNAM?«.
Priznanja so prejeli še oljkarji za najboljša oljčna olja letnik 1997/98. Prvo mesto je ovojil Zdenko Hrvatin iz Kort, drugo mesto Danilo Markočič iz Izole, tretji mesti pa Patricio Tmav iz Krkavč in Bruno Muženič iz Boninov.
Ocenjena so bila tudi domača vina. Najboljšo malvazijo je pridelal Bruno Ivančič, refošk pa Robi Korenika. Večer je popestril kulturni program, ki so ga brezhibno izvedli otroci iz Kort, pa še klapa ANKORA in za ples do jutranjih ur ansambel PLATANA.
Nedelja je minila nekoliko mirneje. Zelo zanimiva je bila predstavitev degustacije oljčnega olja, ko so se številni obiskovalci predavanja »prelevili« v degustatorje.
NISO VSI HROŠČI ŠKODLJIVI
Tisti, ki še vedno vozijo, v glavnem po evropskih in ameriških cestah, so vse večja atrakcija, če pa se jih v tako majhnem mestu kot je Izola zbere več kot 200 je to tudi izvrstna promocija mesta in regije.
Letošnje srečanje v Simonovem zalivu je organiziral Hrošč klub Slovenija, glavno organizacijsko breme pa so seveda prevzeli domači hroščaiji na čelu z Bagijem ( Branko Mihalič), ki so celotno prireditev izpeljali takorekoč brezhibno. Edina pripomba je šla na račun zaprtja prehoda za pešce in kolesarje mimo strunjanske plaže, vendar je organizator zatrdil, da ni šlo drugače, saj so morali skrbeti tudi za varnost vozil in udeležencev.
Kot rečeno je prišlo več kot 200 hroščev in njim podobnih vozil iz sedmih evropskih držav: Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije, Švice, Hrvaške in Slovenije. Največjo pot je prevozil hroščar iz Nemčije, ki je do Izole prevozil kar 1350 kilometrov, fant in dekle iz Nemčije pa sta se pripeljala vsak s svojim starim hroščem in tako skupaj prevozila kar 1.500 kilometrov.
Klasično tekmovanje v spretnostni vožnji so tokrat imeli na parkirišču pred PC Ruda kjer je bilo videti nekaj izvrstnih voženj, saj je cvililo in smrdelo po gumi kot na pravih rally tekmah. Najboljše uvrstitve so ostale v Sloveniji, domači hroščarji pa so se posebej izkazali v moški konkurenci, saj so osvojili drugo in tretje mesto.
Zabavno a tudi zelo borbeno je bilo tudi na družabnih igrah„ki so jih pripravili v Simonovem zalivu. Še posebej privlačne so bile dirke s polovičnim hroščem, ki so ga vlekli štirje tekmovalci. Nekateri so šli tako hitro, da je na ovinkih pesek metalo daleč naokoli, udeležencem pa so se na zabavi pridružili tudi mnogi turisti, ki obiskujejo plažo v Simonovem zalivu.
Izola je bila v soboto in nedeljo zares polna hroščev, a niso bili koloradski, še manj škodljivi, čeprav so bili nekateri tako pobarvani in predelani, da bi jih bil vesel sam Andy Warhol.
(foto: MIŠKO)
m
intervju:
h muc
PUPDIN6 FIELCS
Simon Pribat alias MC Flasher, alias Pilot in lahko bi naštevali še in še, nam je ob priliki odgovoril na par enostavnih vprašanj.
Magazinga: Povej nam kaj več o Pudding Fields-ih.
Simon: Ime Pudding Fields sega v leto 1991, ko sta Miha in Tomo Škrinjar ustanovila eksperimentalno skupino, v tej sestavi pa smo od leta 1996. Skupino sestavljamo: Miha (Mrdo) - kitara, David Černe -turbo bobnar, Primož - basist in jaz - vokal.
Marca letos smo posneli svoj prvi single CD, in sicer v Novogoriškem studiu Rose. Posebej pa bi se radi zahvalili skupini SP1RITS za pomoč, nasvete in organizacijo snemanja.
Magazinga: Imate kakšno vodilo, ki vas spremlja čez vaše ustvarjalno obdobje?
Simon: Pusti domišljiji prosto pot, pa naj si bo ta ustvarjalna, družbeno- kritična, bizarna ali perverzna.
Magazinga: Kakšne so po tvojem možnosti za mlade ustvarjalce, da uspejo na Slovenskem ozemlju?
Simon: Vsak ima možnost uspeti in ustvarjati maksimum. Mislim, da so pogoji pri nas idealni, mladina pa polna energije in zagona, zato jo je škoda zatreti s pravili.
Magazinga: Morda še kakšno sporočilo za naše bralce?
Simon: Primite stvar v svoje roke! Ustvarjajte, kajti samo tako boste izživeli svoje fantazije, strasti, vse neumnosti, ki vam grejo po glavi, in se tako dvignili iznad morečega povprečja, ki nas tlači in nam vsiljuje strahove. Pozabite na dvome. Vsak od nas je posebna in enkratna osebnost, ki ji ni para na svetu! Pozabite na slabe dneve, vse strahove, ki ste jih imeli do sedaj, lahko izkoristite v prid sebi in tudi drugih, uživajte v vsakem trenutku in v vsaki stvari. Zdaj je vaša priložnost; IZKORISTITE TO, ker čaka na vas! Ni važno kdo ste, kaj ste in zakaj ste. Samo USTVARTATT6! Najsibo kjerkoli in kadarkoli. Potrebujemo odprte in pozitivne ljudi. Imejte radi sami sebe in sreča bo prišla sama. Bodite tolerantni do ostalih. Ml RAzUNAMO NA VAS!
teč-eš drogo. še f>olt te zadane ustvartante! pa še koristno
Te. KONEC KONCEV!
Internet: http://pina.soros.si/muKi
Vse prispevke ali pritožbe ali kaj podobnega lahko pošljete po pošti ali e-mailu na tednik MANDRAČ
Literarni kotiček KANIBALI
Prazna duša, polno srce.
Slana tekočina se zadržuje v grlu in duši že mrtvo telo.
Bleda polt, na kateri se zrcalijo zelene žile -strup za oči.
Razprte, krvavo rdeče, suhe, nepremične in prevelike, da bi se pustile zajeti z žlico in občudovati v vsej minljivi lepoti.
Kanibali!
Glejte, kako me razjedajo, poslušajo moje krike in uživajo v lužah življenske tekočine.
Iluzije - matere pošasti, ki krojijo usodo.
Ne moreš jih videti.
Bežijo pred svetlobo in se skrivajo v najgglobjih pogledih.
Tako odkrite in nedolžne so, tao zahrbtne in zvite, da te nevede umorijo.
Barbara
Katran
Zgodba železnih kavbojev, napisana s katranom na obraz.
Pravljica o kruhu, vpraskana s kostmi v pesek.
V kruhu je vedno več katrana, železni kavboji redijo novorojenčke.
Množica, lačna kruha, se naliva s katranom.
Žgejo kruh, da topijo katran.
Katran jim zalepi oči, katran jim zalije možgane.
Ko umrejo, pustijo katran.
...sedi na robu in z nohti strga katran.
Črt
MC FLASHER
I 52 anni della Repubblica Italiana
La settimana scorsa, grazie ai ricevimenti offerti dalle rap-presentanze diplomatiche italiane a Capodistria e a Lubiana, abbiamo celebrato 1’anniversario della Repubblica Italiana. Cinquantadue anni portati abbastanza bene e, certamente, occasione per ripensare ancora una volta alla nostra condizione minoritaria.
Come ci sembra di aver gia ribadito negli anni scorsi, per gli appartenenti ali e comunita nazionali, pur tra le tante magagne e difficolta, c’e stata anche la possibilita di poter godere pure di qualche piccolo privilegio ricompensatore. Non sempre riconosciuto e vantato apertamente, ma che ciascuno e libero di professare almeno a livello personale, intimo. Uno di questi e indubbiamente quello di sentirsi appartenente con piena legittimita a due entita culturali, senza per questo dover rinunciare alla propria identita e alle proprie peculiarita.
Un avvenimento, quindi, che oltre a d essere celebrato nell’ambito delle manifestazioni ufficiali organ izza te dai rappresentanti dello Stato, dovrebbe portare questo nostro senso di appartenenza ad un popolo, ad una lingua, ad una tradizione di civilta, a con-cretizzarsi in un qualcosa di autonomo e particolare. Proprio 1’anniversario della Repubblica Italiana potrebbe diventare il momento piu opportuno e favorevole per organizzare nellambito delle nostre Comunita manifestazioni che possano esprimere questo nostro sentimento di appartenenza culturale e nazionale. Non per dimostrare la nostra matrice originaria, ma per proporsi come effettivo elemcnto di congiunzione e di stimolo tra rcalta diverse che la storia, non sempre buona maestra di vita, ha portato comunque a vivere assieme. E che, alle soglie del Duemila, sembra essere finalmcnte acquisito anche da chi ha il potere di condizionare il nostro presente ed il nostro futuro.
Silvano Sau
C AN costiera: riunione veloce e concreta...
Riunione veloce e concreta, quella del Consiglio della Comunita autogestita costiera della nazionalita
italiana. AlPordine del giorno la i mezzi provenienti dal processo della RTV di Capodistria.
Sul primo punto il Consiglio ha sottolineato che prima di affrontare concretamente la proposta di legge sulle Regioni šara necessario avere tutta una serie di incontri con rappre-sentanti del governo e con i deputati del nostro territorio al Parlamento sloveno. Un tanto per vedere quali sono le effettive dimensioni del progetto e in quale misura šara possibile garantire le specificita del territorio e, di conseguenza, anche della comunita nazionale italiana.
bozza di legge sulle regioni, i ris di privatizzazione e le nomine al
Per quanto riguarda i risultati del concorso per i mezzi provenienti dal processo di privatizzazione, giunto ormai alla sua terza edizione, il Consiglio ha rilevato che 1’edizione di quest’anno e stata certamente una delle piu positive. Infatti, quasi tutti i concorrenti hanno visto esaudita la propria richiesta. Per un totale di circa 140 milioni di talleri. Complessivamente, nel corso delle tre edizioni del bando sono stati devoluti quasi trecento milioni di
ahati del bando di concorso per Consiglio dei programmi italiani
talleri in prestiti agevolati e destinati alla piccola e media imprenditoria. A beneficiarne e stata una quarantina di con-nazionali. E probabile che nel prossimo autunno venga pubblicato un nuovo concorso con i mezzi che, nel frattempo, stanno rientrando dalla prima edizione del 1986.
Infine, nel Consiglio dei programmi italiani di Radio e TV Capodistria, per la Comunita di Isola e stato riconfermato Luciano Kleva.
S.S.
No. 96
Il gruppo nella zona archeologica di Nesazio.
Foto: C. Chicco
Foto: C. Chicco
Riuscita gita neH”’lstria mistica”
E stata interessante ed anche divedente 1’escursione culturale in Istria compiuta sabato scorso da una cinquantina di n os tri connaziona/i. GH escursionisti i so lani hanno avuto 1'a possibilita di vedere tre gioielli conservati in Istria: Nesazio, Duecastel/i e la Madonna delle Lastre di Vermo. Nesazio, antica capitale degti Histri, sorta circa 3.500 anni fa, ha dato I'occasione di conoscere la storia piu remota di questa nostra regione. Duecastel/i (Dvigrad), sito sorto ne/Iundicesimo secolo nelle vicinanze di Canfanaro, ha dato invece 1’idea di quella che era larchitettura e !urbanisti ca istriana del Medi o Evo. La chiesetta della Madonna delle Lastre, n as costa in un bosco vidno a Vermo (Beram), a pochi chilometri da Pisino, ha rivelato ai nostri connaziona/i che hanno prešo pade a/1'escursione dal tito/o "Istria Mistica" una delle piu bel le espressioni pittoriche del Ouattrocento istriano, parliamo della "Danza Macabra", affresco di Vincenzo da Castua, opera del 1474. Dopo i tre suggestivi appuntamenti, i padecipanti si sono trasferiti al ristorante "Lambada" di Segnacco (Senj) d o ve hanno potuto consolidare la conoscenza dei piatti tipici istriani, abbondantemente annaffiati naturalmente.
G. S.
L’in terno della chiesa della Madonna delle Lastre di Vermo contenente la famosa Danza Macabra del Da Castua.
Alla “Petro Coppo” esami di ticenza e maturita
Anche quest’anno il caldo e l’afa sono venuti a spossare alunni e insegnanti proprio nel momento culminante, quando cioe ci si sta impegnando al massimo per le ultime interrogazioni e le classi finali si preparano agli esami di licenza e di maturita che inizieranno per tutti sabato 13 giugno e si concluderanno lunedi 29 giugno 1998. L’esito degli esami di licenza šara noto gia il 30 giugno, mentre per conoscerne quello degli esami di maturita, bisognera attendere il 27 luglio, data fissata dal Centro statale per gli esami di Lubiana. Gli insegnanti considerano di aver preparato i ragazzi in modo adeguato, infatti hanno sempre svolto il proprio compito con gran impegno e serieta. Gli alunni giudicano il programma troppo difficile ed impegnativo, malgrado cio stimano di avere un sapere sufficiente a superare gli esami. Comunque noi auguriamo Buona fortuna a tutti i 60 esaminandi ed anche agli insegnanti, che li sostengono ed aiutano in questa prova.
Neirimminente conclusione dell’anno scolastico il preside Alberto Scheriani tira le somme: “Quest’anno scolastico e senz’altro stato un anno molto positivo, sia nel campo culturale che in quello sportivo. Abbiamo serie assicurazioni dal Ministero per Tistruzione e lo šport che i lavori di costruzione della nuova ala scolastica inizieranno nelTottobre di quest’anno; inoltre si e quasi certi che i nuovi programmi di studio, quelli di VI grado d'istruzione, verranno introdotti gia nell’anno scolastico 1999/2000.”
Bojana Pevec
Non c’e piu religione
Da un vecchio documento riguardante ta nostra regione veniamo a sapere che ai sindaci si doveva garantire una časa, un cavallo, a/cuni terreni coltivabili... Poi abbiamo trovato pure un capitoto che riguardava ii "de/itto verbaie", nei quaie si diceva che ii sindaco non doveva essere criticato. Per cotoro che criticavano ii sindaco era previs ta una muita di aicuni ga/toni di vino. La quai cosa ci fa capire che ai sindaco andava garantita pure una cantina. E se questa pena per ii "deiitto verbaie" venisse introdotta ai g i orni nos tri? La carica di sindaco potrebbe essere ricoperta unicamente dai titoiari delle aziende vinicoie.
Gianfranco Siijan
attivitA comunitaria
BiBUOTECA
La biblioteca della comunita Martedi 23 aiuano, ore 18. italiana di Isola (Palazzo Palazzo Besenghi Besenghi, pianoterra) e aperta Conferenza del professor il lunedi dalle ore 17 alle 18 e Rodolfo Ursini-Uršič su aicuni il mercoledi e giovedi dalle ore aspetti delTimmediato 16.30 alle 19. La biblioteca e dopoguerra.. aperta a tutta la cittadinanza.
SALA Dl LETTURA E BAR TOURNEE DE/GRUPP/DELLA SOCIALE	CI “PASOUALE BESENGHI
DEGLI UGH!” di Isola
Il coro “Haliaetum” al ricevimento in occasione della Festa della Repubblica Italiana
Simpatica esibizione del Coro "Haliaetum" della Comunita degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola al "Lapidarium"delMuseo Regionale di Capodistria. L’occasione era quella del tradizionale ricevimento offerto dal Consolato Generale dltalia a Capodistria per la Giornata della Repubblica italiana. Il complesso isolano, diretto dal maestro sostituto Eleonora Matijašič, ha entusiasmato i numerosi ospiti che hanno risposto allinvito della dottoressa Rosa Maria Chicco Ferraro, Console Generale dltalia a Capodistria.
Apertura da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Ouattroruote, Nautica, Storia illustrata, Topolino, Primorske novice e “Mandrač” nonche i quotidiani La voce del popolo, II piccolo e Delo.
MA N/FES TAZIONI CUL TURAL/
Venerdi 12 giugno, ore 18. Palazzo Besenghi INCONTRO CON ORAZIO BOBBIO
G.S.

L’Haliactum a! “Lapidarium”
Foto: C. Chicco
Serata-colloguio con il famoso attore e presidente del Teatro “La Contrada” di Trieste nonche candidato alle prossime elezioni per il rinnovo del Consiglio Regionale del Friuli - Venezia Giulia.
La redazione de “II Mandracchio” partecipa al dolore del collega Pino Trani e della sua famiglia per la perdita della loro čara Martina.
Dopo le riuscite performance del Coro “Haliaetum”, diretto da Claudio Strudthoff nel Duomo di Gorizia e nel lapidario del museo di Capodistria (in quest’occasione diretto da Eleonora Matijašič), dei minicantanti diretti da Amina Dudine a Crevatini e del gruppo di ballo diretto da Olivera Pajovič a Capodistria e Celje, il Coro “Haliaetum” si sta preparando per le ultime uscite della stagione: in Valcamonica, a Caorle ed a Stra presso Venezia.
AVV/SI
MONOGRAFIA “ISTRIA: DUECENTO CAMPANILI STORICI"
Sono in vendita presso la biblioteca della Comunita alcune copie del libro
ISTRIA: DUECENTO CAMPANILI STORICI
di Daniela Milotti Bertoni, Bruno Fachin Editore Trieste.
// Mandracchio, foglio della Comunitš italiana Ji Isola Rcdattorc responsabite:
Andrea Šumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurcl,
B. Pevce, C. Raspolič, S. Sau, G.
Siijan, A. Šumenjak
tndirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tel.,fax: (+386 66 ) 645031, 645853
NAGRADNA GOJKARCA
NAŠA NAGRADNA GOJKARCA ODHAJA NA DALJŠI ODDIH. NA ZASLUŽENI ODDIH ODHAJAJO TUDI VSI NAŠI MLADI, USPEŠNI IN MANJ USPEŠNI MATEMATIKI, KATERE SMO TOKRAT TRETJIČ UVRSTILI V > MANDRAČEVE < KRIŽANKE. VSEM SKUPAJ ŽELIMO VESELE IN VARNE POČITNICE. OČITNO JE POČITNIŠKO RAZPOLOŽENA TUDI VERA OBLAK,
KATERI JE BIL TOKRATNI ŽREB NAKLONJEN. DOPISNICO JE POSLALA IZ ZNANEGA LETOVIŠKEGA KRAJA,
NANJO PA NAPISALA PRAVILNO REŠITEV: DANA INTENATIONAL- DIVA- BIRMINGHAM-IZRAEL ,
ZA NAGRADO PREJME ...PRESENEČENJE. REŠITE KRIŽANKO, GESLO VPIŠITE NA KUPON IN POŠLJITE NA ZNANI NASLOV: MANDRAČ, VELIKI TRG 1. ČAO !
12 /	13 ~r	14 O
17 P	j	k'
2'/	N	A
L-		A
	13	l
	35n A	/J
40 A	p	A
'j	k	
tl	v	50 )/ N
	T	O
V	0	p
jj_	P	
VODORAVNO
1.MATEMATIČARKA, IME, KLARIČ *	8. OČE *	11. MATEMATIK, IME , GOBBO* 15. VRHOVNO
VODSTVO V MORNARICI * 17. AMERIŠKI RISAR STRIPOV, BROWNE * 18. ROJC VIV1JANA * 19. SVILENA TKANINA * 20. NAJBOLJ ZNAN ANGLEŠKI KOLEDŽ * 21. HRVAŠKI PETROL * 22. MESTO V KANADI * 24. NAKIČ IVO * 25. KDOR GONI, VODI OSLA * 27. KRAJ PRI OPATIJI * 28. GOSTILNA V IZOLI PRI AVTOBUSNI POSTAJI * 30. HRVAŠKI ZGODOVINAR IN POLITIK , NODILO * 33. VEDO IVICA * 34. JAPONSKI PISATELJ, JAKUSEI, IZ BESEDE, ARIA * 35. ANIČIČ NATAŠA * 36. ZMES BITUMENE IN PESKA * 39. OBRAD KEŠELJ * 40. NEKDANJI TURŠKI OBLASTNIK * 42. LETOVIŠČE V ISTRI, NUDISTIČNI KAMP * 43.ŠPANSKI OTOK * 45. ČRNA ŽIVAL, TUDI MURA V AVSTRIJI * 46. NARKOZA, ANESTEZIJA * 48, SLOVENSKI IGRALEC, ULAGA * 49. MATEMATIK, IME, NOVAK * 51.ČISTIN A V GOZDU * 52. LJUDMILA ALBREHT * 53. NADLEŽNA ŽUŽELKA * 55. PAJOVIČ OLIVIERA * 56. OTOK ČAROVNICE KIRKE * 57. SLOVENSKI NOGOMETAŠ, ALFRED * 59. IZRASTEK NA GLAVI NEKATERIH ŽIVALI * 60. MATEMATIČARKA, IME. KUZMIN * 61. BLANKA RADOJKOVIČ * 62. VEČJI LADIJSKI ČOLN NA ENO JADRO*
NAVPIČNO
1 .MATEMATIK, IME, MILANIČ * 2. ODVETNIK * 3. RAJKO MAHNE * 4. POKOJNI JOSIP BROZ * 5. DRŽAVA V AZIJI, PERZIJA * 6. KAMENO OLJE * 7. VISOKO, PO ITALIJANSKO * 8. GRŠKA BOGINJA UMETNOSTI IN MODROSTI * 9. DALJICA, KI VEŽE DVE TOČKI KRIVE ČRTE * 10. ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV * 12. MIRNO SOŽITJE * 13. AMERIŠKA PEVKA, TURNER * 14 LONČENA PIŠČALKA * 16. ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO * 23. OTOK V ALEUTIH, IZ BESEDE, TAR * 26. SANJE * 28. TANKA TKANINA * 29. GRŠKI BOG LJUBEZNI * 31. JOGA POT NESEBIČNEGA SLUŽENJA, BUDIZEM * 32. GORA V GRČIJI* 33. REKA V MAKEDONIJI * 35. SLOVENSKA GLASBENA SKUPINA * 37. FURLANIČ ALJA* 38. SLOVENSKI DRAMATIK IN PESNIK, IGOR * 40. IZVIRNA MANTRA VEČNA BESEDA,
TUDI >OM< * 41 .MATEMATIK. IME, MEDICA * 42. MADŽARSKI NOGOMETNI KLUB * 44. ŽLAHTNI PLIN * 45. ČAS BREZ VOJNE *	47. MATEMATIČARKA. IME, TRIPAR *	49.
MATEMATIK. IME, KLOBASA * 50. SPOGNJA OKONČINA * 52.
IT. FILMSKA IGRALKA, MASSAR1 * 54. MAJHEN GLODALEC *57. JANA JERMAN * 58. MATEJ BUSIJA* 59. ROMAN URANJEK
KUPON št. 19
KRIMINALIJE
Pomanjkanje denarja seveda ni prijetno, ljudje pa si pomagajo na različne načine. Eni lezejo skozi okna v tuje sobe, drugi gredo kar skozi odprta vrata, tretji si privoščijo tatvino v trgovini, četrti pa kar malo prosjačijo okoli.
Seveda so tudi takšni ki delajo in še sreča da so, sicer tisti, prvoimenovani ne bi imeli od koga vzeti. Seveda pa vmes pridejo še policaji, brez katerih bi bil ta svet dosti bolj dolgočasen, kot sicer.
OD NJEGA NI BILO NIČ
Dečki so zapisali dobesedno tako-le: Poznan storilec je skozi balkon v jutranjih urah vstopil v hotelsko sobo državljanke Italije, ki je spala. Ta se je prebudila in ga opazila, ker pa od njega ni bilo nič so gaje morali prevzeti policaji, ki so ga seveda ovadili. Mimogrede, bil je tudi na begu iz vojske.
NIMA RAD TEHNIKE
Med zajtrkom v izolskem hotelu je neznanec vstopil v dve sobi hotelskih gostov. Odnesel je predvsem devize, tehnični predmeti pa ga sploh niso zanimali.
METLA JE ZMAGALA
Sosedi sta se sprli in se na koncu še stepli. Razmerje moči je bilo nekoliko neenakopravno, saj je bila ena oborožena s »stilom« od metle in je drugo tako dobro namlatila, da je morala poiskati zdravniško pomoč.
STATISTIKA
Prejšnji teden so dečki imeli opravka s petimi vlomi, dvemi drznimi tatvinami in dvemi tatvinami koles z motorjem.
VOZIL JE NA SUPER
Dobro je šlo znanemu Izolanu, vse dokler ni naletel na dečke in je moral pokazati koliko krvi ima v alkoholnem sistemu. Ko so videli rezultat so ga takoj odpeljali k sodniku za prekrške, ki mu je določil zelo drago kazen
in ga še olajšal za osem (8) puntov.
PO OVINKASTI ČRTI
Nek drugi izolski voznik je prehiteval po polni črti in še v ovinku, da je bilo bolj zanimivo. Zanimivo je bilo vse do trenutka, ko je priletel v nasproti vozeč avtomobil. Tudi on bo dobil pri sodniku za prekrške bolj malo popusta.
NI OVIR ZA NORCE
Tretji avtomobilski velemojster pa se je na cesti Strunjan - Belvedere lotil prehitevati vseh pred seboj in ga pri tem niso motile niti polne črte niti ovinki, še manj nasprotivozeči avtomobili. Dečki so takoj nabrali dovolj voznikov, ki so pripravljeni pričati o početju tega bodočega mobilista. (Mobilist = avtomobilist brez avta).
JEZDECI PA JEZDIJO
Dečki jih imenujejo kar »jezdeci apokalipse« poznajo pa jih po tem, da ga pijejo v neizmernih količinah in potem počnejo vse vrste neumnosti. V teh dneh so prav tako aktivni kot so bili spomladi oziroma pozimi, oziroma jeseni, oziroma... Dva Izolana pa sta slabo razumela prijateljski duh udeležencev srečanja hroščev in sta počela ravno dovolj neumnosti, da so ju dečki pridržali in bosta dobila lekcijo iz lepega obnašanja od sodnika za prekrške.
INTERESNI ZBOR-PARKIRANJE
ODPRTO
VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13
TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA
tel.: 066/ 646 - 608, 645 - 778 / fax: 066/ 645 - 779
AVTODELI - DODATNA OPREMA
KAKOVOST IN UGODNA CENA
•HLADILNIKGOLF III 1.4	22.260	SIT
•HLADILNIK RENAULT 5	14.900	SIT
• MASKA OKRASNA RENAULT 5 l.87->	2.270	SIT
•MASKA OKRASNA GOLF I	2.160	SIT
•MASKA OKRASNA FIAT TIPO	1.93^	3.240	SIT
OBNAVLJAMO ZAVORNE ČELJUSTI, LAMELE, SKLOPKE, ZAVORNE OBROČE, ...
SREČNO VOŽNJO
!DOBAVAr
r CENI že oa 1.879.000 SIT!
4

*
v
■4
turistična
agencija
PRODAJA IN REZERVACIJA AVIO KART
@3600(050021] 8dni NZ 25.6. = (MMflV RsoaipMia 8dni NZ 16.6. = ft&IMSff &ED3S 8dni NZ 16.6. = 49.fMOT (Ml0 8dni NZ 19.6. = 49.9MAT
OBRESTI!
tel./fax: 066 646 - 747 / delovni čas:PON-PET 9-12 in 18-20 / SOB 10 -12
m
cla 7 Tel.: 066 /646 -723 Fax: 066 / 67- 854
V
PARKIRNI PLES SE ZAČENJA
(DM) Svet krajevne skupnosti Izola staro mesto, sklicuje za ponedeljek, 15. junija 1998 ob 19.00 uri interesni zbor stanovalcev območja Trga Sv. Mavra, dela Kosovelove ulice, ulice Ob pečini, Levstikove in prečnih ulic. Tema srečanja bo nedvomno aktualna, saj bo beseda tekla o prometu - predvsem mirujočem (po domače o parkiranju) na tem prostoru.
Pobuda, da se prične reševati, predvsem v turistični sezoni, nevzdržno prometno anarhijo v tem delu mesta je več kot pohvale vredna. Seveda pa ostaja način, kako rešiti ta zapleten vozel, odprt.
V občinski inšpekciji so na predlog županje Brede Pečan, pripravili različico prometnega režima, ki bi veljala od srede junija do srede septembra.
Predvideno je poskusno pobiranje parkirnine v času od 7.00 do 21.00 ure (za imetnike zelenih in viola nalepk je parkiranje brezplačno), pripravljen je turistični abonma po 1500 sit, za druge obiskovalce (dostava) 15 min brezplačno.
Seveda v tem primeru gre za predlog, ki ga bodo stanovalci tega območja zagotovo dobro pretehtali in morda dodelali do takšne variante, da bo parkiranje iz poskusne začasne variante, postalo trajna rešitev.
Prvo pravo poletno vreme je iz našega gradbenega in oslovskim vpregam prilagojenega že naredilo avtomobilski zamašek. Če bo zastojev na cestah po končanih delih v nekaj dneh konec pa se težave s parkiranjem šele začenjajo.
Parkirni režim je takšen kot pač je, nič boljši in nič slabši od drugih, treba pa je priznati, da se kvaliteta dela dviguje, da so parkiriščniki vse bolj korektni, da redarji delajo tudi ob sobotah, nedeljah in popoldnevih in da je dežurstvo zagotovljeno. Pravzaprav je edini problem to, da Izoli primanjkuje parkirišč. Kljub zahtevam v urbanizmu in zagotovilom investitorjev je danes premalo parkirišč tudi v Livadah in v Jagodju, pa tudi v obrtni coni grozi nekaj podobnega, da o staremu mestu niti ne govorimo. Za slednje seveda ne moremo kriviti sodobnih arhitektov, zato pa je treba paziti kaj počnejo tisti, ki skrbijo za urejanje gibajočega in mirujočega prometa. V Izoli imamo trenutno tri urejena parkirišča s plačilom parkirnine, urejeno in osvetljeno brezplačno parkirišče pred mestom. Črna točka zadnjih poletij je bilo parkiranje v okolici cerkve sv. Mavra in na cestah proti morju, kar naj bi zdaj uredili po predlogu, ki ga je pripravila občinska inšpekcija. O njem se bodo morali strpno in predvsem objektivno, ne pa zgolj osebno egoistično pogovoriti na javni tribuni o kateri pišemo v sosednjem stolpcu.
Ostaja pa še problem Jagodja, kjer sobodajalci še niso dobro prežvečili dejstva, da bodo inšpektorji zaračunavali kazni za parkiranje na pločnikih. V načrtu je sicer gradnja parkirne hiše, vendar bo brez nje minilo še najmanj to poletje.