tedanja m torek 88. maroa 1898.
35. številka.	<r t™*, t t»v»k 4ntmj i>« 12. am i8t».)	Tečaj XXIII.
li*«j« f trikrat aa Udoa v iMtlk ta-daajtk tk tovklh, A«tvtklli ia MbOtah. Zjatraaja iidtnj* likaj« ob 6. ari »jntraj, nimi pa ob 7, ari toior. — Oboja« ladaaj« ataa«; M |ll«MM . f. 1.—, llTM ATMrtl. t 1.50 u trt B«MO . , . a.— • « . 4.M
M pal loto , . . «.— • t ■
U tm lat« . . a 13.— . • ,18.—
lOareiataa la plai«vitl npn| aa aaratka feraz prilaiaaa aaraialaa M sprava aa
oilra.
PoMaiifino Atovilko •• doblvaja ▼ pra-dajalaleah tobak« v 1 ratu po ■ «▼*, « avl.
EDINOST
tavaa Trat« pa
Oflaal aa nlu« pa tarifa ▼ potita; aa aaalova a d.boliaai Irkami m pUiajc araotar, ko M kor obaofa a«v«daik «• ti t Poola««, o.*rtni.o i« j«T»« i«kT«lo, ic auti «fl«.i itd. »o i»eunajo p« pogod a
Tal dopiai aaj aa poiiljaja mradalltv •lica Caaorat it. IS. Vaako ptaao a. A biti fraakovaBo, kar aofraakoTBaa m ?
aprojsaajo. Bokopiai aa aa vraAaJo.
Naroiaino, roklamaeij« i« oglaaa apr«. jema uprnvniitvo ulio« Moli«. pia< •olo hit. S, II. aadat. NaroAniao ia oglaa. jo.pUftovati ioa. Trat. Odprte roklaaaa oija aa praat« poitaimo.
llitll« iUv«Hth«|i ptlltUmia iriAlva mm Pplm«i»sk«,
F (««uM J* m*/'.
V obrambo slovenskih propovedij ozir. presvetlega škofa tržsika - koperskega.
Govoril svetovalec Fran Kosec v seji mastnega sveta tržaškega dne 17. marca 1898.
Toliko od laikih časopisov, kolikor od go-apoda predlagatelja izrekle so se tožbe zoper prs-vzvišenega škofa, ki so neutemeljene in zate neopravičene povseso. Prevzvišenega obdolžnjejo, da hečo posloveniti cerkve v Trstu in s tem da žali Italijana v Trato. Prevzviieni škof ni imel nikakor teh namenov, ko je ukazal nekoliko alev. propovedij pri sv. Jakobu, ampak je imel najplemsnitejši namen, da olivi in povspeši versko mišljenje med onimi, ki so podrejeni njegovi vili pastirski oblasti, torej je to storil edino uto, da svesto spolnjuj« dolžnosti visokega poklica svojega. Kdor hoče presojati dejanja ikofova, jih mora presojati se stališča, na katerem stoji škof, torej kakor aposteljna katoliške cerkve. Katoliška cerkev se neskončno razločuje od dragih človeških dražb, n. pr. od kakega narodnega društva, ki obsega samo en določeni narod in ima za svoj cilj le napredek in proslavo istega določenega naroda, ne glede na droge narode. Katoliška cerkev pa obsega vin narode in ■ora imeti škofov savae narode; tako je velja njenoga ustanovitelja, Jezusa Kristusa. (Hrup na galeriji ; sosebno neki mlečnozobcc se je režal, kakor sonček, kadar se je spekel oh vrelem salo.) One-niti moram, da govoreči o katoliški cerkvi govorim gg. katoličanom In ne o-atallm! —Torej, Jezus Kiistui, ustanovitelj katoliške cerkve, je rešil vea Človeški rod, to jo vse ene, ki se hočejo udeležiti odrešenja njegovega, a za udeložitav na tem odrešenju ni dosti, da je kdo pristopil kakor ud k njegovi cerkvi, ampak ■ora hiti delaven in zvest ud, in v to svrho mora verovati od Boga lazodete resnice in spolnjevati Božje sapovedi. Za obojo pa treba verskega pouka, kajti kar sam od sebe ne more znati tega nihče. Zato je Josus Kristus dal svoji cerkvi kakor pravilo, da mora poučevati v a« ljudi. To pravilo je tako važno, da hi cerkev ne bila več njegova prava cerkev, ako ne bi spolnjevala tega pravila. Rekel je avejim aposteljnom: , Poj te po vsem sveta in učite vse stvari (človeške) 1" - Glejte, Odrede-nik ni hotel naštevati ne narodov, ne starosti, ne stanov, da ne bi kdo mislil, da je kdo izvzet, ker ni bil imenovan, ampak rekel je splošno: vse stvari, torej je menil vse, ki se prištevajo človeškemu rodu. Apostoljni so natanjko spolnjevali to sapoved Gospodovo: hodili so po vsem sveta in nčili povsod vse, katerikoli so jih hateli poslušati. Take je delala katoliška cerkev zmiraj veeh 19 stoletij in dela še zdaj: propoveduje narodom vseh delov zemlje: v Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji. To je značaj katoliške cerkve, no, in kaj je storil naš škof? Odredil je konference, ali krščanska poučevanja: laška za Labe, nemška za Nemce in naravno torej, da sa Slovence naj bode slovenska 1 Delal je torej kakor dober pastir, skrben za vse, ki so iaročeni njegovi viši pastirski službi. Tu si ni smeti misliti nikakega oamena, sovražnega italijanski narodnosti v Trstu. No, •'■srda se mi bode hotelo prigovarjati, da naj se le propoveduje tudi Slovencem, toda le v slovenskih krajih, ne pa tnkaj v italijanskem Trstu. — Na ta prigovor mi je omeniti, da je Jezus Kristus za-poved*!, naj se prepoveduje vsem I In ker ni do*
ločil, kje naj so propovsdujo, sledi iz tega, naj se propoveduje tam, kjer je takih, ki hočejo poslušati — a v T rs t n je Slovencevl V dokaz, da je Slovencev v Trstu, ni treba iskati nikakih statističnih podatkov, ampak zadostuje, ako pogledamo v cerkve tržaške, kadar je kaka slovenska propeved. Vaikdar je mnogo pos'usalcev. Menda ne bo trdil nikdo, da Italijani prihajajo poslušat slovenske propovedi; to bi bilo absurdno. Kakor hitro pa je Sloveneev v Trstu, treba je njim slovenskih propovedij. Omeniti pa moram še diugo o-kolščino. Cerkve tržaške, ▼ katerih se prepoveduje tudi slovensko (tako tudi sv. Jakoba cerkev), so župnijske cerkve. Žopnije pa se ne raztezajo samo do mestne meje, ampak daleč preko te meje v okolico, kjer bivajo Slovenci, katerim treba istotako slovenskih propovedij.	(Zvršttek pride.)
Sprava aa Kranjskem.
Pridržnjš si, da spregovorimo pozneje nekoliko svojih misli, priobčujeme tu dogovor med ebena slovanskima kluboma v deželnem zboru kranjskem, kakor Bta istega priobčila oba ljubljanska dnevnika v svojih številkah od minole sobote:
L
Kluba katoliško-narodne in narodne stranko v deželnem zboru kranjskem sta sklenila med sabo
za tekočo volilno dobo trdno in neločljivo zvezo.
Oba sprijateljena kluba bodeta delovala za razvoj javnega življenja v kulturnem, socijalnom in gospodarskem oziru na krščanski podlagi in so bosta odločne potegovala zlasti za narodne pravice ter politični, gospodarski in socijalni napredek slovenskega ljudstva.
Kakor svojo posebno nalogo bodeta smatrala sprijateljoaa kluba:
a)	potezati se za pravice in napredek celokupnega alavenstva v zmislu resolucij vseslovenskega in istrBko hrvatskega shoda od dne 14. septembra 1897;
b)	dosledno pripravljati pot sa združsnjo vsega slovenskega ozemlja v jedno spravno skupino s središčen v Ljubljani;
e) delovati za secijalne reforme v korist kmet-skega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu;
d) potezati se za politično svobodo ljudstva in za razširjanje političnih pravic — zlasti volilne pravice v vse javne zastope — na najširše kroge prebivalstva.
II.
Da poslancem katoliško-narodne in onim narodne stranke ne bode potreba odrekati se — zlasti onim katolUko-narodae stranko katoliško-narodnib, in onim narodne stranke naprednih — načel, ki so jih doslej vodila v njihovem javnem delovanju, ostanejo tudi poslej še v dosedanjih klubovih zvezah.
V	posredovanje vzajemnega postopanja sprijateljenih klubov se osnuje skupni odbor.
Skupni odbor obstoji iz 8 členov in 4 namestnikov.
V	ta odbor voli vsak sprijateljenih klubov po 4 zastopnike in 9 namestnika iz svoje sredine.
Volitev skupnega odbora velja za dobo zasedanja in se ima obnoviti torej pričetkom vsacega zasedanja.
m.
Vsaka stvar, ki iaaa priti v deželnem zboru v razpravo ali glasovanje, mora se preje pretresati v skupnem odborn, ki sklepa z nadpolovično večino glasov.
Sklopu in izrecilu skupnega odbora nvirata_ se brezpogojno pokoravati oba sprijateljena iffibt, izvzemši Šolstvo, glede katerega se jima prepušča popolna svoboda, dokler 6e ne doseže skupni klub. Vendar si pa oba klnba prizadevajta, da dosežeta ednotno postopanje tudi v tem vprašanja.
IV.
Skupni odbor izbere iz svoje srede po dva načelnika in dva namestnika in sicer tako, da se izmed odposlancev vsacega kluba izbere po jeden načelnik in jeden nsmestnik. V predsedovanju se vrstita načelnika odnosno namestnika take, da vsaki seji predseduje drugi. Za prvo predsedstvo V zasedanju odločaje žreb.
Skopni odbor je sklepčen le tedaj, če je vsak klub zastopan po 4 členih, odnosno namestnikih. Predsednik se vselej udeležuje glasovanja.
Posvetovanje in sklepanje v skupnem odborn se mora odložiti sa 24 ur, če to zahteva polovica členov.
T obnovljeni seji zopetna odložitev iste stvari ni več dopustna, čs jo ne zahteva večina Členov.
V.
Ko bi se v kaki stvari v skupnem odborn ne dosegla veČina, spraviti je stvar pred skupno sejo obeh sprijuteljenih klubov.
Skupno sejo sklicuje in vodi tisti predsednik skupnega odbora, ki je predsedoval zadevni neuspešni seji poslednjega.
V	skupni seji sprijateljenih klubov poročata najprejo po jeden poročevalce za vsako stranko skupnega odbora.
Poročilu sledi debata, ki se vrši po določilih poslovnega reda deželnega zbora.
Potem se glasa je i o odloča z dvotretjinske večino, a navzoče morajo biti tri četrtina obeh klubov.
VI.
V	doslej spornih točkah gledališča in višjo dekliške šole se bode postopalo dogovorno naslednje :
a)	glede podpore nemškemu gledališču prepušča se členom obeh klubov svoboda;
b)	slovenskemu gledališču se esigara letna podpora najaaanje 6000 gld.;
c)	slovenski viši dekliški šoli v Ljubljani se osigura letna podpora najmanje 3000 gld. in k večeaau 3000 gld. pod pogojem, da se deželnemu odboru sonceduje pravica, biti u kuratoriju zastopan po svojem odposlancu.
VII.
Volitve v odseka s? rrše tako, da imata v njih oba sprijateljena kluba po jednako število členov. Za načelo velja, da se veleposestniški stranki prepušča za odseke po tretjina mandatov.
(Zvršetek pride.)
Deželni zbor istrski.
X Vil. »eja ine 26. /ehruvmrjm 1898. (Dalje.)
Nadalnje italijanske zahteve so: II.
Italijanska večina zahteva, da v vsakem
okraju mor« biti po jadan italijanski ioluki nadzornik, ki bode nadziral ne le itelijaask« šele, •»pik tu li it&lljaurike sekcije, ter »a«, Da katerih M deloma p< u uj« iulijaunki ia ua katerih ja italijanščina u m predmet V tem j« c. k. vlada itak ie preveč pupmti'a lulijanoi«, k« je imenovala posebne itaiijanslce ualzornike tudi v okrajih, v katerih so damo po dva tri italijanske dale ali paralelae in kj*r ž» odprej obstoječi nadzornik pozna prav dobro italijanski. Na ta način ae le brez vse p..trrbe raiuietuja denar diivioplačaval-cev. — Italijani bi hiteli, da bi se tro»ilo še vež. V njihove« iiaeuu j* vskliknil dr. Coatantini c. k. vladi: Prar š, «la nimaš dinarja za italijanske nadzornike, imaš ga pa za nemške iole v italijanskih pokrajinah ter za slovanske v puščavah v pokrajini istrski I
III.
Za vse lUlij.nske Sol« in sekcije, k j ar se poučuje italijanski več ali manj, naj se imensje deželni šolski naitornik, ki bode Italijan po narodnosti in vz*oj>. — Tudi to sahtevajo Italijani! A zahtevaj« to, kakor tudi ono pod II., le v ta namen, da si ohrani)« italijanske šole in predmet tudi tam, kjer niso potrebne. Ako bi se naučni jezik po vseh šolah uredil na temelja materinega jezika, tedaj n« bi imeli nič proti temu, ako bi tadi razni nadzorniki nadzorovali sele, posebao, ako ae mor« tega jede« sam.
IV.
Tndi to hočejo italijanska gespdda, da bodi ▼ Poreču aeiež deželnega šolskega svata, ker Mislijo, da bi tamkaj laglje spi i vali na člene tega sveta.
V.
Italijani zahtevajo od deželnega šolskega sveta, naj vsako lato izkatuje število otrok, ki so dolžni obiskovati pojedino solo, kakor tudi onih, ki jo obifkajejo,
VI.
Gospoda Ital jani ae nočejo držati načela, odobrenega p« vaem svetu, izvzemši laži-liberalce, načela, po katerem treba poučevati otroke v materinem jezi k n, da se naučd, česar trebajo. Njim, Italijanom, ni do nauka, ampak le do poitalijau-čevanja. Oai hočejo, da bi iateresovani odločevali o jeziku ter pokrivajo to avojo zahtevo a tem, da •o vendar starši oni, ki Imajo odločevati o tem, ▼ katerem jeziku naj s« poučujeje|njihovi otroci. Lice-msrsil Med .intaresovane" štejejo tudi deželni odbor — t« hi bil za poitalijaočenje vseh iol. Nadalje obciuaka zastopstva, ka trnih so Mnoga italijanska au ualijaaaika ter bi imela odločevati tudi za hrvatske kraje; gotovo bi tndi tako odmerile italijanske šole. Konečno so iateresovasi stariii; pa bi v onih krajih, katari imajo hrvatska sastopstva, podkupavali stariše, jih varali, strašili, da bi se izrekli za italijansko š«lo. In kj«r bi dobili 1« malo takih starišsv,« pa bi zahtevati tudi italijanske šole, kakor so že tako storili t večih krajih.
VII.
Kjer so oddelki pe naučnem jeziku, naj se osaajejo samostojne šole. Tudi tu bi bilo večih stroškov, ali moglo bi se privoliti v to, pod pogojem, da ne bode ne oddelka ne samostojne iole tam, lyer ni dovoljno dece za šolo spleh.
VIII.
Italijani so že nasičeni, prenaaičeni z šolami in razredi. Odkar zahteva c. k. vlada, da se sau-jejo tudi hrvatske in slovenske šele, kjer jih treba še, imajo Italijani vedao izgovorov, da ne devol-jajejo deuatja. Ne damo, dokler no bodo uvedene šolske takse — take so odgovarjali pred par leti. Ne'damo, dokler na bode gotova aplošna osnova vseh iol, kjer jih še manjka — tako nam kliiajo letos. Oai poživljajo namreč deielai odoer, da aaj na dovoljuje sredstev za n«ve Šole, dokler ne bode te osnove, Ta zahteva je povsem nezakonita, protipravna. Ljudje plačujejo za šolo ie 30 let, pa šo ■edaj da bi se jim ne dala iola 1 A to velja samo sa Hrvat« in Slovence. V teh par letih, ko Italijani pravijo vladi, da ne dajo denarja, dovolili ao, celo silili so, da so j« zasnovalo jako velik« italijanskih iol in razredov, ia to povaem brez-potrebnih.	(Pride le.)
Politlik« vesti.
T TRSTU« da« al. mar« 1SM.
Ali Be ne bode kraj nesrečni slovenski skromnosti ? I Pod tem naslovom nam pišejo: Te dni je krožila pe vseh slovenskih listih vest, da je g. predsednik c. kr. višega deželnega sodišča v Trstu ukazal, da se više sodne odločbe v slovenskih, oziroma hrvatskih pravdah nimajo več prevajati na nižih iastancijah, temveč da s« Ima to opravljati ie na višem sodišču samem. T« veat beležili so vsi naši časopisi s vidnim zadovoljstvom in slavili kakor važno pridobitev. In v sedanjih razmerah moramo ta ukaz res smatrati za aekako pridobitev. No, ravne ta slučaj p« nam zopet enkrat dokazuj« jasno, kakozelć pohlevni in skromni smo mi Slovenci in ne samo mi primorski, temveč še bolj kranjski, v narodnem oziru že aza-dovo'jeni" Slovenci, kadar gre za naše narodne, po driavnih osnovnih zakonih pripoznane in zajamčene pravice.
Akoravno se nam bodo torej od vilega deželnega sodišča v slovenskih oziroma hrvatskih pravdah ta di odslej izdajale nemške, oziroma laike odločbo, katerim pa bode iz milosti dodan slovenski, oziroma hrvatski prevod, smatramo sa veliko pridobitev že to, da se bodo prevodi prirejali takoj na višem mestu in ne na niiih instan-cijah. Ali nam ni znano, da se v laških pravdah izdaja izvirnik raztodeb le v laškem jezikn ia da bi se moral v zmislu tolik« pohvaljene ja-zikovne jednakopravnosti izdajati tudi v slovenskih pravdah izvirnik razsodbe v slovenskem jesi k n ? Prigovarjalo ml se bo morda, da obstojijo propisi, po katerih ima veljati na nekaterih primorskih sodiščih nemščins, na dragih laščiaa kakor aradni jezik. Na to mi je odgovoriti pred vsem, da so ti propisi izšli v času, ko nismo imeli še državnih osnovnih zakonov, ko ae j e mislilo v Avstriji, da smejo oblasti nradovati le nemški la na Benečanskem in v Lombardiji ie laiki. Državni osnovni zakoni od 1. 1867. so dali vsem narodom enake pravice pred oblastmi in v javnem življenju in so hoteli s tem brez dvoma naičiti vse predpravice, ki so jih imeli po starejiih sakonih posamični narodi pred drugimi.
Pa tndi ča bi bila ostale ? veljavi take predpravice za notraoje poslovanje, kakor trdijo namreč nekateri nemški in laiki birokratje v prilog svojema jezika, ne more vendar nikte zanikati, da razsodbe, slasti v civilnih pravdah, nimajo prav aič opraviti s notranjim poslovanjem, temveč da so namenjeae iskljnčno le dotičnim strankam, kajti sodišča je menda vse eno, ali je Peter Pavla dolian gld. 100 — ali ni dolžan. To ima važnost le za dotične stranke, in zato, če so te stranke slovenske narodnoati, ni nikakor potrebno, da se jim razsodba najpoprej razglašajo v nemškem in potem Šele iz milosti tadi v tistem jez iku, katerega so se posluževale one.
G. predsedniku višega deželnega sodišča v Trsta nočemo biti nehvaležni za njegov, očevidno z najboljšim namenom izdani ukaz: kakor enako-pravni državljani pase ne smemo zadovoljiti a tem, temveč moramo zahtevati nevstrašeno, da se vendar enkrat uresniči in uveljavi jezikovna jednakoprav-nost in da se nas torej ne bode smatralo več narodom druge ali cel6 tretje vrste!
K položaja. Danes se je otvoril državni zbor ob — žalostnih avspicijab. Poročila potrjajo ono, kar smo pisali v uvodnem člankn v večernem izdanju od minole sobote: da se z grefom Thunom vrača v zbornico stara nemška srditost. Ko še ni bilo posušeno črnilo, katerim smo napisali rečeni članek, bilo je pač videti za jeden hip, kakor da smo se temeljito zmotili to pot, bilo je videti, kakor; da so sa razbeljene nemška glave jele hladiti, kakor da jo prišle n«ko streznenj« med nemik« dahove.
Iz Prage ja došla vest a jak« spravljivem govora nemškega odličnjaka, namestnika dež. mar-j šala, dr.a Lipperta, kateri je celo opozarjal Nemce, j da je neizvedljiva njih sahteva, da bi se nemščina proglasila driavoimŠjezikem. Svaril ja tudi voditelje Nemcev, da naj se ae prenaglijo v svojih j odlokih, kar bi mogle postati asodao sa Nemee
V istem tresnem smisla se je oglasila libe-ralaa ali astavoveraa stranka ia g«sposke zbornic. Ti gospodje so sicer povdarjali važnost Nemoev sa Avstrijo, vendar ao prizaavali jedaakopravaost
vseh aarodnesti in so proglasili sa svojo glavno dolžnost sodelovati v ta namea, da se zopet ustanove normalni parlamentarni odnoiaji. Kakor tretji znak streznenja je bilo smatrati sklep nač«Jnikov vseh nearikib skupin — izvzemši sanpino SchO-nererjevo — da opozi«ija vaprejme me h to v pr^d-sedništvu, pouadeno jej od večine. Ta sklep tolmačil se je sploh kakor znak konca obstrukcije.
Tako so stvari stale v soboto predpoludne,1 ko smo mi pisali svoj članek, katerega tenor ni bil v soglasju z hipno sliko. Toda pepoludne j* potegnil mrzel veter in je porušil vse mirovne dispozicij«. Popoludn« so imeli posvetovanja zanpn ki in poslanci nemške ljudske stranke in niso odobrili, kar so prejšnjega dne sklenili načelniki vs^b nemških skupin, ampak so se izrekli sa nadaljevank obstrukcije in zoper to, da bi kdo iz opozicije stopil v predsednikv«.
In Uko je na večer istega dne, ki se je za-pričel toli nadobsdno, zmagala zopet nemška srditost, ki aa povrata danes v zbornice.
Danes, v otvoritveni seji, najbrže ne boda hrapnih prizorov, ali v bližnji bodočnosti prične obstrukcija tam, kjer je nehala v zadnjem zasedanju. Ia tako gineva bolj in bolj nada ne le do parlamentarnega rešenja pogodbe z Ogersko in narodnostnega vprašanja, ampak tadi do rešitv« parlamentarizma samega pred — samoubojstvom.
Wolf drži torej zopet iailo v rokah in vsi dragi Nemei, — tudi oni, ki so ie v soboto pi-sksli aa piščalko mira — bodo sledili istemu kakor snžnji ia bodo nosili težko kopja in strupeno orožjt prusjaikaga veleizdajstva.
Barometer je zlezel torej s«pet na najniio stopinjo in kaže na vikarje. In zopet opozarjamo skupina aa desnici na velikansko odgovornost, U sloni na njih; opozarjamo jih, da mislijo najprej na ono, kar je najnajueje. Čim gre opozicija v boj za nemško nadvladje, morajo zast desnice zastaviti vse svoje sile sa uveljavljena jednakopravnosti t To je najnnjneje, ta vas naj jih spaja; drago n*j
počaka dotlej, da boda osigurana zmaga tej veliki
ideji.
VpraSanje sestave predsedniBtva zbornice poslancev ja preilo v drag stadij, po sklepa opozicije, da ne vsprejme poaudeaega jej mesta v predsedniitvo. Sedaj j« akaro gotova naatopaa sestava : predsedaik nemiki konservativec dr. F a ah a, L podpredsednik Iferavee dr. Žaiek, II. podpredsednik dr. Farjasčič.
Raillčn« vesti.
V proslave jubilajs Njegovega Veličanstva. Na posvetovanja meatnih is okoličaaskik rodoljubov, ki se je vriilo miaelo nedeljo ? „Del. podp. društva* o načinu, kako naj bi tržaški Slovenci proslavili cesarjev jubilej, ae ja aklonilo v principa, da sa aabere fead sa osnovanje itipeadijev sa o« količanske dijaka. Navsoči so bili averjeni, da s tem najlepše nstreieje plemenitim iateneijam Njeg. Veličanstva. Eventnvalno saj bi vsa narodaa društva o primernem časa priredila veliko narodno slavnost.
Izbral sa je začasni odbor, sestojoči is gg.: Matka Mandiča, dra. Otekarja Rjbira, dra. Zastava Gre gori na, dra. Jesipa Abrama, in Maksa Cetiča, kateremu je naloga, da skliče čim prej veči shod, na katerem se is voli definitivni razširjeni odbor in se določi primerno sa nabiranje prispevkav.
Škafov zagovor. Dne 19. t m., aa sv. Jo-iefa dan, ni bilo v naši katedralki navadne, peta pontifikalne maše. Ali škofa ni vstrartiio to, ampak prišel je, kakor navadno, in opravil svoje delžnost.
Ljudstva je bila polna cerkev. V'delo se j«, da je bilo vsnemirjeao, in da ie pričakovalo ne-strpno tega, kar ima priti. Škof je omenjal pred malo na propovedaici kako je 1.1882 govoril nagrobni govor nepozabnemu Škofu Debrili. Žalostna prilika je to; ali danes mn je srce bolj polno ia-losti, nego mn je bilo tedaj. Danaa kimamo ni godba, ni pevcev; — ali oni si na ve dražega šteta, nego: potrpimo/
Potem je razložil, kako je za ta post pripravljal kenferenee za Italijane, Slovence in Nemce. Miaelega novembra že je govoril a patrom Pa-viiidem is Dalmacije, da bi priredil v Trstn kea-fereaeij« v laškem jezika sa kakih 8 dui ia sicer pri av. A a ton a starem. Žal, da rečeai pater ni me«
g«l priti že sedaj, ampak pride še-le po Veiiki noši. Ko je bil istega meseca novembra na Du-
je govoril a provincijalom jezuvitov, da bi oni pater, ki pride v Trst prepovedovat Nemeem t cerkvi sv. Antona norega, priredil nekaj sličnih konferenc v nemškem jeziki. No potem sem si •lalll — je rekel škof — ko sem tako poskrbel n Italijane in za Nemce, moram poskrbeti tudi za Slovence in sicer v cerkvi pri •v. Jakoba. No, jaz sem človek, kakor vsakdo drugI, Človek, ki ge lahko zmoti. In ne sramujem se pri-poznati »voje zonte, da nisem hkratu tedaj, ko aem naznanil slovenske ekBercicije, naznanil tudi namerovanib laških in nemških konferenc.
Vso to je škof razložil tndi g. županu.
Prevzvišeni je ■ nadaljeval svoj govor Mkako tako: Dragi 1 Ko me je pokojni knezonad-ikof goriški posvetil za škofa, položil mi je evan-geljsko knjigo na ramo v znamenje, da naj oznanju jem božjo besedo, kakor naslednik apostolov. Ko 10 namreč apostoli saČali osnanjevati evangelij, poklicala j ih je predse judovska sina noga ter jim je propovedala, da ne smejo oznaojevati evangtlija. Apostoli pa so o Igovorili: Bog« je treba bolj po« slušati, nego ljuli*.
Blag in nežnočuton kakor je že škof Šterk, izrekel je svoji prepričanje, da je ves ta spor 1« posledica neaporazumljenja. Nadeja se torej, da se Stvar poravna v kratkem in da bodemo skoro imeli sopet lepo petji v tej stari tržaški cerkvi. Jaz bom daroval sveto mašo — tako je sakljnčil — io vi molite s mano! Prosimo sv. Jožefa, zaščitnika ve-soljne cerkve, i o priporočimo se tudi sv. Jnstu, temu posebnemu zaščitniku te katedralke tržaške In mesta tržaškega I
Vprašanja in poziv. .Piceolo" od minola nedelje nadaljnje svoje napade na škoia tržaškega radi slovenskih propovedi. Posebnim povdarkom pa oporeka temo, da bi bil konzistorij sklenil jednoglasno, da se slovensko eksercicij« morajo obdr-tavati, če tudi še le po Veliklnoči. Trdi namreč, da je doznal pozitivno, da se je konzistorijalnega posvetovanja o1 mi ne lega petka udeležilo « kanonikov, in da so trije kanoniki glasovali proti predlogu jednega slovenskih kanonikov, da maj se slovenske eksercicije vrše po Veliki noči. In škof da je bil v zadregi, ko je videl pred sabo to cepljenje glasov. Potem pa prihaja ,Piccolo" do monumentalnoga zaključka, da škof ni dober pastir, ker ni storil tako, kakor je zahtevala laška polovica t Ti liberalci so si res povsod jednaki, naj bodo šo Nemci ali Italijani. Kjerkoli so oni v manjšini, zahtevajo naj gospoduje in odloča — manjšina. V tem bi bile sicer postavljene na glavo: pravica, parlamentarno in ustavno načelo in — zdravi Človeški razum, ali — liberalno je I
Pripomniti treba namreč, da v tem slučaju je bila večiua za ekaercieije, ker je bi tndi škof se slovenskimi kanoniki.
Toda to binj opasili le mimogrede. Vprašati smo hoteli nekaj drusega. Kolikor mi poznamo stvari, so seje konzistorija tajne in so členi te korporacije prisegli, da bodo čuvali tajnostiII Knko prihaja .Pieeolo' do vednosti o tem, kar se vrši ▼ teh tajnik posvetovanjih ? I To je usodno vprašanje, ki nam »ili is peresa. To vprašanja zahteva odgovora. Čo pa je vest .Pie-oolova* le drzna židovska izmišljotina, potem je dolžnost onim trem členom konzistorija, na katere kaže s prstom židovsko glasilo, da reagnjejo nemudoma proti temn. To marajo, to ao dolžni sebi, svojemu višemu pastirju in cerkvi. Ako p* bodo molčali, ako pripoznajo s molčanjem, da je „Piccolo" poročal resnično, potem so *e — obsodili ssmi 1
.L' Amico* je zlezel v svoji zadnji številki še nekoliko pod svoj navadno itak že nizki niv6. Na takem ni v 6 nismo bili navajeni dosedaj videti katoliškega duhovnika. Odgovor na na izostane.
Židovska taktika. Kakor stoja stvari sedaj, in po vseh izjavah moramo trditi vso gotovostjo, da je „Piccolo* nalašč in Ie s tem namenom rasne- ! sel vest, da jo škef zagotovil župaun, da odpore ' slovenske akaercicije, napovedane v cerkvi sv. Ja-koba, da je magel naslednjega dne udariti po njem kakor po Človeku, ki — laže in da jo mogel tem ksje ščuvati ljudstvo isti dan, ko je bila aa večer seja občinskega sveta 11
Taka je židovska taktika! In mi naj bi no
in vedno: spodite žida is sel«
klicali vedno eerkve t
Za bedne družine zaprtih Svotolvanftanov so
Krali pevci .Slave* v društveni krčmi pri sv. M. M. Spodnji 9 gld 30 nvč.
Slovenske tiskovine an peltl. Pišejo sam: In če bi morali pisati in pritoževati se vsaki dan, pisali bomo in se pritoftevali, dokler ne dobimo sa slovenski denar slovenskih tiskovin. Te dni nam je rekla na pošti gdč. uradnica, da nima slovenskih dopisnic ter da mora počakati gospoda kontrolorja, da odprš baje on neka vrata, za katerimi so slovenske tiskovine. Gospodična je govoiila resnico, ker malo pred to stranko je bila druga, ki je zahtevala pet dopisnic, a uradnica jih ni mogla dati nogo samo zadnje 4.
In kje drže slovensko tisovine ? 1 Dobro prevažane na dolgo in široke z dobro zavozljane špago, da bi pa« ne okužile drugih privilegovanihl Kje naj iščemo torej slovenskih tiskovin, ako jih ne moremo dobiti na poštah ? Tobakaren je pa lo par v vsem mestu, ki imajo na razpolaganje ti-skovioe v nsjeda jeziku.
Ne slutf nič slabega je vprašal nekdo po slovenskih dopisnicah prav viaoko v Via Glulia, pri av. Ivane, a trgovec se mn je zssmejal v obraz ter dejal: »Niti slišal nisem nikoli, da ekzistirajo dopisnice slovenskim napisom 1 Vi se pač motite, v Trstu vssj jih ni 1"
Prosimo slavu o c. kr. poštno ravnateljstvo, naj preskrbi, da bode vsaj na pošti dovolj slovenskih tiskovin; pa naj priporoča tudi dotičnim uradni-eam, da ne bodo vzdihovalo „Povara mi", ko je treba iskati (Bog ve kje tam v kota) slovenskih dopisnic. Potrudite se na pošto blizo vrta, povprašajte po slovenskih dopisnicah in čuli bodete globok vadiht
Ustanovljenje brzojavne postoje v Trojan). Dns 90. marea 1898. se je odprla v Trojani, političnem okraju kamniškem, neva braajavna postaja s omejeno dnevno službe, združena a tamošsjim poštnim uradom.
Konoort .Slov. povikega društva", ki se je vriil minolo nedeljo v gledališču „Armosia*, je dosegel popoln moralen ia jako povoljan materijalen vapeh. Obljubljeno nam jo podrobneje poročilo.
.Slovensku čitalnica v Gorici" priredi na praanik ozn. Mar. Dev., dne 95. marca, .Besedo" jako lepim sporedom. O petjn nastopi prvič novi tenski in moški pevski sbor. Pričotek ob 8. uri svečer. Čitalnični Členi no plačajo vstopnino. Neudje plašaje sa eeebo 10 kr. vatopaine in 10 kr. sa sodoi. Besedo pesmim so bodo prodsjale na bla-gajniei po S kr. Na obilno udeležbo vabi najuljud-aoje	ODBOH.
Riomanjeom 1 Pišejo nam: Na av. Joiafa dan eem bil v Bicmanjih in na svoje velike začudenje aem zapasti na tamošnjem kolodvoru kmečko hišico, na kateri ae blišči voliki le laški napis .alla Citti di Trieste". Te gotovo ni v čast domačinom, oziroma narodni vaaici Ricmaajo.
Zatorej je v aarodao dolžnost Biemsnjcem, da dotiftni izzivalni napla zgine Čim prej in da na njega mesto pride slovenski I Io če že hoče dotičnih tudi laškega, aaj ms odredi drugo mesto, ne pa prvol —	Opazovalec.
Bakljada propovedniku. O nakani puljskih Italijanov — o kateri sti sporočili „Edinost" in a Naša Sloga* —, da bi priredili namreč bakljado laškemu propovedniku, ki tira ravnokar italijansko propagando z lece doli, piše splitsko .Jedinstvo": „Resnično povedano: to jo redek slučaj, ali morda cel6 nezaslišan slučaj, da se jesnvit toliko izpostavlja, ali ravno vsled tega j« postal znamo-mit, ravao zbok tega mu hočejo prirediti bakljado. Ako bi prišlo do toga, tedaj bi priporočili msgr. Flappn, da bi on noail prod oduševljeno množico kfckov — trobojni italijanski lampijen 1
Afera Zola. Bedaratvena oblast v Parizu je izrekla sodbo proti onim mladeničem, ki so priredili v noči 21. fibruvarja silno demonstracijo proti Zoli in Židom ter v čast Francoske in njega vojaštva tor provsročili velik nered in zmešnjave. Pobivali so tadi okna itd. Ti mladeniči so bili obsojeni vsaki oa en frank globe V obsodbi je rečeno, da se radi toga kaznujejo tako (nizko, ker ae mara upoštevati, da so zašli tako daleč edino iz domoljubja. Ko smo čitali to, smo se sehotš spe minjali izgredov v tržaški okolici o priliki volitev za državni zbar. V Pariza so demoastravali aami
omikanci, v tržaški okolici pa kmetje. V Parna* ae bilo demostracije domoljubnega značaja. Ali niso bile tudi v tržaiki j* >1 c. ? Saj sta si ata' tu nasproti bivši Garibaldinac liaaroner« in od Njegovega Veličanstva odlikovani vi te a Nabergoj! Taka smo delali para lelo mei dogadki v Trstu in Parizn in mislili smo si pri tam marsikaj.
Z gorenjega Krasa mas pišejo : Umestno in hvalevredno je, da se beležijo stvari, dogodi vše se v kaki občini, a neumestno je — po mojem in drugih menenji — razglašati svoj rodni kraj nevarnim ptuji lasti in celo življenji, kakor je to storil proti zaključku svojega dopisa dopisnik v 30. št. cenjene „Edinosti", skrivaje se pod veliki plašč „tomajske fare". Oaejati nam nečastne dogodke oa veliki zvon, posebno pa še takrat, ko dopisnik ni dovolj poučen o stvari, kakor je v tem slučaji o rezjanu Deleonardo, ta ni pravo. (Rezjan Deleo-uardo se je lo izdal okradenega, in to iz svoj h osebnih namenov, a okraden ni bil. Take sinove nam pošilja lačna mati Italija v naše kraje 1) Dovolj nas razupivajo nam kruti neprijatelji Italijani ia Nemci, za barbare, naposled pa dajajrao se še mi sami, djkler jo železo gorko, - tor kličimo na pomoč oroiništvo, dasi vemo, da orožaištvo spolnjuje šo prenatančno svoje dolžnosti, posebno pa Koprivsko pod sedanjim dobrim vodstvom.
O čem ,da treba poročati, posname lahko gospod dopisnik iz dopiaa, objavljenega v isti što< Vilki .Elinosli" in datovanega .izpod Golea". To je vspodbuja, dasi je tudi tam čitati marsikaj med vrstami. Toliko v pohlevno opomnjo.	X.
Prospekt. Nove (slov. oglednice ao ravno sedaj izšle v Celovcu Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila i a M. t«da. Risane in tipkane bo jako lepo in proUuvljajo v okusno sestavljeni skupini, katero prepleta lipovo vejevje, slovensko narodno šolo v Velikovcn, vojvodski prestol na Gosposvetskom polju in spomenik celovškega zmaja 8 slovanskim junakom Blagooo; torej pomenljive spomenik« u raznih dob, ki kažejo na alovenako pravljico davno minulih časov, na boljšo narodao minolost in na upapoloo sedanjost in bodočnost Dopisnice nosijo tudi Gregorčičeva verza:
.Orodje v desni, v levi meč
Svoj dom gradimo si boreči"
Tiskane so v peterih barvah, namreč: rs« deče, modro, svotlo-zeleno, temno-zelene in bro-naato-rujavo. 1 komad strne 5 novčičev. Zaleti je, da bi se te dopisnice razširile kolikor mogoče, ne samo radi porabe čistega dobička, ampak služijo naj tudi kakor agitacijsko sredstvo. Sličnih nem* ško-narodnih dopisnie kar mrgoli. — Torej rodo-Ijubkinje in redoijubi, čitalnico, pevaka i. dr. društva, sesajte po njibl Prosimo tudi, da bi v vsakem večem kraju prevsel kdo v rasprodajo te dopisnice. V ta namen naj se dotičnik blagovoli piameno obrniti do g. II. Župane a v Celovca, Paulitschgasse 7. Trgovci, trafikanti itd. naj nasnanijo tudi, koliko hočejo imeti popusta. Dopisnico se dobivajo
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pokiitvo ia tapeaarijo, aaj ao zamudijo ob-tekati talog.
VUJelma Dalla Torre
v ulici Cordaiuoli
(bliso trga S. Giovanni), kjer najdejo dobičok aa vaoai.
WaC«rtaili2. MOJErOBlSTVOODNESESBEČO ViaGortfahnRZ.
ZALOGA POHIŠTVA ž
jm na z
L
tvrdke
Alessandro Levi Minzi
TRST
Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovratoih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevan je ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se atavjja na parni k, ali na železniško postajo, ne da bi sa to ra-čunil stroške
U proti predplačil« ali pa po poštara povietje. Te« dapisaicaa bodo sledile t kratke« čaia i« drage s drugimi predmeti.
Uterijfk« it«vilk« isir«b«oe da« 19. I. ms Dnnaj	47, 5, 16, 44, 95.
rMtft.
G«rica 21. Njegovo Veličanstvo je podelilo iolakema nadzornika Josipa Culotn naslov šolskega svetnika, ae da bi mn trebalo plačati takse.
Dunaj 11 (Driavni zbor) Navzoči so vsi ministri. Ministarski predsednik je izjavil, da ja driavni zbor otvorjen po najvišem naloga in jo pozval poslanca dra. Ivana Znrkana (Ramuna) naj prev ssme predsedniitvo kskor starosta. Posl. Zurkan je prevsel predsedniitvo in je izrazil leijo, naj bi zbornica delovala v mira v blagor prebivalstva. V to naj bi jo vspedbujalo jubilejno leto preljnb-ljenega monarha. Zbornica je vzkliknila trikratni naudu£eni ,Ži?io- e.i-sarju. Ko so se določili za-pianiaarji ae je spominjal starostni predsednik amrlih členov sbornice in je posval na to zbornico, naj si izvoli predsednika Predsednikom je bil iz vi jen dr. Viktor fuchs, člen nemške katol. ljudske strmnke. O ldan h je bilo 241 glasov. Od teh je dobil Fuchs 195, 44 listkov je bilo praznih. Izvolit-v Fuchsovo je pozdravila desnica ploskanjem iu odobravanjem.
Dunaj 21. Ministerski prei*e loik grof Tkua, finančni minister dr. Kaizl in trgovinski minister dr. Bamreither so se vrnili iz Budimpešte. Načelnik nemške katoliške ljudske stranke baron Dipauli je odložil to čast in je s tem stopil is isvrševalnega odbora is iz parlamentarne komisije desnice Istotako je storil tudi poslan-c Zallinger.
Sredec 19. Makedonski komitč pripravlja posebno podrobno spomenico, katero izroči zastopnikom velevlasti. V taj spomen ci obrazloži vse krntosti, katere so provzročili Tarki v Makedoniji.
T
Tužnim srcem javkamo žalostno vest, daje naša preljub^jena mati, dediča, pradedirya in prapradedii\ja, gospa
MARIJA TURK rqj. ČERNE
previđena se svetot^jstvi danes syutr*j ob 3. uri, v 88 letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rar\jke bode v sredo dne 23. t m. ob 9. uri ^jutr^j. Š ep ulje, dne 21. marca 1898.
Anton,
Andrej,
Franjo,
sinovi.
Marija, Josipina,
hčeri.
sa vnuke, vnukinje in pravnuke.
Mihael Tnrk, Anton Tnpia,
teta.

Tvgovlnek« bvaojavh« in v «atl.
Bv&lMpelta. Planira » sapt. f,03—905 Pšaniaa -a .•Hlad 1M>8 12.14 12.16 Oves ta spomlad 6.53—4.54 i t» spomlad 8.51. a 53 Romea u maj-jnni 18C8 5 36 5 87 Pieaiea: poaadb« in povpraševanje dobro. Prodaja. 28.000 tiseč »etorskik »tettv. Trama : oblačna.
ć ■ K»m	»od avatagt » mara 14.—
aa jali N.75 Frankov aa 50 kgr. ■
••mblTf. Santa* ffooi> *« srago n mase* mara S7.75 aa aaj 28,— ia sapUmkor 2t — »a december 19.60. D«ua«|ak« bova« 17. mavca >«ea.
I i
Driavni dalj v papirja i n t arabra Avstrijska ranta v slat u „ m v kronah Kreditna akcijo . . London 10 Lat. . . Ifnpolooui ..... 20 mark 100 italj. lir
▼iaraj
donet
102.25 102.20
122.70 102.25 86410 190.30 9.(2 11.74 45.—
Pivovarna v Senožečah
naznanja »lavnemn obfjinatvn, da a koncem marca
odpre v Sežani zalogo svojega piva
in je določila svojim zastopnikom gosp. Janeza Stibila, ki bode bival pri gospej tiuličevi.
Svojim odjemalcem zagotovlja reelno in točno postrežbo. Nadeja se torej obilega naročevanja tembolj, ker ima pivovara iz Plzna, popolnoma izurjenega v tej industriji, in ker meni, da je le na korist domačemu prebivalstvu, ako podpira industrijo na bližnjih domačih tleli, in sicer jedino industrijo na Notranjskem.
Pivovarna r Senožečah.
Javna zahvala.
Podpiaaao naielništro se zahvaljuje aajtopleje gg. Tereziji Metlikovičevi ter Franji I p a-.▼i če vi, da sta t minole« let« pomagali tak« pridno nabirati darov ia božićnico. Bog jim« plati 1 Zajedno a« zabvaljnje tndi gg. igralkam in igralcem, ki so sodelovali na koncerta dud 13. marca in sicer gg, Poaikvarici in Čargovi ter gf. »toki ia Prnakn kakor pevovodji g. Koscu, očitelji ■a CiriUMetoduvi a >li pri «v. Jokobn in g6. Roich-man za spremljevanje na glasovir. Nadejamo so, d« nam tndi t bodoče ne odrečejo svoj« pomoči.
Odbor tri. ieuako podrntnice sv. Ciril« i« Metoda.
X Hotel VolpioH T
j,pri črnem orlu' (Aquilanera)T
S	TRST	ft
i Vi« S. Spirfdl«ne, Cors«, Vi« S. NImII, * V	najbolj v središču	V
A	pepmlnmma nm aav« •pravden.	A
Tkopeui, voz k vsem vlakom. T
v v pritličja .Restavracija Piton" 9 *	F. Volpicha.	*
^ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL«!
O Rafaela Italia «£> O	Via Male«nt«n it. I.	<£>
<3> Zalaga pohištva za jedilnice, spalnice in <£>
sprejemnioe, žimaic ii peresni«, ogledal in ^železnih blaganj, p« eenah, d« ae ni bat^ ^	konkurence.	^
Plutu (M) za celjenje trte
prevrtali; in preklane
izdeluje in prodaja v različnih vrstah po najnižjih cenah
L. N AIRZ v TRSTU
Via Torricelli štv. 16.
Izvršujejo se narodbe le od 1000 komadov naprej.
Bplritua alnapia ooupoaltua
ALGOFON
jedino sredstvo proti zobobolu, revmatlč. glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nč.
ter ae dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (M dne Meri) Pfazza grande TRST.
Paziti na ponarejanj«
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krojačnfca
FRANA JIRAS
. , , ulica Caterma it. 9 priporoča ie za napravo uniform Ia civilnih oblek. Poatreiba poitana. Zaloga vseb vrat za unlforaie po originalnih tovarniških cenah.
MEHANIČNA DELAVNICA
Josipa Hatzenik & Karola Aite ViaS.Catterina ŠL5 ^SAYiaS.Catt6riiiašL5
A.	Cukerin 350krat slajši od sladkorja, kos po 2 nv&
B.	Cukerin 180krat slajši od sladkorja, kos po l1!, nv&
C.	Cukerin v malih pastilkah, kos po 1 nv&
razpošilja najmanj 100 kosovproti poštnemu povzetju, ^indpicfi P o}f e c §
Nusle-Pvaga.
Trgovcem velik akonto.
Svetovni patent
vložilnih podplatov iz nezgorljvega platna .asbest*
Nova iznajdba, katora je poklicana kakor resnltat dolgih poskušenj in velikega truda, vadržati nogo, jedon najvažnejih er-
Sanov človeškega telesa vedno zdravo. — ie ve£ trnnapiracij, kurjih očes, kožnih trdob, ozebkov, žuljev, ne potnih nrg, redno zabranjen« proti mrazu iu mokroti. Po kratki uporabi olajšanje hoje pri vsakaterem, ki nosi čevlje z dr. H6gyes a patento-' vanimi podplati iz asb> sta.
Cena paru 1 gld 2O nvč. ali M. 2.
Poailja se le proti povzetju ali predplačilu zneska. — Prospekte, zahvale in pojasnila gratis in franko. Glavna zaloga v Budapeštl. Ogerska tovarna za čevlje VI. Epreakergasse št. 35. - Prekupce ae išče.
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tok m jamči.
Pepravijenja v tej Btroki izvršujejo se točno in nataajčno. Prodaja pripadkov. — Lastna pei za nikiliranje.
!!! Nečuveno !!!
0V 190 krasnih predmetov za samo gld. 1.00 nč.
1 krasno pozlačen* ura s 3 letno gtrucij*, 1 fino brujeno toiletno zrcal« v teka, 1 krasni žep r. a lino tke, 1 notes vezun v angleško platno,
1 elegantna ovratnica za gospoda, igla ia alata double ■ kansaoa 1 garnitura eumb za zapestaico, 1 •	, ea srajoe,
1 celo koristna piBalna "arnitara, 1 fino aisees toiletno milo. 1 elegantna verižica z lepim ariVMkom. 72 Jako debrih peres v originalne« oaotn, &0 pol fluega papirja aa pisma, SO ti ni h zavitkov.
Teh 190 krasnih predmetov razpošilja za samo gld. 1.90 n5. eksportna hiša švicarskih ur na di«belo J. Wanderer Krakovo, Stradom št. I.
Kar ne ugaja, vzaine so tekom 8 dni nazaj. ■4F" Ilnstrovan eenik gratis In franco.
t .«iht ui k kensorcii U h ta .Edinost'. Izdavatelj in 6 tovorni ar««in ■ Kran Gadnik. — Tiskanu >» ac t Trato.