rViStnina plačana t gotovini. Leto LXIV*, št* 213 LJubljana, ponedeljek, tL septembra 1931 Gena Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemfil nedelje ln praznike. — Inserati do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod< Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaftjeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 10O. NOVO MESTO, Ljubljanska c~, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — ^ Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Orni dnevi funta Zaradi stalnega padanja funta na svetovnih borzah je angleška vlada odredila zaporo borze in suspendirala zlato vrednost funta Nujno sklicanje parlamenta — Silen odmev po vsem svetu London, zi. septembra. Katastrofalni padec angle* škega funta, hi se je pričel prve dni preteklega tedna in hi je doživel na londonshi in newyoršhi borzi pre-tehlo soboto svoj najhujši dan, je prisilil angleško vlado h dalehosežnim uhrepom, hi pomenijo pravo revolucijo v angleški finančni in gospodarski politiku Angleška vlada je včeraj z zasilno uredbo razveljavila zlato valu~ jo, to se pravi, da je odvezala angleško banko dolžnosti zamenjati na zahtevo predložene ji banhovce za odgom varjajočo zlato vrednost. Obenem je bila odrejena zapora londonshe borze. Odloh anglešhe vlade je silno odjehnil po vsem svetu ter je našel globoh odmev na vseh borzah. Anglešha vlada utemeljuje svojo odredbo s tem, da hoče ustaviti nadaljni odtok zlata, ki je v zadnjih dneh zavzel tak obseg, da resno ogroža angleško valuto. Vkrep je le začasen, dokler parlament, ki je bil sklican za danes k nujni seji, ne sprejme nadalnjih ukrepov. London, 21. sept. Anglija preživlja eno svojih najtežjih kriz. Angleški funt, ki je veljal za nepremagljivo trdnjavo in na katerega se je opirala vsa angleška gospodarska in mednarodna politika, se je začel v zadnji dobi resno majati. Ni to v toliki meri posledica slabega gospodarskega položaja, kakor posledica omajanega zaupanja inozemstva, pa tudi posledica splošnih gospodarskih perturbacij, ki se v zadnji dobi pojavljajo skoro čez noč in ki se jim ni lahko upirati. V preteklem tednu je začel angle-5ki funt na svetovnih borzah stalno nazadovati. Angleška Narodna banka si je prizadevala preprečiti večji padec funta ter je morala žrtvovati ogromne milijone. Vse to pa ni mnogo zaleglo in že v petek so bile na londonski borzi nadaljnje ogromne izgube. Samo v enem dnevu je morala Angleška banka oddati za okrog 15 milijonov funtov zlata. Rapidni odtok zlata, ki traja že delj časa. se je še povečal, ko je tudi Nizozemska odtegnila svoje kredite z londonskega trga. Hoteč poživerl denarni trg se je banka v sporazumu z borznim svetom odločila obdržati tudi v soboto borzni dan. To se je zgodilo po letu 1917. prvič v povojni zgodovini angleške borze. Rezultat je bil baš nasproten, kakor so ga želeli. Sobota se je izpremenila v črni dan angleškega funta. Vsi papirji so padli, nekateri celo za 25 odstotkov. Vse to je paniko na denarnem trgu še povečalo. Nočna seja vlade Ko so Macdonalda obvestili o teh dogodkih, se je nemudoma vrnil v London, kjer je takoj sklical sejo ministrskega sveta, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki angleške banke in mnogi finančni strokovnjaki. Konferenca je trajala nad 12 ur. Rezultat posvetovanje je bil ta, da je vlada odredila takojšnjo zaporo borze in suspendirala zlato valuto s tem, da je angleško banko odvezala dolžnosti zamenjave bankovcev v zlato. Do nadaljnjega je s tem ustavljena vsaka oddaja zlata, da bi se s tem ne zmanjšal že itak zelo izčrpani zlati zaklad banke, ki znaša samo še 130 milijonov. Sklicanje parlamenta Na seji vlade je bilo sprejetih tudi več zakonskih načrtov, ki bodo predloženi parlamentu. Zbornica je bila za danes popoldne sklicana k nujni seji, na kateri mora takoj rešiti vse te predloge. Vsebina teh zakonskih načrtov še ni znana, ker jo čuvajo v tajnosti, da bi preprečili spekulacijo. Izve se le toliko, da obsegajo celo vrsto zasilnih ukrepov, s katerimi se bo skušalo stabilizirati funt in preprečiti paniko na denarnem trgu in v gospodarstvu sploh. Vznemirjenje v finančnih krogih Londonska C3ty je skrajno razburjena. Vodilni finančniki imajo neprestano konference in posvetovanja. Listi piče jo sicer zelo pomirljivo bi povdarjajo, da gre le za prehodne ukrepe, vendar pa se vznemirjenje od ure do ure stopnjuje. V borznih in finančnih krogih krožijo najgorostasnejše vesti, ki izzivajo pravcato paniko. Zaradi tega se je finančni minister Snovvden odločil, da drevi v londonskem radiju pojasni vladne ukrepe in pomiri javnost. Opozicija podpira vlado Tudi opozicijonalni politiki si prizadevajo vplivati pomirjevalno. Vodja opozicije Henderson je sprejel novinarje ter jim v daljši izjavi povedal, da opozicija popolnoma odobrava ukrepe vlade, Naglasil je, da gre le za preho- den pojav. Ohraniti je treba mir in hladno kri. Opozicija bo vlado po svojih najboljših močeh podpirala in prepričan je, da se bo vse vznemirjenje poleglo. Zapora nemških borz Berlin, 21. sept. Dogodki na londonski borzi in ukrepi angleške vlade so izzvali v tukajšnjih finančnih krogih veliko senzacijo. Prve vesti o suspenzi zlate valute so prispele šele sinoči. Skoro vsi borzni sveti so imeli ponoči dolgotrajne seje. Kolikor se izve, je bilo sklenjeno, da bodo začasno zaprte borze v Berlinu, Frankfurtu in po potrebi Še drugod v Nemčiji, da bi se tudi nemških finančnih krogov ne polastila panika. Odmev v Parizu Pariz, 21. sept. Dogodki v Londonu so vzbudili v tukajšnjih političnih in finančnih krogih resno vznemirjenje. Finančni minister je še sinoči sklical konferenco gospodarskih in finančnih strokovnjakov, ter imel z njimi dolgotrajno posvetovanje. Kakor se izve, je bilo na tej konferenci sklenjeno, da bo Francija v vsakem pogledu šla Angliji na roko ter ji stavila na razpolago potrebne kredite, da se prepreči še večja katastrofa. Amerika obljublja pomoč Newyork, 21. sept. V tukajšnjih krogih so že par dni z vznemirjenjem zasledovali nazadovanje angleškega funta. Vesti o radikalnih ukrepih angleške vlade so naletele na odobravanje. Ameriški finančni krogi izjavljajo, da bodo s potrebnimi krediti podprli akcija Angleške banke, da se razmere na angleškem denarnem trgu čimprej zopet normalizirajo. Čevljarski delavci za Bat o Na svojem kongresu v Beogradu so usnjarski in čevljarski delavci zahtevali, naj se omogoči BafI zgradba tvornice v Jugoslaviji, da se omili brezposelnost Beograd, 21. sept Včeraj se je vršil v Beogradu kongres usnjarskih in čevljarskih delavcev, ki so se ga udeležili njihovi zastopniki iz vse države. Kongres se je vršil v dvorani hotela >Petrograd« ter mu je predsedoval Dušan Gjoric. Usnjarske in čevljarske delavce z dravske banovine ie zastopal v imenu Narodno - strokovne zveze g. Vladimir Kravo«. Na kongresu se je govorilo o veliki krizi, ki obstoji v tej stroki ter so zlasti ostro nastopili proti čev-I ljarskim podjetjem in mojstrom, ki so nedavno protestirali proti podelitvi koncesije Bat': za zgradbo tvornice v Jugoslaviji. Na kongresu so poudarjali, da so čevljarska podjetja nastopila proti Bat'i le iz razlogov svojega žepa, ne pa iz nacijonalmh vzrokov. Čevljarski delavci zahtevajo nasprotno, naj se otvorlio velika gospodarska podjetja, v katerih bi moglo delavstvo dobiti dober zaslužek. Zato predlagajo, naj se Bat'i dovoli zgraditev tvornice. Pri tem naj oblasti skrbe, da bodo Bat'a in druga podjetja izpolnjevala naše zakone o zaščiti domačega delavstva, ki naj dobi v prvi vrsti zaslužka v podjetjih, ki se nahajajo v naši državi. Razen tega zahtevajo v svoj* resoluciji potrebne ukrepe za zboljšanje njihovega bolniškega m pokojninskega zavarovanja. švicarski tisk o našem kralju Bern, 21. sept. AA. »Neue Berliner Ztg« prinaša obš-ren članek o politični konsolidaciji Jugoslavije. V tem članke izreka priznanje modri politiki kralja A1ek-:andra. ki se je zopet izkazala o priliki nove ustave. — »Luzerner Tagblattc prinaša tudi pohvalen članek o novi ustavi kra'jevine Jugoslavije in hvali politiko Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ga je prebivalstvo Jugoslavije navdušeno pozdravilo ob prog asit-vi nove ustave kraljevine Jugoslavije. Spor zaradi Gdanska Ženeva, 21. septembra. A A. Na seji sveta Društva narodov je poljski komisar v Gdansku ^trassburger posegel v debato o spornih točkah med Poljsko in Gdanskhn. Govornik j« kritiziral kulturna in politična stremi j ein j a, ki se v zadnjem času pojavljajo v G danske m. Predsednik sonata v Gdaneku Ziehm je odgovoril, da je 97% prebivalstva nemške narodnosti in da sme zato tudi v smislu ustave svobodno izražat* svoja mnenja in uveljavljati svoja »temi jenja. Nemški zunanji minister dr. Curtius je nato pristavil, da je Gdansk suverena država in da ni podvržena nobeni cenzuri. Proračun DN Ženeva, 21. sept. AA. Proračun Društva narodov za prihodnje leto znaša s postavkami za mednarodn- urad dela in mednarodno razsodišče približno 1,400.000 funtov (385 milijonov Din). Anglija je plačala lani na račun izdatkov Društva narodov 129.000 funtov, druge države pa še vedno niso plačale svojega deleža. Dolžni zneski znašajo skupno 550.000 funtov. Glavni dolžniki so Kitajska, ki dolguje 380.000 funtov. Argentina, Bolivia, Honduras in Peni. Zedinjene države so obljubile, da bodo plačale Društvu narodov toliko kakor Anglija. Kralj pri posvetitvi nove cerkve Beograd, 21. septembra. \x Leskove a poročajo, da so tamkaj včeraj posvetili na svečan način novo saborsko cerkev. Svečanosti je prisostvoval sam patrijarh Varna va, ob 10. dopldne pa je prišel \z Niša tudi Nj. Vel. kralj Aleksander v spremstvu maršala dvora Dimitrijevića. Razširjenje ljubljanske bolnice Beograd, 21. septembra. Z odlokom ministra za gradbe dr. Kramerja je odobren načrt za zgradbo stanovanjskega poslopja za osobje splošne državne bolnice v Ljubljani, katere stroški so preračunjeni na 1.425.932.88 Dm. Tehnični oddelek banske uprave ima nalog, da razpiše in izvrši oiertalno licitacijo v roku 30 dni. šahovski turnir na Bledu XXII« kolo, — Dve partiji retnis — Dr. Aljehin in dr. Vidmar stojita zelo slabo Bled, 21. sept Včeraj so na Bledu odigrali nastopne partije: Flohr je remisiral z Aljehinom, istotako Kashdan s Spiel-mannom. Dopoldne sta tudi že remisirala Niemcović in Stoltz, dočim je dr. Vidmar porazil Astaloša, Colle se je udal Tartako-werju, senzacija včerajšnjega turnirja je bil poraz Bogoljubova po Maroszvju. Tudi Pire je izgubil proti Košticu. Davi se je pričelo 22. kolo. Stoltz je proti Pircu otvoril z damskim gambitom. Pire se je branil z rusko obrambo. Dobn je napad in ima kmeta, toda Stoltz ima še vedno šanse, ker ima dva tekača. Kostić je proti Flohru otvoril s kraljevim kmetom, Flohr se je branil s Karo Kanovo obrambo in je bila po obojestransko korektni igri pozicija kmalu zenačena. Partija je končala po dveurni igri r e m i s. Dr. AJjehin je proti Bogoljubovu otvoril z damskim gambitom. Bogoljubov se je z indsko igro zelo dobro branil. Aljehin je začel ostro napadati, Bogoljubov pa mu je napade razbil. Opoldne je imei dr. Aljehin še popolnoma nerazvito igro in utegne partijo izgubiti. Maroszy je proti Kashdanu otvoril s kraljevim kmetom, Američan se je branil s Karo Kanovo obrambo. Ima sriceir zeJo stisnjeno igro, toda močno pozicijo. Razen tega ima še slabšega kmeta na e6. Spielmann je proti dr. Vidmarju otvoril s špansko igro, ta se je branil neregularno in nekorektno žrtvoval fiiguro. Vse kaže, da bo partijo izgubil, vendar ima še šanse za napad. Dr. Astaloš je proti Colleju otvoril s kraljevim kmetom, Colle se je branil z Aljehinovo ombrambo. Astaloš je otvoril zelo dobro in stoji za malenkost boljše. Dr. Tartakower je -roti Niemcovićn otvoril s kraljevim kmetom. Tudi Niemco-vič se je branil s Karo Kanovo obrambo. Oi?a sta igrala zelo korektno, igra je bila kmalu uravnotežena in je partija po 16. potf7i končala rprnris. Stanje po današnji dopoldanski rezultatih je nastopno: Aljehin 17 m pol, Bogoljubov 12, Kashdan, Vidmar 11 in pol (1), Flohr, Kostić in T;omoovič 11, Spielmann 10 in pol, Maroszv 10, Tartakower 9 in pol, Stoltz 8 in pol, (2), Astaloš 8 ln pol (1), Golte 7 in pol. Pire 6 (1). Velika nesreča v železnem radniku V rudniku Trebče se je vdrl rov ter je zemlja zasula štiri rudarje, ki jih ne morejo odkopati Kosovska Mitrovica, 21. 6ept. V rudniku Trebče se je pripetila velika nesreča, ki je zahtevala življenje štirih rudarjev. Na mestu, kjer sta vodila dva rova drug nad drugim, se je prvi rov pod velikim pritiskom železne rude porušil ter se je vsul o 20 ton rude z zemljo in kamenjem vred v spodnji rov. Med delavstvom je nastala strašna panika in vsi so pričeli be- žati od mesta nesreče. Panika je bila tem večja, ker niso vedeli zaradi silnega trušča, kaan naj beže. Kasneje so ugotovili, da je zasulo štiri rudarje. Ker se nahaja nad njimi ogromna kotočina zemlje, je ji-hova rešitev nemogoča. Potrebno bo nam« reč najmanj 20 dni forsiranega dela, da jih bodo odkopali. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi vzroke nesTeoe. Obsodba Gajde potrjena Praga, 21. septembra. Kakor znano, so meseca avgusta L 1929. češkoslovaški fašisti vdrl; v stanovanje svetnika v vojnem ministrstvu dr. Vorla v Sazavi. da bi se polastili nekega pisma predsednika Masa-ryka, v katerem se je govorilo o procesu proti Gajdi. Zaradi tega vloma je bil Gaj-da obtožen sokrivde. Sodišče ga je spoznalo krivega in obsodilo na dva mest ca ječe, poostrene s postom. Gajda se je proti obsodbi pritožil na vrhovno sodišče v B»nu, ki je v soboto zavrnilo njegov vzklic in potrdilo obsodbo prve instance. Sodišče se je nato v tajni seji bavilo z odmero kazni in o tem, ali se naj Gajda obsodi tudi na izgubo volime pravice. Odločitev o tem, bo izdana pismeno. Obsodba bo imela ^a po* sledico, da bo Gajda popokioma izgubil svojo generalsko pokojnino, ki jo )C po degradaciji prejemal še dve tretjini, m da bo moral nastopiti svojo kazen v ječ'. Ce mu bo odrečena volilna pravica, bo zgubil tudi svoj poslanski mandat. Dan letalskih nesreč na Poljskem Varšava, 21. septembra. Pri veliki vojaški letalski prireditvi, ki se ie Dričda v četrtek in ie traiala tri dni. so se orioe-rile štiri nezgode. V četrtek sta morali dve letali nonoči ori Kutnu za silo oristati. ori čemer sta se razbili. Psto noč ie na zem^'o tretie letalo Dri Plocku. kier sta oba letalca zeorela. Četrto letalo se ie zrušilo na streho zrakoplovne Ione varšavske civilne zrakoplovne družbe, oredrlo streho ter lahko ooškodovalo tri letala v lopi. Letalec se ie ubil. Starhemberg vodja Heimwehra Dunaj, 21. septembra. AA. Knez Rue-diger Starhemberg je razglasil, da je v soboto 19. t m. prevzel zvezno vodstvo nad celokupnim HeVmatschutzom. Novi francoski postatrfk v Berfinu Berlin, 21. sept. AA. Danes prispe v Berlin novoimenovani francoski poslan?k Fraooois Poncet. KHajSko-japonski spor Nanking, 31. septembra, AA. Kitajska narodna vlada je pozvala Japonsko, naj takoj fteprazni zasedeno ozemJtfe. Konec WHkhisove pustolovščine Bergen, 21. sept. AA. Sir Hubert Wil-fcjM je odpustil posadko podmornice >Nautilus«. Sam ostane Se nekaj časa v Bergenu. Svetovni musfimanskl kongres Jeruzalem, 21. septembra. AA. Tu se sestane 7. decembra svetoval muslimanski kontree. Nadzorstvo nad bančnim poslovanjem v Nemčiji Berlin, 21. sept. V soboto je uradno list objavil zasilno uredbo o nadzorstv« nad bankami, ki stoni v veljavo 1. oktobra. Uredba nreoušča nemškim bankam tudi v bodoče Dolno zasebno eosno&arsko odgovornost za niihovo noslovanie in ne določa r>o s red o van j a Dri ooslovarrjia v 00-drobnem. Državna vlada in državna banka pa imata možnost prepričati se o oo-ložai.u nemškega bankarstva in voh'vati na splošno bančno politiko s stališča celotnih eosoodarskih interesov. »Zeppeltn« v Južni Amerik! Friedrichshafen. 21. sept. AA. Snoči ob 5. popoldne ie zrakoplov »Grof Zeppelim« priletel na otok Fernando Noronha, ob 11. zvečer pa je pristal v Pernambnon v Južni Ameriki. Danes in vse dni do srede dnevno ob pol treh popoldne „RANGO" v Elitnem kinu Matici Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2284.12 — 2290.96, Bruselj 787.89 — 790.28. Curih 1105.05 — 1108.35, Dunaj 795.07 — 797.47, London 273.49 _ 27431, Newyork 5646.80-5663.80, Pariz 221.56—222.22, Praga 167.58—168.58, Trst 295.59 — 296.69. INOZEMSKE BORZE. Carin. Beograd 9.03, Pariz 20.07, London 24.83, Newyork 312, Bruselj 71.30, MIlan 26.7850, Amsterdam 206.70, Berlin 121.20, Dunaj 71.95, . Sofija 3.7050, Praga 15.1650, Varšava 57.35. Ali ste Ze naročnik • slovenske ilustrovane te* denske revije „življenje in svet44? Stran 2 SLOVENSKI N A R O Dc, dne 21. septembra 1931 Stev. 2H Stavbno gibanje v Ljubljani čim bolj m bliža stavbna sezona koncu, tem več se zida Ljubljana, 21. septembra. Crm bolj gre proti koncu stavbna sezona, tem bolj hite z delom na številnih stavbiščih. Večnadstropne hiše nameravajo pred zimo vsaj povećem sezidati in pokriti, manjša poslopja pa popolnoma iz-gotoviti. V Veretovakovi ulici blizu Groharjeve ulice kopljejo mehka ilovnata tla za vi-sokopritlično hišo. katere lastnika bosta Mirko in Marija Span. Lepa moderna stanovanja bodo v visokem pritličju in pod streho. V tleh bodo drvarnice in drugi gospodarski prostori ter eno stanovanje. Poslopje se gradi globoko pod cesto, v jami, kjer so bile pred desetletji opekarne. Hiša bo še pred zimo sezidana in pokrita, jurrsem gotova pa najbrž prihodnjo pomlad. Zidarska dela je prevzelo stavbno podjetje G. Tonnies. Pekovski mojster Jože Megušar bo izvrševal svoj obrt v novi lični visokopri-tlični enonadstropni hiši na Dolenjski cesti v bližini Galjevice oziroma Žul'javi vasi. Zidanje je domala gotovo. Manjše pritlično poslopje, v katerem bo parna pekarna, je prizidano hiši zadaj na dvorišču. V pritličju bo obrtni lokal, v prvem nadstropju in pod streho pa lepa stanovanja z razgledom na Golovec in na jugozapadno stran. Zidarska in druga dela bodo ta mesec gotova. Zidanje dovršuje stavbno podjetje Tavčar & drug. Ce greš od Zelenega hriba proti Plan-karju, zapaziš v kotu nad ribnikom »suhim bajerjem« nekaj ljudi. Zaposleni so z zidanjem . pritlične, enonadstropne hi.še, v kateri bo imel svojo streho Jakob Žerjav, orožniški stražmojster v pokoju. Svet je plačal po 8 Din kvadratni meter. Hiša stoji tako daleč od prometne Dolenjske ceste, da ne bo mogel do nje cestni prah. Dovolj zdravega zraka bo pa iz gozda in travnikov. Iz »ta no van j bo lep odprt raz-geld proti jugozapadu. Hiša bo letos gotova. Zidanje ima v rokah stavbno podjetje Saksida & drug. Naše mesto se močno širi tudi proti severovzhodu. V Prešernovi ulici "na Se I u onkraj južne železnice bodo prve dni prihodnjega meseca kar tri hiše gotove. Prva je Moletova. Vaa dela so toliko uspela, da so sobe že poslikane. Izvršujejo se le še manjša zidarska dela in pa stopnice. Lepa svetla stanovanja bodo v visokem pritličju in pod streho. Dobro bodo po-rabni tudi prostori v tleh, ker stoji hiša na suhih gramoznih tleh. Gospodinja z otroki se vseli prihodnje dni Gospodar Mole ima kruh in zaslužek v Ameriki, odkoder se prej ali slej vrne k družinici pod svojo streho. Nekoliko naprej je sezidana, pokrita, znotraj in zunaj ometana čedna domačija železniškega upokojenca Valentina Krža-na. Svetla, suha in zdrava stanovanja bodo v visokem pritličju in pod streho oziroma v prvem nadstropju. V tleh bodo drvarnice m eno stanovanje. K hiši je napravil prizidek, ki bo v njem pralnica in manjši prostor za gospodarske namene. Pralnico je pa zato zidal zraven hiše, da bodo stanovanja tem bolj suha in zdrava. Vsa dela morajo biti gotova do 15. oktobra, tako vsai se glasi pogodba med Krža-nom in stavbnim podjetjem. Hišo je namenil gospodar svoj' hčeri. Proti koncu omenjene ulice ie zrasla iz gramoznih tal lepa visokopritličoa hiša, ki bi se lahko imenovala vila, last Ivana Schriefla. sprevodnika cestne železnice. V visokopritličje so speljane betonske stopnice. V tleh bodo drvarnice, pralnica in eno stanovanje. V prvem nadstropju oziroma pod streho ter v visokem pritličju pa moderna svetla stanovanja. Zidarska dela so domala končana. V kuhinjah stavijo pečarji ognjišča. Čez nekaj dni bodo mizarji položili po sobah parkete, na kar še pleskarji in sobni slikarji opraviio svoje delo, pa bo ična hiša porabna. Mole-tovo, Kržanovo in Schrieflovo hišo je zidal zidarski mojster Fran Jerko iz Črnuč. ProSesijonalne rokoborbe Sobotne in nedeljske borbe — Dve odločitvi — Francoz onesveščen Ljubljana, 21 septembra. V soboto in sinoči so se ob rastočem zanimanju občinstva nadaljevale profesi-jonalne rokoborbe v L'nionu. V soboto *o tekmovali štirje pari, med -njimi Krause (Francija) in Travaglini do odločitve. Prva sta se borila Milovanovič (Sedmo-graška) in Rainer (Bavarska). Borba je bila dokaj izenačena im je ostala tudi neodločena, kar je končno odgovarjalo njenemu poteku. Nato sta se borila do odločitve Krause in Travaglini. Že .po prvi neodločeni borbi sodeč je bilo pričakovati, da se bosta dol* go in ogorčeno borila. Dočim je pa bilo njuno prvo srečanje uprav prijateljsko in fair, je v 6oboto Krause presenetil z izredno surovostjo, ki prireditvi gotovo ni bila in ne bo v korist, še manj pa v propagando. Temperamentni Francoz je prišel večkrat popolnoma iz koncepta, poslu/e* val se je vseh nedovoljenih 6red6tev in tri* kov za zmago in, leo je končno videl, da orjaškemu Travagliniju kljub svoji ogrom* ni sili in tehničnemu znanju ne bo kos, je začel divje otepavati okrog sebe in borba se je spremenila v pravcato klofutanje, kjer je pa Travaglini boljše uveljavil gvoje daljše roke. Francoza je končno pokopala njegova razburjenost. Ko je ves divji planil na Italijana, ga je ta hipoma objel kakor z železnimi kleščami in ga gladko po* ložil na hrbet. Borba je trajala eno uro in deset minut. Travaglini je zasluženo zmagal. Nezanimiv je bil nastop dvojice Pro-haska (Avstrija) in Bek (Jugoslavija). Pro-haska je že čez nekaj minut položil Beka iz neleona na tla. Bila je precej neestetefca borba, ki je zlasti Prohasko še bolj omr-zila pri publiki. NEDELJSKE BORBE. Pred pnčetkom sinočmih borb se je prijavil vodstvu mlad rokoborec Mileus-uič, učenec Pera Kopa, češ da se hoče bo« riti z Milovanovičem. Vodstvo je njegovi želji ustreglo in že drevi se pomerita krepka borca. Sinoči Kop ni nastopil, ker mu je v Novem Sadu zbolela sestra in 6e je moral odpeljati tja, nocoj se pa ta jugoslovenski favorit zopet vrne. Sinoči so gledalci dočakali prvo veliko senzacijo, ki je vznemirila vse navzoče, da so v poznih urah razpravljali po vseh gostilnah in kavarnah o razburljivem dogodku. V petek zvečer sta se namreč fran* coski šampijon Raoud Krause in težki Av* strijec Prohaska borila neodločeno, zato sta pa sinoči borbo nadaljevala do končne odločitve, dofcler eden ne položi drugega na ramena. Take odločilne borbe niso ve* zane na čas ter trajajo do končnega rezultata ali popolne onemogloe-tj tekmovalca. 2e pri opisu prve borbe teh dveh kolosov smo opisali tehnično spretnost Francoza in podčrtali Prohaskino surovost, ki vzbuja splošno ogorčenje in proteste. Tudi na letakih je bilo včeraj opozorjeno, da se meri tehnična sposobnost Fran* coza z grobostjo Prohaske. V začetku vroče borbe je bil Prohaska popolnoma dostojen in mu je občinstvo s priznanjem aplavdiralo. Kakor v petek se mu je gibčni Krause večkrat izmuznil iz dvojnega neteona, kar pri njem ni težko, Ver zaradi ogromnih mišic skoraj nima vratu. Boj je postajal od runde do runde silovitoj«, da x "vse občudovalo to pzavo borbo gigantov. Proti koncu seveda so Prohaski popustili živej in je postal nasilen. Večkrat je ugrizni! nasprotnika in ga zgackai. da je publika burno protestirala. Vedenje naše mladine ie postalo tako surovo, da bi zaslužila, če bi jo naučila manire policija Končno je Prohaska ujel Krauseja v dvojni nelson in ga spravil na tla. Boj je bil silno napet, da je po vsej dvorani vladala popolna tišina, čulo se je samo grcanje borca in pihanje Krauseja v železnih kleščah. Francoz 6e je skušal oprostiti z nad= človeškim naporom ogromne Prohaskine teže, a storiti ni mogel ničesar, ker na tleh ni imel prostora, da bi osvobodil glavo. Videli so se le krčeviti trzaji ogromne Krause j eve moči, kakor bi pokale in se trgale mišice na stisnjenih plečih in vratu. Koža je postajala rdeča kakor žerjavica in ljudje so pričakovali, d-a bo Francoz vsak hip potrkal z roko trikrat na tla in s tem dal znamenje, da se smatra za pre* maganega. Nenadoma se je pa njegova zadržana sila sprožila v predsmrtnem na* poru, da sta borca odletela visoko v zrak. Prohaska je odletel vstran in gromovit aplavz je pozdravil svobodnega Krauseja Obraz mu je posinel in že se je spretni borec zgrudil in onesvestil. Sodniki in atleti so skočili na pomoč in ga pričeli masirati po tilniku in plečih, preci oder so se pa zgrnili tudi gledalci. Vse se je balo za Francozovo življenje, ker je malo prej vodja borb omenil, da sta pred kratkim padli dve smrtni žrtvi dvojnega nelsona. Tudi atleti so se prestrašili in odnesli Krauseja v garderobo, kamor je prihitel tudi policijski komisar. Znani športnik g. Potofcar, ki je med sod* niki, se je trudil z masažo obuditi nezavestnega atleta, vendar pa ni bilo mogoče, da je tudi vodja rekoborb g. Lasartes6e že izgubil upanje. Z največjim sočutjem so pa svojega tovariša in prijatelja pomilo-val: ostali rokoborci in mu skušali na V6e načine pomagati. V dvorani slučajno ni bilo nobenega zdravnika in tudi etra ni bilo mogoče najti, vendar se je pa končno šele Čez dobre pol ure z največjim naporom posrečilo po masaži in, ko so vlili onemoglemu Krau6eiu v usta koza-ček konjaka, da se je zopet osvestil. Kakor je odprl oči, so se velikanu zopet vrnile moči in s konjakom okrepčan je v spremstvu tovarišev lahko odšel v posteljo. Borba je bila proglašena za neodločeno. Tudi Prohaska je bil potrt in obupan. Čeprav orjafca pravzaprav ne zadene nooena krivda. Nikakor namreč ni mogel misliti, da je zaradi napora njegov nasprotnik že tako zmeden in omamljen, da ne more več potrkati po tleh in se udati. Kljub temu je pa od šefa prireditve dobil najstrožji ukor, da bo pri prihodnjih borbah go* tovo krotil svoj divji temperament. V prvem kolu 6ta se borila izvrstno razpoložena Rainer in Bek. Jugoslovan je zbijal šale n se norčeval, ker je bil res zidane volje tudi v najkočijivejših položajih. Veselo sta se metala kakor dva prešerna paglavca in se zvalila tudi z odra. Končno je pa Bek podlegel in se smehljaje resignirano potrkal s prstom po čelu. V drugi rundi je Nemec Sturm imel lahek opravek z ostarelim Milovanovičem, ki se je pa sijajno branil, a vendar v 11. minuti podlegel. Prekrasen boj sta pa pokazala ruski orjak Romanov m čudovito raščeni ItaJr« jan Travaglini. Pokazala sta dosedaj naj» lepšo borbo, ki je pa končno ostala ne« odločena. Drevi nastopijo: KTause- Rainer, Romanov in Prohaska, Mileustnič in Milovanovič, Sturm in Travaglini pa nadaljujeta borbo do odločitve. Meščanske šole v LJubljani Vseh učencev je 1559 LJubljana, 21. sept. Ljubljana ima 4 javne meščanske šole in 3 zasebne. Imamo po dve deški in dekliški meščanski šoli in zasebne meščanske šole v Lichten turno vem zavodu, dalje notranjo in zunanjo meščansko šolo pri Uršulinkah. Notranja uršulinska šola ima letos samo I. razred, dočim so bili ostali razredi opuščeni. število učencev in učenk na meščanskih šolah znaša 1559 in se razdeli tako-le: I. deška šola na Pmlah 279 (lani 247), n. deška šola v Sp. Šiški 195 (lani 170), I. dekliška šola pri Sv. Jakobu 230 (lani 170), H. dekliška šola v Sp. Šiški 159 (lani 167). Vse meščanske šole so v pogledu števila učencev in učenk napredovale, nazadovala je le dekliška šola v Sp. Šiški. Zasebne šole štejejo: Lichtenturnov zavod 270, notranja uršulinska meščanska šola 24 učenk in zunanja meščanska šola 180. Na 40-tih javnih odn. privatnih meščanskih šolah v dravski banovini je 6497 učencev in učenk, od teh odpade na 31 javne šole 5280 in na privatno 1217. Prosvetni oddelek mestnega magistrata že delj časa proučava vprašanje dveh nujno potrebnih meščanskih šol, kjer se imajo v Ljubljani osnovne šole močno boriti s prostorom. Osnovne šole imajo 124 razredov, a nujno bi rabile še najmanj 42 razredov. Novo osnovno šolo za Bežigrad namerava mestna občina zgraditi v najkrajšem času. Načrti za to šolo so že v glavnem izdelani, šolo zgrade blizu artiljerijske vojašnice tako, da bo namenjena prebivalstvu severnega dela Ljubljane in Bežigra jčanom. _ DVOR JUBLIAHIKI- I Samo se danes ob 4*, 12 8. in 9. zvečer Lon Chaney V rumenem carstvu Cene Din 4,— in Din 6.— Pevski večer v Kočevju Nenavaden, pa navsezadnje opravičljiv pojav je, da se naša pevska društva v zadnjem času zatekajo k skladbam pretekle dobe naše glasbene zgodovine, kajti publika, glasbeno nenaobražena zameta vso sodobno produkcijo in si želi melodij, ušesu prijetnih harmonij in v narodnem ali poljudnem slogu zloženih skladb, in je po vsem svetu tako. Letošnje leto lahko imenujemo leto odkrivanja spominskih plošč onim našim kulturnim delavcem, ki 60 pod nami nepojmljivimi razmerami, pod av* strijskim jarmom peli pesmi, pisali povesti in zlagali skladbe. Neprecenljive so zasluge teh mož za probudo našega naroda in prav je, da se zaslužnih kulturnih delavcev spominjamo. Ne zaradi prirejanja slavnosti, marveč zato, da v narodu in zlasti v naši mladini osvežimo spomin nanje. Jurij Flajšman. Miroslav Vilhar, Davor'n Jenko in bratje Ipavic 60 več storili za narodno zavednost Slovencev, kot vsi ta* kratni politiki. Davorin Jenko. k\ je nad 30 let krmaril čolni ček srbske glasbe, ustvaril nam marzeljezo »Naprej zastava Slave«, Srbom državno himno, danes tudi himno Jugoslavije »Bože pravde«, Flajš* man nadvse zaveden Slovenec in Slovan, Vilhar zopet Slovan in bratje Ipavci v več ali manj v nemškem obiležju zrasli — so peli slovensko (Slovenec sem) in slov a n* sko. — Tudi Kočevje se je hvalevredno spomnilo teh treh mož in je v soboto zvečer v počastitev njihovega spomina m dela priredilo lep pevski večer v dvorani hotela »Trst«. Flajšman je bil na sporedu zastopan s skladbami »Triglav« in »Pod oknom«, Vilhar s »Po jezeru« in »Mlariči«, Jeniko z »Lipa«, »Tiha luna«, in »Sto čutiš Srbine tužni«, »Strunami« in »Molitvijo«, dr. G. Ipavic z »Oblačkom« in »Slovenec sem«, torej s pesmicami, ki so pač vsemu starejšemu našemu rodu mile in jih še danes rad posluša. Glasbeno društvo v Kočevju zadnja leta ni tako intenzivno in uspešno delovalo kot svojčas. Prilike službene premestitve pevcev in druge okoLiščine so tako nanesle. Letos pa se je posrečilo zbrati neumorno delavnemu pevovodji, učitelj*! g. Mirku T ros tu sicer skromno število pevcev (približno dvojni oktet), v katerem fro zlasti častno zastopani kočevski akademiki. Gotovo pa v zboru manjka marsikatero grlo kočevske inteligence. Zbor je glasovno dober, za začetek še precej upet, malo premalo pazi na harmonično skladnost, do« volj pa na dinamiko. Gotovo pa je, da bo napredoval, ako se točno podredi inten-cijam svojega vodje. Nekatere pesmi je zapel prav lepo in jih je moral celo ponavljati. Obisk koncerta, ki ga je zbor 6 trudom in marljivosti pripravljal je bil za zavednost kočevskih Slovencev porazen. Pevec itak nima za svoj idealizem nobenega priznanja. Naj bi rmi ga dalo vsaj Jutri pridejo Don Duani garnizije Georg Aleksander, Felix Bressart, Ernst Verebes Najsijajnejša šaloigra i v vojaškega življenja. Smejali se boste kakor pri »LAŽNEM FELD-MARŠAJLU« Jutri premiera v Elitnem kinu Matici občinstvo s svojim številnim obiskom. Vrlemu zboru je nekaj priznalnih in za nadalnje dc1 navdušujočih besedi na odru izpre, g. Zorko PrClov«c, kot zastopnik in pevovođja Hubadove župe JPS. — D. Jenkovo »Molitev« je v nedeljo dopoldne pri slovenski maši zaStora« je bila najzvestejša opora svoji materi, ki ima še več drugih otrok. Pokojna je bila priljubljena zaradi svoje dobrote in ljubeznivosti pri vseh tovarišicah prav tako, kakor pri planincih zaradi svoje skromnosti in navdušenja za planine. V jutranje liste je zašla pogreška, ker jo -»Jutro« imenuje za Planinškovo. Pod Turn-cem se je namreč sestala Rozika z neznano ji družbo in gotovo ji je v šali imenovala namestu pravega imena psevdon-im, ki izraža njeno ljubiteljstvo, namreč »Pla-nmškova, čeprav se je v resnici pisala za Narobe. NEZGODA MLADE IZLETNICE NA SV. KATARINI. Včeraj popoldne se je pripetila še druga nesreča na izletu, ki pa ni bila tako težka. 20-letna delavka Marica Cankarjeva, zaposlena v »Saturnusu« tovarni v Mostah, je napravila popoldne z večjo družbo izlet na Sv. Katarino. Ko je hotela skočiti čez skalo, je tako nesrečno stopila, da si je zlomila desno nogo. Cankarjevo so znanci in prijatelji prenesli domov. Domnč.1 so pozvali zdravnika dr. Janežiča, ki je ulovil, da je noga zlomljena In odredil, da so Marico prepeljali v bolnico. Jubilej zagrebškesa Avtokluba Zagrebška sekcija Avtokluba kraljevi-vine Jugoslavije je praznovala svojo 25-lernico na najsvečanejši način. Po sobotnih, izvrstno uspelih brdskih tekmah v Vončinini ulici je bila v klubovih prostorih zvečer slavnostna seja, nato pa v Gradskem podrumu soareja za povabljene. Slavnostno sejo je vodil agilni predsednik kluba g. Milan Bošnj-ak in so bile z nje odposlane tudi pozdravne brzojavke kralju, kraljici ter predsedniku Avtokluba princu Pavlu in predsedniku vlade generalu Zivkoviču. Predsednik Milan Bošnjak je v daljšem ^jovoru podal ves historijat delavnega kluba ter med drugim tudi omenil, da so v Zagrebu imeli prvi avtomobil leta 1901. Razen predsednika sekcije je govoril tudi predsednik centrale, bivši minister dr. Vclizar Jankovič, ki je izročil zagrebškemu avtoklubu v spomin krasen srebrn pokal, predsedniku Milanu Bošnjaku briljantno iglo ter najbolj zaslužnim članom kluba rudi druga odlikovanja. Največje navdušenje je pa vzbudi.l pozdrav predsednika Sploš-ega nemškega avtokluba ADA C, ki je največja avtomobilska organizacija v Evropi in ga tudi pri nas že poznano z izleta po naših krajih. V inrenu Ljubljane je govoril predsednik naše sekcije g. Avgust Praprot-n i k, čestitajoč k proslavi in z željo, da bi bodoče bratsko delo Zagreba in Ljubljane na avtomobilskem področju imelo prav tako lepe rezultate kot dosedanje. V imenu našega kluba je izročil zagrebški sekciji krasno veliko sliko Ljubljane, izvrstno delo mojstra Vavpotiča. Ko je sekcijo pozdravil še zastopnik sarajevskega kluba, je s prekrasnim govorom čestital jubilantu predsednik mariborske sekcije g. Pintar, za njim so pa govorili še drug! govorniki iz Zagreba in drugih kraje*. V zvezi s proslavo 251etnicc zagrebškega Avtokluba so se vršile včeraj zanimive avtomobilske tekme, na katerih je vozil Branko Zadobošck s hitrostjo 160 km na uro. Bil je najboljši vozač dneva, ker pa ni član Avtokluba, je dobil glavno nagrado, velik pokal kraljice Marije, Ljubljančan Viktor B a r c š i č. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 21. septembra, '-ličani: Matej, Blagoslav, pravoslavni, 3. septembra: Rojstvo Marije nev:cc. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Sestrična iz Varšave. Kino Dvor: V rumenem carstvu. Kino Ideal: Dva svetova. ZKD: >Rango« v kinu Matica ob 14.3H, Jakopičev paviljon: Razstava umetnic. Profesijonalne rokoborbe v Lnionu ob 20.30. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec. Kongresni tre: 1-: Ustar, Sv. Petra cesta 7S; Hoče\ar. Ljubljana VIL, Celovška cesta 34. Iz Celja —c Kategorizacija celjskih mestnih cest in ulic. Celjski mestni občinski svet ie sklenil na svoji zadnji seji v petek IS. t. m. naprositi bansko upravo v Ljubljani, da bi prevzela v svojo upravo in vzdrževanje nekatere mestne ceste in ulice, to pa glede na dejstvo, da plačuje Celje skoraj tretjino doklad sreskemu cestnemu odboru. Po novem načrtu naj bi se celjske ceste, trgi in ulice opredelile takole: za banovinske ceste I. reda naj se proglase Klavniška ulica, Cankarjeva cesta. Vodnikova ulice, Vrazov trg, gornji del Gregorčičeve ulice do državne ceste, mostišče pri kapucinskem mostu, Razlagova ulica do polovice, del Vr-varske ulice pri Delavski zbornici. Kolen-čeva ulica, Krekov trg od kolodvora do poŠte in vsa Aškerčeva ulica. Za banovinske ceste IT. reda pa naj se proglas* cestna zveza od mostu čez Koprivnico pri rudarski šoli, Levstikova ulica in Gregorčičeva ulđca do Tpavčeve ulice. Občinske ceste 1. reda naj bodo: Aleksandrova ulica. Dečkov trg, Glavni trg, Gosposka ulica, Kapucinska ulica, spodnji del Krekovega trga, Razlagava ulica do Delavske zbornice in Slomškov trg. Vse ostale ceste in ulice bodo občinske ceste IT. reda. —c Poroka. Včeraj sta se poročila v Petrovčah pri Celju g. Karol P f e i f e r, deželni računski višji revident iz Korneu-burga in gdčna. Greti Lebičeva, hčerka kavarnarja iz Celja. —c Športna nedelja. Včeraj popoldne je premagal ASK Primorje tukajšnje At]etike s 6 : 1 (4 : 0) v prvenstveni tekmi. Sodil je g. Jordan iz Ljubiiai.e. —c Srečke V. razreda so prispele in na i jih lastniki takoj dvignejo v celjski podružnici »Jutra«, ker se bo žrebanje pričelo /.e 24. t. m. in bo trajalo do vključno IG. oktobra. Na razpolago je še nekaj novih polovičnih in četrtinskih srečk. —c Za odpravo kaljenja nočnega miru. Mestno načelstvo bo v smislu zadevnes-i sklepa občinskega sveta interveniralo pri predstoiništvu mestne policije glede odprave kaljenja nočnega miru, ki ga povzročajo nekateri, večinoma izvenceliski avtomobilisti in motociklisti. ki vozno v poznih nočnih urah z odprtim izpuhom in največkrat prav po nepotrebnem signalizirajo s hupami. Tudi kolesarjem, ki nimajo ponoči predpisane svetiljke, bo morala policija posvetiti več pozornosti. —c Krajevna skupina državnih upokojencev in upokojenk v Celju poziva vse svoje člane in članice k polnostevilni udeležb) na sestanku, ki ga sklicuje v nedeljo 27. t. m. ob 9. dopoldne v klubovo sobo Celjskega doma v Celju. Obravnavale se bodo važne stanovske zadeve. —c Vsi na občni zbor Ljudskega vseučilišča, ki se bo vršil drevi ob 20. v risalnic' državne deške meščanske šole v Vodnikovi ulici. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcijonarjev, volitve novega odbora, določitev programa za bodočo sezono in slučajnosti. OTROŠKE NOGAVICE 'tlGOM Najboljše, najtrajne^e, zato 13 8tev. 21'J >S LO VENSKI NAROD«, dne 21. septembra 1931 Stran 3 Samo še danes ob 4., 28, in 9 Ya zvečer! Pikantna veselofsrrm Sestrina iz Varšave Liane Haid, Szoke Szakall, Fritz Schulz, Tala Birell Krasen dopolnilni spored! Jutri premiera „Don Jnaiii jjarnizif e" Elitni kino Matica Telefon 2124 Dnevne vesti — Iz državne službe. Imenovana sta za tehnična manipulanta pri direkciji državnega rudnika v Vrdniku dosedanji uradniški pripravnik z absolvirano rudarsko šolo v Celju Ivan Grgič in pri direkciji državnega rudnika v Ljubiji dosedanji uradniški pripravnik z absolvirano rudarsko šolo v Celju Franjo Lemaič; vpokojena je uradnica pošte Maribor n. Matilda Kogej. — Napredovanja v naši vojski. Napredovali so v čin polkovnika podpolkovniki pehotni Alfred šimek, artiljerijska Rudolf Vaner in Marijan Puks, konjeniški Vladimir Seunig, inženjerski Vladimir Babic in orožniški Viktor Novak, v čin sanitetnega polkovnika mornarice podpolkovnik dr. Ivan Fras, v čin podpolkovnika majorji pehotni Viktor Hengel, Janko Ahačič, Josip Valcel. Ivan šarnbeg, Vladimir Bošnjak in Dragotin Maras ter geodetski Matija Prebeg in Kari Marčič; v čin kapetana I. klase pehotni kapetan U. klase Ljudevit Pogarar, v čin poročnika podporočniki pehotni Ivan Meiksner, inženjerski Jakob Baloh in zrakoplovni Ivan Prestini, v čin inženjerskoga kapetana II. klase inženjerski poročniki Srečko 2agar, Vekoslav Trputec, Ljudevit Plaščar, Josip šretner, Ivan Benkovič, Ivan Rojnik in Vilko Eržen, v čin strojnega kapetana n. klase poročnik Ivan Hrabovski, v čin poročnika fregate poročniki korvete Joža Vrtačnik, Avgust Grošelj, Aleksander Berič, Alojz Škuica ,Josip Seselj, Gvido Voh, Pavel Zupan, Rajko Valand, Stanislav štiglic, Ante Javoršek, Vinko Hudeček. Milan Zupančič in Anton Jukas, v čin strojnega poročnika podporočnika Anton Brumen in Rafael Perhavc. v čin kapetana II. klase poročniki pehotni Filip Bokun in Mirko Vuster, konjeniški Franjo Furtinger, Zvonimir Vu-cela in Vekoslav Pin^arič, inženjerski Zvonimir šlangenberg, Ivan Sokele, Franjo šmir. Bogdan Katic in Robert Murko, zrakoplovni Josip Lankaš in Rudolf Girzik, v čin poročnika korvete, absolvirani gojenci pomorske vojne akademije naredniki L>rago Bežan. Hubert Je'očnik, Josip Grgič, Maks Peršon, Albin Unger, Feliks Roje, Rudolf Pogačar, Janko Tomšič, Ivo Bu-Ijan. Franjo Voglar, Davor Korevič, Slavko Kirchmaver, Ivan Konte, Slavko Kre-gar, Berislavr Supek, Dučan Medic, Rudolf \Vinkler in Oton Miklavčič, v čin rezervnega artiljerijskega podporočnika nared-niki-dijaki Ivan Caf, Anton Bajec, Vladimir Klobučar, Bruno Dajč. Vladimir Ku-kovec. Egon Hager. Friderik Lorber, Zdravko Maričič. Jože Vlah in Miroslav Ribnikar, v čin rez. zrakoplovnega podporočnika naredrik-dijak Albin Cerček, v čin rez. sodnega podporočnika naredniki-dija-ki Andrej Kopač, Franc Hartman, Aleksander Kuhar, Franc Baland, Anton Stro-jin in Adolf Korče, v čin rez. nižjega vojnega uradnika IV. klase sodne stroke, na-redniki-dijaki Rudolf Ohnjec, Stanko Tomšič in Josip Kratina. v čin rez. poročnika korvete vodje III. klase navtiki Dražen Storf, Ivan šodič in Alojz Domijan. v čin rez. inženjerskega podporočnika vodja III. klase tehnik Vinko Horvat; vpokojeni so: kapetan vojnega broda Viktor Klobučar, pehotni polkovnik Ivan Rojnik, sanitetni polkovnik dr. Viktor Moravec. pehotni podpolkovnik Josip šmid in nižji vojni uradnik I. klase ekonomske stroke Anton Dobri, vsi s prevedbo v rezervo. — Razpis natečaja. Vardarska direks cija pošte in telegrafa v Skoplju javlja, da je razpisana služba pogodbenega poštarja v Belušiču III. razreda 2. stopnje. Jamče« vina: 800 Din. Letni prejemki: redna plača 6600 Din. dokla-da 3300 Din, za telegraf in telefon 3o0 Din. Prošnje s prilogami naj E. A« Dupontova veleraojstrovina Dva svetova Helena Siehtirg, Peter Voss Film, ki napravi na slehernega gledalca globok nepozaben vtis! Dveurne predstave ob: 4v 3/4 8M 9 3/4 zvečer Premiera! Popolnoma novo! Svoj grob je videl V nekem marseillskem hotelu je pustil mlad Francoz nedavno dva kovčega in odšel, češ, da se kmalu vrne. Drugi dan so pa našli ob cesti Marseille - Pariz mladeniča s prestreljeno glavo. Hotelir je takoj domneval, da bi utegnil biti samomorilec mladi Francoz, ki je pustil v njegovem hotelu dva kovčega in se ni več vrnil. Ko je pa zagledal truplo, je bil se bolj prepričan, da je samomorilec res njegov gost. Kovčega so odprli in našli dokumente, iz katerih so spoznali, kdo je samomorilec. Obvestili so njegove starše. Po obdukciji in neizogibnih formalnostih so samomorilca pokopali in postavili na grob preprost križ s samomorilčevim imenom. Čez nekaj dni je pa doživel hotelir veliko presenečenje. Mladi Francoz, ki je bil kot samomorilec že pokopan, je namreč prišel v hotel po svojo prtljago. Hotelir je takoj brzojavil staršem, ki so pa bili te vesti seveda zelo veseli. Mladi Francoz je pred odhodom posetil svoj grob. Zdaj ga pa čaka še neprijetna naloga, ker bo moral prositi, da ga izbrišejo iz seznama mrtvih, kamor je bil uradno že vpisan. Danes in vse dni do srede dnevno ob pol treh popoldne „RANGO" v Elitnem kinu Matici Naenkrat osiveti ni mogoče Večkrat čitamo in slišimo, da je ta ali oni naenkrat osivel. Prišla je sistematizacija, zjutraj je šel uradnik v pisarno še črn kakor gavran, zvedel je, kaj se mu je zgodilo, in vrnil se je siv kot starec. Zola ima v enem svojih io-manov prizor, kako najdejo v rovu živega zasutega mladega rudarja drutri dan osivelega. Take vesti se zde mnogim verjetne, znanost jih .pa odločbo zavrača. Znanost je nameč dognala, da človek naravnim potom ne more kar naenkrar osiveti. Lasje se dajo samo umetno on-barvati, kajti naravno svoje barve ne morejo izgubiti. Sivi lasje lahko človeku samo zrasto. Lasje namreč Ino ra-s;o, kar najbolje vidimo, če se damo ostrici. Lasje rudi izpadajo in če se na njihovem mestu nahajajo še koren .r-ce, zrasto novi. Ko pa zmanjka bar i 1. zrasto sivi lasje. V začetku jih raste a * lo, dokler m osivs še drugi, končno im* pa bivši č.nolasec sivo glavo. Ta o-oces pa ae gre hitro. Clovt-k lahko hitro bledi ali zardi, rabi pa delj časa. da osi. vi. Trditev, da lahko človek od strahu a)i globoki-h doživeti?] kar čez noč osivi, je torej brez vsake stvarne podlage. Stran 4 1L0VENSKI NAROD«, dne 21. saptembra 1931 Stev. 213 cEmile Gaboriau 39 velemesta Roman — Prav pravite, dragi markiz. Da, to je čisto navadno izsiljevanje. To priznanje je bilo tako cinično, da je markiza oblila rdečica. — O, gospod! — je ugovarjal. — E! — je vzkliknil častivredni lastnik posredovalnice, — kaj ste se te besede tako ustrašili? No torej, poslušajte ... Gotovo se spominjate, kako ste neke noči zasačili v klubu kvarto-pirca, ki je imel polne roke pripravljenih kart. Bdi je zelo bogat tujec. No m kaj ste storili? Nič. Toda naslednjega dne ste odšli k njemu in si izposodili deset tisoč frankov. Kdaj mu jih vrnete? Croisenois je kar zazijal od presenečenja. — To je pa že od sile! — je žaru rmral. Toda Mascarot .e je že zopet nadaljeval: — V parizu poznam dva tisoč ljudi, ki se preživljajo izključno z odeni-štvom. Naš začetek je bil težak, sejah smo, vi pa prihajate v trenutku, ko bi morali šele žeti. K sreči je nam bil Ca-tenacov in flortebizov poklic dobrodošel. Prvi 'je lečil telesne, drugi žepne rane. Jaz pa, poglavar organizacije, tudi nisem mogel držati rok križem. Po dolgem oklevanju sem najel tole stanovanje in ustanovil posredovalnico. To nikomur ne škoduje, pač pa pomaga človeku seznaniti se z mnogimi ljudmi. Priznati je treba, da je služrn-čad v naših časih posebno v velikih mestih nekakšna ogromna mreža, v kateri se premetavajo bogati sloji. Nedvomno je bogataš v svoji palači sredi služinčadi zastražen kakor obtoženec v ječi. Besede, kretnde, pogledi, vse se opazuje, razlaga, kritizira, presoja. Markiz de Croisenois, ki se je bil udal v svojo usodo, ker boljšega izhoda iz položaja ni videl, se je samo nasmehnil in za mrmral: — Vem, vem. — Zares, gospod markiz, zdi se, da ste o teh rečeh razmišljali, ker mi niste nikoh naročili, naj vam preskrbim ko-mornika. — O, jaz imam srečno roko! — To mi je dobro znano. Vi imate edinstveno služinčad. Ali pa mislite, da je v redu, Če imate v službi človeka, ki ga ne poznate? — O! Moreta mi je priporočil dober prijatelj sir Waterfield... — To ni izključeno. Vendar me pa skrbi, kaj bo s tem vašim dečkom... Sicer se pa k temu še povrnemo. Zaenkrat bi vam rad samo povedal, da sem sklenil izrabiti veliko moč služinčadi zase in za svoje načrte. Policija troši milijane za vzdrževanje redarjev in detektivov, jaz imam pa celo armado zvestih sotrudnikov, ki me zelo malo stanejo. Vsak dan gre skozi mojo pisarno povprečno petdeset ljudi obojega spola, kar izračunajte, koliko nanese to v en~,r- ~, v r^ri, dragi markiz. Ce še nismo imeli sitnosti, se moramo zahvaliti svoji previdnosti. Ra- miio .ea imeli pri rokah, ga pa nismo zlorabljali. Nikoli nismo storili nič zalega človeku, kJ ni imel denarja, temveč nasprotno, često smo pomagali ljudem iz stiske. Naše delo je bilo sicer dobičkanosno, vendar je nam pa začelo presedati. Opravljamo ga že petindvajset let. moji prijatelji in jaz; staramo se, potrebni smo miru. Sklenili smo torej opustiti to delo in se umakniti v zasluženi pokoj. Poprej pa hočemo še likvidirati in vnov-čiti to dobičkanosno podjetje, kolikor se bo pač dalo. — To je v redu, — je pritrdil Croisenois. — V rokah imam mnogo dokumentov, ki so pa zasebnega značaja in z njimi se ne bo dalo kdove kaj opraviti. Zanesem se na vas, da nam boste pomagali izsiliti ogromne zneske, ki jih predstavljajo ti dokumenti. Sami tega ne bomo mogli storiti, z vašo pomočjo bi pa že šlo. Ta nesramnost je pognala markizu vso kri v glavo. — Kaj? Jaz naj bi hodil s temi dokumenti okrog in izsiljeval od ljudi denar ali čast? Saj bi bil slabši or roparja, ki napada ljudi na javni cesti! Ne, pod nobenim pogojem! Name se nikaT ne zanašajte! Toda Mascarot ga je takoj potolaži. Skomignil je z rameni in si mirno popravil očala. — Dovolj je že teh otročarij, gospod markiz, izgubil sem z vami že itak preveč besed. Počakajte, da boste imeki res tehtne razloge za svoje ugovore. Saj sem vam dejal, da so dokumenti čisto posebnega značaja. Takoj vam povem, zakaj. Velika ovira v našem poklicu je, da imamo pogosto opraviti s poročenimi ljudmi, ki so sicer zelo bogati, pa ne morejo razpolagati s svojim bogastvom tako kakor bi hoteH. Možje pravijo v takih primerih: Vzeti deset tisoč frankov iz premoženja, da bi žena ne vedela, je nemogoče. Žene pa odgovarjajo: Denar lahko dobim samo od moža, njega bi morala prositi. In ti ljudje so kritL Koliko je bilo takih, ki so poklekali pred me in me lepo prosili, naj jim prizane-sem in pridržim njihovo tajno zase. Storim vse, kar boste hoteli, dobite še več nego zahtevate, toda poiščite mi pretvezo, da mi bo dal mož denar... In to pretvezo sem našel. V mislih imam industrijsko družbo, ki jo ustanovite čez mesec dni. — Bogme, tega pa res ne razumem... je začel Croisenois. — Pardon! Razumeli boste takoj. Marsikateri zakonski mož, ki bi nam ne mogel dati niti pet tisoč frankov, ne da bi obrnil doma vse na glavo, nam da z veseljem deset tisoč ah pa še več, samo da bo mogel reči svoji ženi: Ta "denar bo dobro naložen. Marsikatera žena, ki nima niti pol franka, bo lahko pregovorila svojega moža, da nam prinese toliko, kolikor bomo hoteli. Kaj porečete na to? — Ideja je imenitna! Toda kaj bi mogel storiti v tem pogledu jaz? — Za vodstvo industrijske družbe potrebujemo energičnega moža. — Kaj pa vi? — Ali se šalite, dragi markiz? Afi morem ustanoviti tako podjetje jaz, lastnik posredovalnice? Saj bi se mi ljudje smejali v obraz. Tudi zdravnik Hortebize bi ne bil nič boljši. Catenaeu pa prepoveduje poklic kakršnokoli špekulacijo te vrste. On se zadovolji s tem. da bo naš svetovalec. Markiz de Croisenois sam ni vedel, kaj storiti. — Moj položaj je v finančnem pogledu nemogoč. — Nasprotno, sijajen je. P redno se latite tega podjetja, poravnate vse dolgove in javnost bo iz tega takoj sklepala, da imate na razpolago ogromen kapital. Sicer pa pride istočasno v javnost vest o vaši zaroki z gospodično de Mussidan. Kaj hočete še več? — Ne pozabite, da sem na zek> slabem glasu. Ljudje pravijo, da sem lah-koiseln. zapravljiv 'in razuzdan. — Tem bolje! čim naposte polom industrijske družbe, vas ne bodo več tako obsojali. Ljudje poreko: Ta vražji Craiseinois! Kaj neki ga je bilo zmotilo, da je vtaknil svoj nos še v industrijo? Ker pa dobite zelo soliden delež in ker priženete poleg tega še milijone s Sabino, jih pustite, naj se posmehu Je jo. Končno je bil markiz omehčan. — Ali se lahko zanesete na svoje delničarje? — je vprašal. Posredovalec je to vprašanje pričakoval. i žarki" odkriti? Uspešen poskus berlinskega izumitelja ing. Schimkusa na Bodenskem jezeru Tiho in neopaženo so montirali te dni na obali Bodenskega jezera po« skusno stanico berlinskega kemika Kurta Schimkusa. Ing. Schimkus je prispel z dvema astistentoma v Fried* richshafen in sestavil iz seboj pripe» Ijanih delov aparat za pošiljanje ener* Rije v daljavo. Gre za problem, ki za* nima tehnike in znanstveni svet vobče že od odkritja električnih valov. Do* slej so mogli doseči tako neznatno energijo, da je zadostovala samo za vzbujanje odziva v občutljivih apara* tih. Ing. Schimkus je pa dosegel pre> senetljive uspehe že v svojem berlin* skem laboratoriju. K Bodenskemu je» zera je prišel delat poskuse v večjem obsegu, za kar je potreboval večjo vodno gladino. Na zunaj Schimkusov izum lajiku ne pove ničesar. Glavni del aparata je neprozorni stekleni va» ljar, za katerim je zadnji steni reflek* torja podobna parabolična naprava. To je vse, kar je znano o Schimkuso* vem aparatu, kajti izumitelj noče iz* dati podrobnosti, dokler njegovo delo ne bo končano. Vidi m sliši se samo funkcijonira* nje aparata. S smodnikom skrbno in previdno napolnjene mine so naložili v čoln in odpeljali kakih 200 m od brega v globoko vodo. Mine so pod vodo pritrdili, da bi jih tok ne odne* sel, če bi se poskus izjalovil. To so delali ponoči, da bi radovedneži po» skuša ne ovirali in da bi se učinek nevidnih žarkov bolje videl. Čoln se je vrnil, ing. Schimkus je stopil k apa* raturi in zasukal nekaj koleščkov. Na* enkrat je zadonclo v noč močna deto* nacija. Ljudje na bregu so videli, ka* ko so brizgnili iz jezera vodni curki 5—20 m visoko. Mine so bile zažgane z nevidnimi smrtnimi žarki«. Izumi* telj pravi, da ne gre za izum s po* močjo znanih električnih valov, tem* več za neposredni učinek žarkov na smodnik. Obenem zagotavlja, da nje* gov izum ne bo služil toliko vojaškim svrham, kolikor problemu splošno gospodarskega značaja. Bodensko jeze* ro je v zgodovini izumov znano, saj je začel ob njem tudi grof Zeppelin. Država, ki ima 17 prebivalcev V Evropi imamo nekaj liliputanskih državic, ki so si ohranile ob velikih sosedih ali pa v okviru velikih držav samostojnost. Doslej smo imeli Monaco, San Marino, Andoro in Lichtenstein, v zadnjem času smo pa dobili še vatikansko državo, ki obsega 44 ha in Šteje 550 prebivalcev. Na eno evropsko vele-državo« pa pozabljamo. Gre za najmanjšo med samostojnimi državicami, za otoček Sundi v Bristolskem prelivu, oddaljen dobrih 20 km od angleške obale. Otoček je 4 km dolg in 1 km širok, površina pa meri samo 2 kvadratna kilometra. Naseljen je ta skalnati otoček samo v južnem delu, kjer stoji poleg redkih ribiških koč še gradič — sedež vladarja otoka. Gradič izvira iz 12. stoletja in ima za seboj bogato, zanimivo zgodovino. Na otoku vlada rodbina Harmanov. Ustanovitelj te »dinastije« je kupil otoček od angleške vlade in ohranil vse pravice suverenosti, med njimi tudi kovanja denarja in tiskanja znamk. In res je na otoku v prometu poseben denar, ki mu pravijo »puffini«, in posebne znamke v petih serijah. Otok šteje celih 17 prebivalcev in je kljub temu samostojna državica. Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige l 4V oznani ifc/ Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel od gosp. Sebola fhivb&i in damski suton Sv. mM al i og1asi< Vsaka beseda SO par. Plača te lahko tudi v znamkah* ta odgovor znamko i - Na vprašanja brez znamko mm — ndGntfarlamo - Najmanjši otfto Ofw 5-— MALO POSESTVO hiša (2 sobi, klet) z vrtom, kozolec, 4 njive, 2 senožeti, pašnik in gozd za drva, vse blizu hiše, vas Brezje št. 12 pri Begunjah nad Cerknico, prodam za 32.000 Din. Potrebno se po-izve pri oskrbniku Janezu Dra-golič, Cerknica št. 259. 2643 Malinovec , pristen, naraven, na malo ln veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska e. 6. NA OBROKE lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (pri sodniji). 93/L V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijate-Ijem in znancem, da je naša nadvse ljubljena soproga, mati, •j sestra, teta, svakinja in sinaha, gospa S papirja Marija Bauer, gostilničar ka dne 20. t. mu po dolgi, mukapolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 22. septembra 1931 ob 4. uri popoldne od hiše žalosti, Mesarska cesta št. 4, na pokopališče k Sv. Križa. Ljubljana, 21. septembra 1931. FRANCI, sin IVAN BAUER, soprog in ostalo sorodstvo. L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloge J-™*kov in 8olnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. :- Modroce peresni ce, zimnice, otomane, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah F. Sajovic, LJUBLJANA, Stari trg št. 6 BLKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt, „KURIVO" i-JUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 STANOV AN JE pri tramvaju, obstoječe iz treh sob in kuhinje, oddam z oktobrom 1931. 2647 ČEVLJARSKEGA VAJENCA najraje iz ljubljanske okolice, sprejmem. Hrana v hiši. — Lovro Breceljnik, Vidovdanska cesta 2. 2645 SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvršuje najhitreje foto Anton M a n c i n i Rožna dolina pri Ljubljani, podružnica: Jesenice na Gor. STANOVANJSKA HIŠA prikladna za gostilno ali slično, pol ure od kolodvora in cerkve oddaljena, z 2 oraloma zemljišča, ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Gelegenheits-kaufNarodno tiskarno« Fran Jeseriek. — Za upravo ln lnseratni del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.