Telefon št. 74. Ponamna številka 10 h. Pa poitl prejeman: za aelo leto naprej 26 K — h pol leta četrt » mesec 13 » — . 6 » 50. 2 > 20 > V spravnlštvu prejeman: za telo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — » ietrt » ► 6 „ — » mesec > 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In insarato sprejema upravnlštvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, cefrankovana pisma n* vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkib ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 91. V Ljubljani, v četrtek, 23. aprila 1903 Letnik XXXI. Državni zbor. Dunaj, 22. aprila. Avatro-ogrska nagodba. Državni zbor je ta teden v odsekih. Najvažnejšo nalogo imata nagodbeni in carinski odsek. V carinskem odseku je Binoči posl. H o 1 s t e i n poročal o carinskih postavkah za tkanine. Opisoval je slabe razmere avstrijske industrije, ki se mora po vsod boriti z vnanjo konkurenco. Potrebno bi bilo, da dobivamo surovine čez mejo brez carine. Danes je poročevalec nadaljeval svoje poročilo, nato je odsek pričel razpravo. Kakor kaže, bode carinski odsek imel dela najmanj štiri tedne. Nagodbeni odsek je včeraj pričel nadrobno razpravo. Kakor navadno, je bil odsek komaj sklepčen. Posl. dr. Ellen-bogen predlaga, naj se seja preloži, ker bo člani odseka dobili vabila šele opoludne brez naznanila, o čem se bode razpravljalo. Odsekov načelnik vitez J a \v o r s k i odgovarja, da je bilo ie pred prazniki znano, kdaj se prično seje, in da je na dnevnem redu načrt zakona glede avstro-ogrske nagodbe, oziroma paragraf 1., ki je podlaga vsem cstalim zakonom, v kolifcor so z nagodbo v zvez-. Dr. Eilenbogeo na to predlaga, naj poroča samo poročevalec baron G c h v. o g e 1, razprava pa naj se preloži. Ta predlog je obveljal z 11 proti 10 glasovom, kar je seveda iznenadilo navzoče ministre in vladne zastopnike, kakor tudi vladno večino. Grofu Siiirgkhu pa se je le čudno zdelo, da je bilo oddanih le 21 glasov, dasi je za sklepčnost odseka treba vsaj 25 članov. Po daljši formalni razpravi bo dognali, da so nekateri odsekovi Člani pri stranski mizi pisali ter niso glasovali. Konečno je bil prepir s tem poravnan, da je govoril le poročevalec baron 6chwegel. Rekel je mej drugim: Nagodba z Ogrsko je nujno potrebna iz gospodarskih in političnih vzrokov. Za Avstrijo in Ogrsko je gotovo večja korist, da imamo skupno gospodarsko in carinsko ozemlje, nego da napra\imo carinsko mejo mej dr iavnima polovicama O tem so tudi na Ogrskem prepričani ter ne želč popolne razdružitve. Ako pa je potrebna carinska in trgovinska pogodba z Ogrsko, treba je tudi, da se v tej pogodbi v enaki meri varujejo koristi obeh državnih polovic. La tako bi bilo mogoče skleniti lojalno in povoljno pogodbo. Tudi v tej pogodbi so mnogi ne-dostatki, vendar naj se pogodba odobri ter na merodajnem mestu skrbi, da moremo čez deset let skleniti boljšo, trdnejšo pogodbo. To, kar je o nagodbi govoril baron S c h w e g e 1, more vsakdo podpisati z obema rokama, ker carinska in trgovinska pogodba z Ogrsko je za skupno državo potrebna iz gospodarskih, političnih, pa tudi iz dinastiških vzrokov. A drugo vprašanje je, ali mora ravno Avstrija drago in v gotovini plačati to pogodbo ? Ako je carinska skupnost potrebna tudi za Ogre, zakaj mora Avstrija s svojimi dohodki podpirati madjarsko megalomanijo. Povsod imajo Madjari prvo besedo, a račune za skupno potrebščino prepuščajo Avstriji, da jih poravna. Vsaka nova pogodba z ogrsko državno polovico je nov poraz za Avstrijo v političnem, gospodarskem in finančnem oziru. To je danes odkrito izrazil prvi današnji govornik dr. L e c h e r , ki je ob času nemške obstrukcije proti Badenijevi nagodbi govoril 14 ur in je višiak v nagodbenem vprašanju. Ta je danes brez ovinkov priznal, da sedanja nagodba ni za las boljša od Ba-denijeve. Neusmiljeno je raztrgal izjavo, v kateri obe vladi zatrjujeta, da hočeta 1 o -j a 1 n o izvrševati vse določbe v nagodbi. S to izjavo je avstrijska vlada ogrski dovolila nove koncesi]e, tako n. pr. da imajo prost promet vrednostni papirji v obeh državnih polovicah. Znano pa je, da je ogrskih vrednostnih papirjev mnogo več v Avstriji, nego nasprotno. Zanimivo bi bilo vedeti razmerje, v katerem so vrednostni papirji obeh državnih polovic. Dr. L e c h e r je s svojim govorom jako neprijetno iznenadil vlado in zastopnike nemških Btrank; niti najradikalnejši opozicionalec ne bi megel ostreje kritikovati nagodbe. Za njim je govoril češki poslanec K a f t a n , ki je posegel v glavno razpravo ter našteval razne nedostatke v nagodbi na škodo Avstriji. Popoludne je prvi govoril dr. S i 1 e n y, ki je znan po svojih dolgih govorih. Iz vseh kotov je nabral gradiva, s katerim je podiral nagodbo. Navajal je stvari, ki s § 1 niso v nobeni zvezi. Sicer pa vsi govori opozicije v nagodbenem odseku nimajo druzega namena, nego na vsa usta povedati najširfii javnosti, da je nagoaoa slana, da je Av strija Ogrom obljubila nov danj, nov tribut za nadaljnih 10 let. Danes govorita še dr. M e n g e r in dr. P 1 o j. Zborovanje v pod-sredi. Pretečeno nedeljo bil je za Podsredo pomenljiv dan, ker se je vršilo zborovanje političnega društva in sicer v petih letih, od kar društvo obstoji, prvokrat. Trg Podsreda je pokazal, da sa za zborovanje zelo zanima, ravno tako tudi sosednje občine. Našteli smo ljudi iz kakih 10 občin z gosp. župani. Vseh skupaj bilo jih je nad 300 samih vrlih slovenskih mož. Odbor je povabil tudi g. državnega in deželnega poslanca našega g. Jož. Z i č k a r j a , da nam poda račun o svojem delovanju. Po pozdravu g. predsednika društva da isti besedo g. poslancu, kateri razlaga politični položaj Štajarskih Slovencev, ter opisuje trnjevo pot, katero mora hoditi vsak slovenski poslanec, posebno pa še deželni, ker v Gradcu imajo za težnje našega ljudstva debela ušesa. Naj se slovenski pcslanoi v Gradcu še tako trudijo, nič ne dosežejo, ker kaj more 8 poslancev spodnještajerskih proti ogromni nemški večini. — V prete čsnem zasedanju bile so v dež. zbornici raz mere neznosne. Nemški poslanci so metali denar, tudi slovenski denar, za zavode, kateri imajo namen vničiti slovenski rod, tako šulferajnu, Siiimarki, ki ima namen slovenskega kmeta pregnati. Z našim denarjem vstanavljajo Studentenheime, prave ponem-čevalnice. Zato, pravi g. poslanec, smo obrnili deželni zbornioi hrbet. Prišle so nove volitve, vstopili smo zopet, in ravno zadnje tri dni pretočenega tedna bilo je zasedanje deželnega zbora. G. poslanec pravi, da so se razprave vršile dostojno, da ni bilo slišati kakih razžaljivih besed v zbornici. Vojska bila je precej živahna glede novega ženskega učiteljišča v Mariboru z nemškim učnim jezikom. Vsak dobro zna, kak namen ima ta zavod: ponemčiti kmalu slovenski Stsjer. — Zato so se tej vstanovitvi odločno vprli slovenski poslanci in krepko sta govorila gg. Zičkar in Iirašovec, rekši, to je krivično, da se tudi z našim denarjem vstanavljajo zavodi naperjeni proti našemu narodu. Kakor je bilo že naprej videti, slovenski poslanci nismo mo^li Nemcev prepričati, da zado stuje v Mariboru pri šolskih sestrah žensko učiteljišče, in naj se raje tem da podpora, ker njih zavod hvalita deželni in okrajni šolski nadzornik, torej mora biti dober in vzgleden. Pri glasovanju smo se ve ostali v manjšini, vsaj so celo nemški konservativci s župnikom Holzer jem glasovali za ta ne-bidigatreba zavod. Drugi važen dogodek v deželni zbornici bil je ta, da je bil za odbornika izvoljen zopet Slovenec, dosedanji odbornik gospod Robič, in sicer izvoljen z glasovi »Bauern-fciiadlerjev«, ki jih je šest. Njih vodja baron Rokitansky prišel je namreč k slovenskim poslancem, ponudil jim, da hočejo njegovi somišljeniki glasovati za Slovenca Robiča, a namestnika potem naj slovenski poslanci volijo iz vrste »Bsuerbiindlerjev«. Tako se je zgodilo. Robič je dobil 14, a konservativni (!) župnik Holzer le 8 glasov. Da li je nemška katoliška stranka ravnala pravično, to prepustimo v premišljevanje njim samim. Gospod poslanec našteva še razne krivice, ki se godijo Slovenoem od strani nem ške večine v deželi. Deželni odbor ne pozna slovenskega jezika, tudi uradi dopisujejo na šemu nemškega jezika nezmožnemu ljudstvu edino-le v nemščini. Tako so tudi slovenski mladeniči dobili pozivnice k zadnjim vojaškim naborom samo le nemške. Na zgornjem in srednjem Štajerskem so struge rek in potokov krasno uravnane, a na Spodnjem Štajerskem se nič ne zgodi. Denarje, katere tudi Slovenec plačuje, porabijo za se, a za nas po cč.moko skrbijo. Glede brezobrestnega posojila pravi go spod poslanec, da je toliko dosegel, da dr žava sme dati brezobrestno posojilo ne glede na to, da bi je dežela dala ali ne. Po končanem govoru izrekla se je go spodu poslancu zahvala in enoglasno sklenila zaupnica. Gospod J a n č i č priporoča slogo. V slogi je moč. Stojmo trdno in ne dajmo se vsakemu vetriču ganiti. Tretji govornik gospod župnik Cerjak iz Rajhenburga priporoča kulturno ločitev od Gradca. Našteva krivice, ki se gode slovenskemu ljudstvu, posebno pa nam nočejo dati šol, v katerih bi se Slovenec mogel omikati, potem pa nas smešijo pred svetom kot neomikance. Po svojih nemškutarskih šolah pa vzgajajo mladino, katera je vsa na pojena s srdom do materinega jezika. Sodnije naj bodo slovenske, ker če sodnik ne razumi zatoženca, zgodi sa lahko velika krivic?. — Potrebujemo slovensko vseučilišče in s tem dobimo tudi slovenske uradnike. Priporoča slovansko vzajemnost, tesnejšo zvezo z brati Hrvati. — Vnema zborovalce, da se družijo okolu krščanske zastave, ter volimo vselej v krščanskem smislu, da se laglje branimo v teh hudih časih. Burno odobravanje sledilo je temu govoru, katerega bi naj g. govornik dal v celoti natisniti. Zadnji govornik gospod T o man govori o važnosti kmetskega stanu in pravi, da je kmetski stan najstarejši, zato najča-stitljivejši. Podlaga je celi državi. Kmetski stan pa propada. Kdo je tega kriv? Libe ralci! Hočejo mu vzeti vero, a tudi gmotno ga uničiti. Liberalci so izdelali postave, da se kmetska posestva kosajo. Naložili so kmetu ogromne davke, oboroženi mir Btane neizmerno denarja itd. — Da se bodo časi zboljšali, volimo krščanske može, ker ka-koršna je večina poslancev, take so tudi postave. Kmetje so z vidnim zanimanjem sledili lepemu govoru, ki tudi zasluži, da se obelodani. Po govorih sprejele so se enoglasno Bledeče resolucije: 1. Obžalujemo, da je deželni zbor sklenil stalno ustanovitev nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru. Mi pa uvidevamo v tem, da ta ustanovitev Bluži le za ponemče-vanje Spodnjega Stajerja, ter zahtevamo od c. kr. vlade, da zabrani ta za slovenski narod krivični zavod. II. Obžalujemo, da oblastva dopisujejo le v nemškem jeziku slovenskim, tega jezika popolnoma nezmožnim strankam, kakor se je to tudi zadnjič zgodilo s pozivnicami slovenskim mladeničem k vojaškemu naboru. Krvni davek mora Slovenec plačevati, a pravice v slovenskem jeziku nima nobene; zato naj poslanoi vedno na to delajo, da bo v prihodnje dopisuje županstvom in našemu ljudstvu v obče le slovenski. III. Politično društvo protestuje proti grdi pisavi Marburžanke, ki imenuje Slovence ljudstvo roparjev, ljudožrcev, divjakov itd., ter obžaluje, da o. kr. državno pravdni-štvo kaj takega dopusti. Ob enem pa bo slovensko ljudstvo izvajalo iz tega gotovo posledice in ne bode k onim nemškim trgovcem in obrtnikom nosilo Bvojih denarjev, kateri naročujejo in še ljudem vsiljujejo časnike, kateri blatijo naše narodne svetinje. Po triurnem zborovanju sklene gospod predsednik društva lepo zborovanje. Zahvali se izbomim govornikom, gospodu poslancu, obilnim obiskovalcem in vrlim prebivalcem trga Podsrede in onim rokam, ki so zboro-valno sobo tako lepo in okusno okrasile. — Povabi navzočo, naj se spomnijo jubilantov svetega očeta in presvetlega cesarja in jima zakličejo trikratni živio, kar se tudi zgodi. Razšli smo se zadovoljni in z željo, da bi se zopet kmalu kje vršilo zborovanje našega društva. Dogodki na tlrvaškem. Iz Zagreba. O zagrebških dogodkih je resnica, ker zagrebško občinstvo ni nikjer nasilno, da je ravnanje redarstva krivo, da je prišlo do izgredov. Sicer pa je večidel zagrebškega redarstva dolžan, da čuva bana in druge stebre današnjega zistema na Hrvaškem, čeprav je večidel teh mažaronskih junakov odšlo iz Zagreba, ali pa se poskrilo; na ulici jih sploh ni videti. H u s a r j e v je v Zsgrebu sedaj 200. Dr. Bresztjenszkyje sklical skupščino opozicionalnih saborskih poslancev, da se posvetujejo, kaj jim je storiti v tem vele-važnem trenotku. Vznemirjeni narod zahteva, da se oni postavijo na čelo vsemu pokretu, pa da zahtevajo od bana, da vrši postavo. O sklepih te Bkupščine sporočim, čim bodo proglašeni. Verjetno pa ni, da bodo opozioi-onalni hrvaški poslanci zahtevali od sedanjega bana, da vrši postavo. Bržkone bode Khuen Hedervary zemljo prej zapustil, nego se bodo ti nemiri končali. Pravijo, da postane naslednik K a 1 1 a y j e v. Čudno je, kar je poznati mažarski vikač Bartha pripovedoval o hrvaškem banu, da se on na skrivaj na Dunaju dogovarja z dunajskimi državniki. A vselej, kadar se poda na Dunaj, da raztrobiti po svojih časopisih, da se je podal v Gradec. V Pešti pa dobro vedo, da zahaja na Dunaj na posvetovanja. Koliko je na tem resnice, ne moremo vedeti, pač pa se pogovarja, da bo Khuen Hedervaryja naslednik sedanji podban K r a j č o v i č. Če se to zgodi, potem je pa na Hrvaškem gotova premoč mažarska in nastopiti morejo še večje zmešnjave, ker Krajčovič sploh nima nobene samostalnoBti. Sicer pa je današnji politični položaj na Hrvaškem zelo zmeden, in je lahko mogoče, da zemlja dobi celo komisarja, kakor je to bilo 1. 1883. Čudno je zares, kam je privedel tako slavljeni državnik (I) Hrvatsko v 20. letih. 1 z njegovega gesla delo, red in zakon bi morala slediti za Hrvatsko sreča in blagostanje, toda dogodilo se je protivno. A kjer se postava ne spoštuje, tam ni reda niti napredka. In tako je dandanes na Hrvaškem. Opozicionalni poslanci so so zbrali ter sklenili zahtevati od bana, da odstrani mažarske napise ter dovoli Bkupščine po celej II r v a t s k e j, drugače gane bodo pustili v / ■ a b o r. Razumi se, da bode ban vse take predloge odbil ter po stari navadi pregnal oposioijo iz sabora, če bode še kdaj kot ban Hrvatske prišel v sabor, ker se sedaj sploh govori, da bode odšel iz Hrvatske ter dobil drugo mesto, kar smo že omenili. Da se pomiri vseučiliščna mladina, je izdal akademični senat oglas, v katerem svari in prosi mladino, da preneha z demonstracijami in da se naj bavi i nauki. Ravno tako je izdal tudi župan oglaB na meščanstvo, katero svari pred izgredi in nemiri, kajti taki žalostni dogodki mestu le škodijo. To je seveda vse res, toda kdo je kriv, da so se izlegli ti nemiri. Ob enem pa je izdal župan stroge predpise, kakor za nagle sodbe v jeseni, da se morajo gostilne zapirati že ob 9. uri, a vežna vrata ob 7. uri zvečer. Posebno strogo je zabraojeno mladini po sedmi uri odhajati iz hiš in stanovanj. Delavci, ki stavkajo, ne smejo v mesto, nego so nastanjeni v taboru zunaj mesta, in vojaštvo jih straži, da ne pridejo v mesto, ker bi oni odločno demonstrirali proti žu panu radi novega davka na moko. * * * General domobranstva, Čanic, je bil po klican predvčarajšnjem na Dunaj. Ta poziv je gotovo v zvezi z nemiri na Hrvatskem. General Canic je odločen Hrvat, pa hočejo morda od njega zvedeti, zakaj se vse to na Hrvatskem godi. Pravijo, da pride v kratkem celi 7. polk vojske iz Debrecina v Zagreb. Ta polk je mažarski. To se je zgodilo gotovo na zahtevo mažarske vlade, češ, da se hrvatskim četam ne more zaupati v tem slučaju. A'i se je pa to zgodilo zato, ker ie general Č»nic odbil zahtevo, da sodelujejo domobranci z drugo vojsko proti demon strantom. Mi mislimo, da tudi mažarske čete ne bodo imele mnogo opraviti na Hrvatskem, če Bog da. t! S ft Zagreb se je vsled strogih naredb in pa vsled groženj z vojaško silo pomiril. Po mestu 89 sprehajajo še zdaj po dnevu žan-darske straže, po noči pa tudi vojaške; posebno je zavarovan Markov trg in vse ulice, ki vodijo k banovej palači. Pri vsem tem pa so se našli zviti demonstranti, ki so prilepili na banovo palačo velik oglas, v katerem se daje v najem banovo stanovanje od 1. maja. Dobra šala v tako resnobnih časih! Mažarski časopisi prav malo pišejo o zagrebških demonstracijah ter so o vseh dogodkih prav slabo podučeni. Razumi se, da 8e pri tem udriha po Hrvatih, katere je treba po ma-žarskib nazorih iztrebiti z mažarskega globusa. S cer pa ae je o teh zagrebških dogodkih pisalo obsežno le v hrvatskih opozi-cijonalnih časopisih, ki so bili pa seveda vedno konfi c.rani. Uradni časopisi so po navadi molčali, ali pa tudi marsikaj zlobno po svoje poročali. Tako se je iz mažaronskega tabora raznesla vest, da so bili zaprti d r. Ileimerl, dr. Mazura i n P a s a -r i c radi nagovarjanja na upor, češ da so oni prirejali vse demonstracije. A ravno pro-tivno je res; ravno ti trije opozicijonalci so v vseh svojih govorih in spisih nagovarjali narod na mir tir odvračali od izgredov. Ti trije opozicionalci so le sklicali zadnjo skupščino po § 2, ki pa ni bila dovoljena. Od zaprtih so izpustili včeraj dr. Mazuro, pravnika Petroviči in Bojničici. Oba urednika »Obzora« Pasaric in H^imrl pa eta še zaprta ter se celo zatrjuje, da jih bode redarstvo izročilo državnemu pravdniku, samo se ne ve radi kakšnih zločinov. Seveda oblast že najde krivdo, če jo hoče ravno imeti, da se odločni možje odstranijo. Toda to ne pomaga mnogo, kajti na njihovo mesto pridejo precej drugi. Mažaronski časopisi so raznesli tudi glas, da bodo zagrebški trgovci in obrtniki poslali k banu deputacijo, da se čim preje povrne mir v mesto njegovim posredovanjem, češ, da prebivalstvo mesta vsled trajnih nemirov mnogo trpi. Škode ima pač mesto, to ve vsakdo; toda zagrebško meščanstvo je pa tudi toliko pametno, da ne bode iskalo pomoči tam, kjer je dobiti ne more. Saj vendar vsakdo ve, zakaj so nastali nemiri, in kako bi jih bili preprečili ravno oni, od katerih naj bi se zdaj po mažaronskih nazorih iskala pomoč za meščanstvo. Zagrebški meščani so preveč ponosni, da bi poslušali tako neumestne mažaronske svete. * » Tudi vVaraždinu so bili v ne deljo izgredi, katere je prouzročilo samo redarstvo s svojo neotesanostjo. Čudno se vendar mora zdeti priprostemu meščanu, če oni, katerim je poverjena naloga, da branijo red, občinstvo grdijo z ostudnimi kletvami in psovkami. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v Zagrebu, pa je bilo občinstvo radi takšne surovoBti javnih oblasti silno vznemirjeno. V Varaždinu je bilo v nedeljo zvečer mnogo ranjenih ter je precej potem izdana stroga redarstvena naredba, kakor v Zagrebu, glede javnih lokalov in zapiranja hišnih vrat. Tako imajo zdaj tudi v Varaždinu malo i naglo sodbo. Kaj bo dobil pa mažaronski župan varaždinski za nagrade, ker je nazval najodličoeje meščane, ki so podpisali poziv na skupščino, nedostojne pouličnjake. Tako uglajeni so dandanes na Hrvatskem mažaronski glavarji. Zares lepe plodove rodi mg žaronski sistem. * * e V Zaprešiču se narod ni še po miril, ker javne oblasti prav drakonsko rav najo z narodom radi zadnje rabuke. 19 naj-premožnejših gospodarjev brdovske občine je dobilo nalog, da mora v 24 urah plačati stroške za vojaštvo v iznosu od 2337 kron. Pritožili bo se seveda radi tega nepravičnega davka na višjo oblast, toda ni verjetno, da bi vspeli! Tako se gotovo ne ravna z narodom, če ga hočeš pomiriti, pa ss je bati novih nesreč. Včeraj 22 aprila je bila zopet mala de monstracija v gornjem mestu. Hrvatska mladina je priredila bilje za pokojnega Pasariča, ki je nedolžno padel v rabuki na kolodvoru v Ziaprešiču. V Markovej cerkvi se je zbralo vrlo mnogo pravnikov in narodnega ženstva. Po končani službi božji se je mladina po dala skozi Markov trg v dolnje mesto, a je poprej z »abzug«-kriki na bana in Mažare vznemirila redarstvo, ki se je hitro zbralo ter demonstrante razgnalo. V Bregovitej ulici je prišlo vdrugič do hude rabuke, ali se je morala mladina hitro umakniti žandar-merijski straži, ki je prihitela iz Ilice. Nesreče ni bilo nobene. S premembo poslovnega reda ne bo nič. V torkovi seji poslanske zbornice je bil, kot znano, sprejet predlog, da pride razprava o zborniškem poslovnem redu še le kot druga točka na dnevni red torkove seje. S tem sklepom je pa baje za dalj časa peko pana razprava o premembi poslovnika. Du naiska »Zeit« ve o tem poročati sledeče: Zdi se, da je že sklenjeno, da se reforma o zborniškem poslovniku za sedaj Bploh odstavi z dnevnega reda, a čimur je usoda od-sekovih predlogov že zapečatena. Vlada je že izpočetka nameravala (?j za vleči Btvar ad ca-lendas graecas, ker hoče prvič preprečiti vznemirienje duhov pred razpravo tako važnih zadev, kakor je nagodba in proračun, in ker se opravičeno boji, da se po spremembi poslovnika v zbornici v najkrajšem času csnuje trdna zberniška večina. — Seveda nekatere stranke ne bodo zadovoljne s to premembo. tembolj ker so ravno tem potom hotele priti v trdno večino, ki bi pa ne bila — slovanska. Z načrtom, ki ga je baje v (ej zadevi sklenila vlada, so pa seveda zadovoljne kolikor toliko vse manjše stranke. 1 Madjari in nagodba. Vkljub temu, da sta so avstrijska in ogrska vlada v zadnji Silvestrovi noči dogovorili o vseh podrobnostih, tičočih se avstro-ogrske nagodbe, izkušajo vendar gotovi madjarski krogi na vse načine, kako bi iz tega dogovora izkovali zase še novih koristi. Ea tak poizkus je izvršil te dni ogrski trgovinski minister. Ta je namreč podal v gospodarskem odseku ogrske zbornice tako interpretacijo člena IX. carinske in trgovinske zveze, glasom katere bi bilo skoro do cela izključeno pri nas podržavljenje zasebnih železnic. Ta ministrova izjava povzroča veliko nejevoljo v avstrijskih vladnih in parlamentarnih krogih, ki ji nikakor ne morejo pritrditi. Z Dunaja se sedaj poroča, da so se v tej zadevi pričeli z ogrsko vlado novi dogovori, ki naj bi odvrnili veliko škodo za avstrijsko polovico. Prinetti in trozveza. Povodom odstopa dosedanjega ital. zunanjega ministra Prinettija in imenovanja Morina na njegovo mesto se italijansko časopisje obširno peča z delovanjem prvega v podkrepljenje trozveze in ohranitev prijatelj skih odnošajev. Nas zanima posebno to, kar piše »Tribuna* o razmerju Italije do naše države. Ta list namreč mej drugim piše: »Če cesar prijateljske Avstrije ne more obiskati našega vladarja v Rimu in če vsled tega naravno ital. kralj ne stopi na avstrijska tla, niso radi tega prijateljski odnošaji mej avstrijsko in italijansko monarhijo bili nič manj prisrčni. To je pa bila edino le zasluga ministra Prinettija.« — S to izjavo ee nekako skrito kaže tudi razlog, zakaj se je Prinetti moral umakniti Morinu, pove pa tudi, da se bode pod novim vodstvom poslabšalo še to razmerje, ki nikakor ni bilo tako prisrčno, kakor trdi imenovani italijanski list. Srbski kralj o dogodkih na Balkanu. Pred kratkim je Anglež Wyon izdal knjigo o Črnigori in jo v posebni avdienci poklonil tudi srbskemu kralju Aleksandru. Pri tej priliki je kralj oddal zelo važno izjavo glede razmer na Balkanu. Kralj je izrazil najprej svoje začudenje nad tem, da se Anglija tako malo zanima za dogodke na balkanskem polotoku. Anglija bi v sedanjem hipu lahko veliko storila za pomirjenje Balkana, mej tem ko interesirane velesile se danjo zmedo le še bolj povečujejo. Č e j e Turčija sposobna za vlado, pravi kralj čemu pritiskati nare forme? Č« pa obratno ni sposobna, je pa nesmisel siliti jo, naj izvede reforme, ker vkljub temu ne bo znala vladati. Položaj na Balkanu je silno resen, a se zasedaj ne bojim nikakih mejna-rodnih zapletajev. Vendar na je sedanji dozdevni nemir le začasen. Albanoi le čakajo, kake korake bo storila vlada proti njim. Potem še le nastopijo z večjo akcijo. Precejšnja nevarnost tiči v tem, da se turške čete zbirajo v Stari Srbiji. Če se bo to še dalje godilo, bom tudijaz prisiljen, da storim enake korake erbija v tem oziru ne prične z iniciativo; toda če se bodo pa ganile druge balkanske države, Srbija ne bo držala mirno svojih rok ter bo morala varovati svoje življenjske interese. — To izjavo, ki je velike važnosti za bo doči razvoj balkanskih razmer. Konečno se je kralj še izjavil glede najnovejšega držav nega preobrata v tem smislu, da je bil samo korak proti škodljivemu vplivu radikalne stranke. Kazpor v Italijanski socialni demokraciji. Veliko pozornost vzbuia članek, ki ga objavlja v nekem svojem listu poslanec T u r a t i , vodia ref ormistiške frakcije so cialnih demokratov. V tem članku očita mej drugim vodji revolucionarnih demokratov, poslancu F e r r i j u , da ni ničesar storil, da bi se preprečil tako jalov konec zadnje generalne stavke. Dalje Turati napada osrednje vodstvo stranke ter je dolži, da je kapituliralo pred revolucionarno manjšino in po verilo vodstvo liBta „Avanti" posl. Pernju. Splošno se sodi, da je ta napad definitivno zapečatil razpor v italijanski ses demokra oiji in sicer bržkone ne na škodo revolucionarnim elementom. Iz brzojavk. Brnski občinski zastop proti ustanovitvi češkega vseučilišča. V včera šnji seji je brnski občinski zastop soglasno sprejel nujni predlog, ki se izreka proti ustanovitvi vseučilišča. — A p p o n y i kapituliral. Iz Budimpešte javljajo, da je predsednik grol ApoDyi opustil misel na odstop v slučaju ix lfx-Btanja in torej ne bo kršil edinosti v liberalni stranki. — Socialni demokratje napovedujejo obstrukcijo, a le proti razpravi o premembi poslovnika. Dotični sklep na včerajšnjem shodu pa je baje postal mej tem iluzoričen. — Dreyfus zahteva revizije. Dreyfus je pisal vojnemu ministru, naj ukrene potrebno, da se obnovi preiskava glede akta, na katerega robu je nemški cesar napisal nekaj opazk, in o izjavi priče Cemuskega. — Dogodki v Maroku. Iz Melille javljajo, da je bil Mulley Mohamed v Fezu proklamiran za sultana. — Naslednikom Morino-v i m je imenovan v mornariškem minister-stvu kontre admiral B e t o 1 1 o. Napredna »objektivnost." Šmarje pri Jelšah dne 14. apr. 1903. Š:ev. 70 „Slov. Naroda" dne 28. marca 1.1. oziroma njegov vsestransko »objektivni« poročevalec žigosa »post festum" v svojem podlem in puhlem dopisu o občinskih volitvah za trg Šmarie pri Jelšah, ki so se vršile dne 26. febr. t 1, v prvi vrsti tuk. duhovščino kot »črnuhe in lažnjivce in izdajalsko sodrgo«, na katero zvrača vso krivdo seperatističnega postopanja glede omenjenih volitev in volilnega poraza pri volitvi od strani Nemcev in nemškutarjev. V dokaz, kako »temeljito in objektivne« članke pošiljajo naši naprednjaki „Slov. Na rodu", resumiramo tu samo misli in trditve naprednega dopisovalca v njegovem poročilu. Tretji stavek njegovega dopisa je tako napredno »temeljit in znanstven«, da ga moramo javno vprašati, kako se naj dotični stavek razlaga stilistično, logično in historično V Ii honetnosti nečemo tega Btavka »o blagoslovljenem lažnjivcu« navesti. G. dopisnik trdi dalje: »Prva doBlej prevagujoča stranka je napredna; druga neznatna je nemčurska". »Farovški« stranki prizna sam kakih 40 mož. Ia ta prva in prevagujoča stranka je stala proti neznatni nemčurski stranki v drugem volilnem razredu z enakim številom' glasov nasproti. In tej »neznatni in pisani družbi Nemcev in nemšku tarjev« prišteva samo 6 mož, katere navaja imenoma. — Naši naprednjaki se bodo menda lepo zahvalili za tako indirektno eramočenje in poniževanje njihove »prve in prevagujoče" stranke. Karakterizuje naše »pope* kot ljudi, katerim je samo do tega, da dobe zgolj iz vladeželjnosti občinske vajeti v roke; dočim je tudi »faktum in dejstvo«, da ni niti enega „popa" niti v okrajnem zastopu, niti v občinskem odboru, niti pri napredni »narodni čitalnici" itd. itd. Ampak vsi ti zastopi so v rokah lajikov, in sploh se ni do sedaj ie nobeden „far* za prvenstvo v njih pote goval. Kaj rečete na to, gospod dopisnik ? Vi trdite, da je potrebno pristopiti k vaši stranki, in sioer tembolj, ker je po graditvi železnice Grobelno Slatina pričakovati pritiBka tujih elementov in oiivljenja zaspanega našega gospodarstva. A kako spričevalo pa dajete vi vodilnim krogom vašega kalibra, da je pod njihovim pokroviteljstvom gospodarstvo zaspalo? Sij vendar več let ni nobenega »popa« pri vašem gospodarjenju! In ako pričakujete od pritoka tujih elementov oživljenja zaspanega gospodarstva, s tem indirektno nehote pripoznate, da ste sami nesposobni zaspano gospodarstvo zopet oživili. Čemu pa potrebujete našega pristopa, ako pričakujete pomoči od tujih elementov? Vi se zgražate nad vs) duhivšJino sploh, ako pišete: „Far je far, m naj si je v Rimu, ali na Kranjskem ali pa na »složnem" Štajerskem«. Blagovolite nam tu razložiti: V kaki zvezi je duhovščina v Rimu, na Kranjskem in na celem Štajerskem b šmarskimi občinskimi volitvami in z zaspanim vašim gospodarstvom ? Ia v koliko je duhovščina izven šmarske župnije kriva vašega poraza. Vi konstatirate kot factum, da tukajšnji narodnjaki niso dali niti najmanjšega povoda za separatistično postopanje. Temu vašemu prebitemu „factu in dejstvu" nasproti se sklicujemo mi tudi na factum in dejstvo, da je ravno »Slov. Narod« kot organ napredne inteligence pred dvema letoma v šmarski zadevi javno in izrečno odklonil vsako spravo, katera ji je bila ponujena v »Slovencu" in »Slov. Gospodarju". Drugokrat je prav isti »Slov. Narod« zagovarjal separatizem lansko jesen zopet v dopisu »post f stum" o šmar-skem taboru. Tu sta sedaj dva slučaja mogoča in sicer: 1. Ali ste vi pisali v lastnem imenu in proti tendenci napredne inteligence, potem vprašamo: »Zakai ni inteligenca proti temu protestirala?" in 2 Ako se je pa do-tična spravna odklonitev objavila v imenu inteligence, nastane vprašanje: »Kako morete sedaj vi in vaša napredna inteligenca separatizem očitat ?" Ako želite več dokazov iz svojeua tabora, vam radi postrežemo. Na druge vaše napade in trditve vam ne odgovorimo prej, dokler jih vsled poziva »Sloven Gospodarja« št. 14 ne dokažete. — Sicer, ako je vaši inteligenci res do sprave, ji nismo nasprotni, ako so izvrši, kakor sta objavila »Slovenec« in »Sloven. Gospodar" pred dvema letoma Kaj reče napredna inteligenca na to ? Dnevne novice, V L j u b l' an i 23 aprila. Dvorni svetnik Ploj je hud, ker se njega posnema. Vsled naivnosti nekaterih štajerskih Slovencev so da izrabljati »Sud-steierisehe Presse«, da po njej dvorni svetnik meče vladne mreže, s katerimi upa kaj opraviti proti katoliško-narodni politiki. Gospod dvorni svetnik je rušil na Dunaju disciplino, je o dogodkih v klubu poročal na neresničen način nam sovražnim časnikarjem in sedaj se ta mož pritožuje, ako dr. šusteršič svojim volivcem pove, zakaj je odstopil od načelstva »slovanske zveze«. Sedaj se dr. Ploj jezi v »Siidsteierische Pr.«, ako se njega posnema, samo da se dr. Su-steršičevo poročilo razlikuje od dr. Plojevih poročil v toliko, da dr. Susteršičevo poročilo temelji na resnici, dr. Ploj pa širi neresnice, samo da bi kako mogel spraviti v svet svoje aspiracije. bicer pa z dvornim svetnikom Plojem ni vredno zgubljati besedi. Vemo, da za njegovim nastopom tiči nekaj druzega; saj ni menda tako omejen, da bi ne vedel, da se bo vlada ozirala v državnem zboru samo na ti-ite velike stranke, katerih se bo bala, ker jim bo omogočena obstrukcija, da pa bodo Jugoslovane tembolj prezirali, čim manj bomo imeli v rokah sredstev proti vladi, in še govoriti ni o tem, da bi potem kdo Jugoslovane vabil v novi železni obroč, ki bo osnovan iz vse drugačnih elementov, nego je bil nekdanji železni , obroč. Kaj bo koristila štajerskim Slovencem | dvornoBvetniška politika, o tem bomo pa imeli še priliko pisati. Dr. Ploja zagotavljamo, da ni na svetu vlade, ki bi mogla katoliško narodnemu gibanju kaj škodovati, še manj mu pa morejo škodovati tako prozorne politične intrige kakega dvornega svetnika. Gospod dvorni svetnik naj bo prepričan, da smo se ob njegovi jezi v »Siidsteierische PreBse« prav srčno zabavali, ker je menda gespod dvorni svetnik pozabil, da dr. Sušteršič ni več načelnik kluba. Sicer pa je za nas ta zadeva končana, ker politiki dr. Plojevi ne pripisujemo toliko resnosti in vplivnosti, da bi porabljali radi tega preveč prostora. — Končana je bila zadeva za vso katoliško-narcdno atranko, ko je dr. Šusteršič podal svojo izjavo. Duhovniške vesti ■ Štajarskega. Obolel |e č. g. župnik F rano K 1 e p a C v Št. Ožbaltu na »tajarakem. Nahaja se sedaj v bolnioi usmiljenih bratov v Gradcu. — Fara Š t. O ž b a 11 je razpisana. — Instaliran je kot župnik na l^ro Pernice čast. g. Anton Raušl. — V Šmarje pri Jelšah je prestavljen čast. gosp. dr. Jožef S o m r e k , v Vojnik pa je iz Šmarja pri Jelšah prestavljen g. Jožef Krohne. Iz tržaške Škofije se poroča, da je č. g. Vinko Dolenc iz Kastva premenjen za eksposita v Vatovlje. Osebna vest. Nadporočnik gosp Rudolf pl. D e te 1 a je od deželnega orožniškega poveljstva v Celovcu premeščen k povelj-Btvu v Gradec. Premembe v pravosodni službi. Deželo-sodni svetnik dr. Fran Voušek v Mariboru je postal deželno sodni nadavetnib ondi. Drž. pravdnik v Mariboru dr. Avgust N e m a n i č je premeščen v Calovec, sodni pristav dr. F r. M o h o r i č iz Gorn. grada v Ormož, sodni pristav dr. R. A r z t - R u i z iz Radgone v Fu-stenfeld. Za sod. pristava je imenovan Roman Terstenjak in sioer za St. Lanart, dalje avskultanti Josip Z d o 1 š e k za Gornji grad, A. W o 1 f za Radgone in dr. A n t. M u 1 e j za bmarje. — Umrl je v Trstu umirovljeni višji kaznilnišai ravnatelj Rudolf vitez M o • h o r i č v 73 letu svoje dobe. — Kranjski orožniki v Galiciji. S Kraniakega je odpotjvalo več orožnikov v Galicijo, kjer so na nekaterih krajih zoptt nemiri delavcev na pol/ih. — Obsojeni ponarejalci denarja 64letnega delavea Jurija Bobeka je sodišče v Liubnem na Stajarskem obsodilo na 13 mesecav stroge ječe njegovo ženo Mirijo pa na b mesecev, ker sta izdelovala ponarejen denar in sra razdajala po Stajarakem. — Liberalna olika. Neki liberalec se je vozil dne 15. t m. z gorenjskim popoldanskim vlakom. Od kranjske postaje do Skof|e Loke je nadlegoval s svojimi pri-smodarijami neko dolenjsko romarieo, katera se je ravno vračala z Brezij. Kvasil je nekako takole: .Poslušaj me! Ker nimajo duhovniki usniljenja do revežev, zato je tako slabo na svetu. Za papeža pa znajo duhovniki vedno beračiti. To je vse neumnost ! Saj Boga ni in če mi ne verjameš, ta ta le moj list in preberi ga in boš zvedla, kaj je resnica . ." Romanca ga pa kar na kratko zavrne: .Jaz vašim listom in vsem liberalcem niti ene besede ne verjamem." Nato pravi ta prismoda : „Jaz Bem študiran!" .No, če ste študiran", reče romanca, .ali znate 10 božjih in 6 cerkvenih zapovedij ? '/nabiti da še 6 resnic ne znate" itd. Liberalec je bil kar togoten, da ja v jezi zaklel in zarjovel, da bi vse duhovnike najraje pomoril. P>č lepa je ta liberalna olika! — Zima na Goriškem. Tudi z Goriškega prihajajo žalostne vesti o veliki škodi, ki jo je provzočl mraz na sadju in na raznih pride kih. Tudi murvenemu perju je slana moi"no škodovala. — Volitve v Trstu so končane tudi v II volilnem razredu. Volilcav v tem razredu je 387. Glasovalo je 311 volilcav. Od teh je bilo kompaktnih glasovnic 270 za društvo „Patria", 36 pa mešanih z imeni dr. Depangherja in dr. Gairingerja, ki sta bila .samostojna kandidata". — Velika nesreča v Lloydovem arsenalu Iz Trsta: Včeraj popoludne dogodila se ie v Lloydovem arsenalu velika nesreča. 17 letni delavec K. Irnberger je padel namreč s krova v gradnji nahajajočega se parnika .Gorit>a" 14 metrov globoko, kjer je ostal tik o j mrtev. — Smrtna kosa. V Bela ju pri (ja-rovljah v Istri je umrl g. Adolf K ii r n er. oskrbnik na posestvu kneza Auersperga. — Prememba posesti v Gorici. G. Anton Pečenko, veleposestnik in trgovec v Gorici, je kupil Rinaldinijevo hišo v Verdijevi ulici (poleg dosedanje svoje), ki tudi sega do Telovadnega trga. Sedaj je skoro vsa „Piazza Ginnastica" v Gorici v slovenski posesti. Povera Ginnastica! — Šmartno pri Kranju 22. t. m. Na belo nedeljo je priredilo katoliško slovensko izobraževalno društvo v svojih društvenih prostorih pri Korošcu predavanje o j e t i k i. Ker je bilo zlasti za ondotne iz-delovatelje sit, kateri živijo kar nakopičeni v majnih, večinoma lesenih hišicah, zelo zanimivo in podučljivo, se jih je toliko v prostorni društveni sobani nabralo, da je bila ista skoro premajhna. Prihodnjo nedeljo 26. t. m. popoldne ob 3. uri bode istotam predavanje o vrlo zanimivem predmetu. Vstop je dovoljen udom društva in od njih pripeljanim prostom. — Iz Novega mesta sa nam piše z ozirom na sobotno poročilo: Ali naj pride res ie vsaka nedolžra šala v časopise ? Opisani dogodek je bil navaden »špas«, ki vzbuja le zabavo mej veselimi gosti. S. cer pa postane v naših mestih vsaka malenkost že velika afera; ako burja komu odnese klobuk, ako se splaši poštni konj ali če dijaki prirede mačjo godbo, je to že velikanski dogodek. Tudi označeni dogodek ni bil nikakor tragičen; to se v veseli družbi lahko primeri. Was sich liebt, neekt sich. — Vransko. Vesalica, katero je priredilo novo katoliško socialno izobraževalno društvo na belo nedeljo, je bila sijajna. Dvorana pri g. Brinovcu je bila natlačeno polna. PoduČno predavanje je imel tajnik društva g. V r a č k o. Igralo se je vrlo. Nekateri so se kar čudili, da morejo noši diletantje tako nastopiti. Le tako naprej! V odmorih so prav dobro igrali slavni tamburaši šentjurske mladeniške družbe. Obe igri se boste kmalu na občno željo ponovili. — Poskusen samomor časnikarja. Iz Gorice se poroča da je ondotni »Picco-lov" dopisnik Anton Petris ustrelil nase iz revolverja, a se ni zadel smrtno. Prenesli so ga v bolnico; ali okreva, se ne ve. — Sleparski dimnikar. Po Giri-čanah se je pred dnevi klatil okoli neki dimnikar, ki je ometal dimnike in si dal za to dobro plačati. Pri posestnici Katarini Orel je zahteval za snaženje dimniia 1 K 10 v. in ker mu jih Katarina Orel ni hotela dati, jej je grozil, da jo b >de pri sodniji naznanil, na kar mu je Kat. Orel res dala zahtevani znesek. Dotični dimnikar je okoli 30 let star in govori slabo slovensko. Ljubljanske novice. Naval k oratoriju „Sv. Frančišek" je bil včeiaj velikanski m tudi dants gotovo ne bo manjši. Okolu stolne cerkve je stalo na stotine občinstva in je morala policiji priti na pomoč požarna bramba, ki je r a z p l e 1 a vrvi, da je tako priborila gott >m proste vbode v stolno cerkev. Do konca koncerta je oblegalo občinstvo stolno cerkev, iz ka tere so semtertje zadoneli mogočni akordi krasne skladbe. Tekom teh dnij je prireditev oratorija »Sv. Frančiška« v stolnici vplivala posebno na ljubljanske soc. demokrate. Huj-skali so ljudi, da bo kaj takega v cerkvi ne spodobi, češ, da mora biti cerkev za molitev prosta. Čudno, da čutijo take vrste ljudje samo ta dva dnava toliko potrebo opravljati svoje »pobožnosti« ravno v stolni cerkvi, dočim so jim vso druge ljubljanske cerkve odprta. Gostje S Koroškega. Včeraj se je koncerta »Glasbene Matice« udeležilo 20 Korošcev, mej njimi preč. kanonika Grosser in dr. S o m m e r. Hrvatje h koncertu „Glasbene Matice". Današnji opoludanski vlak je bil uprav natlačen s hrvaškimi gosti, ki so se pripekali h koncertu »Glasbene Matice". Dobro došli! Nesreča na elektriški železnici. Anton Zupančič, hlapec pri trgov, agentu Avgustu Tomaž ču na Dunajski cesti št. 17, stal je včeraj popoldne z dvema v tovorni s sladkorjem obloženi voz vpreženima konjema na Vodnikovem trgu pred Fabianjvo prodajal-nico, ko je pripeljal električni voz. Konja sta se električnega voza splašila, in predno je mogel voznik L Iglič motorni voz us'aviti, zadela sta konja v motorni voz in ubila z ojem dve šipi. Jeden konj je padel in se poškodoval na sprednjih nogah, drugi pa nekoliko na glavi. Amerikanci. Danes po noči se je odpa ljalo z južnega kolodvora 30 oseb v Ameriko. Danes opoludne je policaj prijel na kolodvoru nekega fanta, ki je hotel iti v Ameriko, pa je še podvržen vojaški dolž nosti. Tudi njegovega „sprem!jevalca" je policaj nrijel. Častniška sablja najdena na cesti. Na Dovozni cesti je bila najdena oficirska sablja. V deželno bolnico so pripeljali pet let starega ka|žar|evega sina Jakoba Majdiča iz St Jakoba. Včeraj se je igral s slamoreznioo, katera ga je prijela za levo roko in mu odrezala kazalec. Klasifikacija konj. Dne 4.. 5 in 6. majat. 1. se vrši klasifikacija konj za mesto Ljubljano. Spored klaBifikaciii po okrajih je: I , II., III. itd., približno po 2 okr. na en dan. — Lastniki konj se opozarjajo, da je po obstoječih določilih število konj pred klasifikacijo naznaniti mestnemu magistratu, in da iste, ki opuste to naznanitev, ali predstavljanje konj, čaka globa do 200 K, poleg tega pa morajo peljati potem svoje konje h klasifikaciji izven Ljubljane (n. pr. v Št. Vid ali drugam), in morajo plačati vse stroške poznejše kvalifikacije sami. Kdor tedaj še ni naznanil svojih konj, naj to nemudoma stori. Tiskovine (naznanilnice) za to ima msgistratni ekspedit (I. nadstropje) na razpolaganje. Književnost in umetnost. * Hartmanov oratorij »8v. Frančišek« je včeraj v stolnici dosegel nepri čakovano sijajen uspeh. Zanimanie je bilo uprav velikansko. Ne le s Kranjskega, tudi iz sosednjih dežela je prišlo toliko poslu-šavcev, da si videl včeraj v L-ubljani vse polno tujcev. Stolnioa je bila tako natlačeno polna, da v resnici ni mogel nihče več noter. Videli smo poleg presv. Škotov ljubljan skega in tržaškega, poleg eksc. g. deželnega predsednika, dež. glavarja in drugih prvih dostojanstvenikov tudi odlične goste iz drugih več|ih sosednih mest. Ljubl|ana je ta dan privabil« obilo prijateljev umetnosti. ne le slovenske, ampak tudi nemške narodnosti, ne le katoličanov, ampak tudi protestantov, kateri so z globoko resnostjo poslušali divno skladbo skromnega frančiškana, proizvajano od slovenske »G asbene Matice«. To je umetniški uspeh, katerega sa odkrito radujemo in častitamo vsem, ki so pripomogli do tako sijajne izvršitve. Pred vsem je zanimal občinstvo seveda skladatelj. ki je osebno dirigiral svojo skladbo. To je v resnici sin sv. Frančiška, skromen, odkrit v obnašanju brez afektiv-nosti. Stopil je pred občinstvo ne kakor bi se hotel producirati ali komu prikupiti, ampak ki t resen propovednik, ki hoče v mislih in mogočnih glasovih razodeti ljudstvu poetičnega duha uboštva in pobožnosti, katerega se je učil na gori Alverni in v samostanski celici, posnemajoč svoj vzor: seralskega Frančiška, njegove nauke in njegove rane. Dirigiral je z ono vnemo, katero more imet1 samo skladatelj, kateri je vlil v svojo skladbo vso svojo duš >. Kakor bi vsa skladba na novo kipela iz njegovega srca. je vodil orkester, pavce in soliste, podajajoč jim z roko in mimiko vsa čuvstva in vse misli, ki jih je izrazil v oratoriju. Glasba Hartmannova je prepojena s pravo poboinostjo. Skladatelj hoče vso pozornost obrniti na krasno besedilo, polno svetopisemskih spominov in lepih sentenc. Uprav vidi se, kako sa izcgiblje sijajnih modernih sredstev, s katerimi sa dosegajo bli ščeči efekti. A semtertje prodre vsa muzi-kalna sila na dau z elementarno močjo, ki v dno duše pretrese tudi hladnega poslu šavca. Večina skladbe se giblje v silno nežnih, občutnih melodijah, katere pa dobivajo po izborni arhitektoniki nepresegljivo veličastnost. Tu se pač ne moremo globlje spuščati v analizo. Opozarjamo le na spis p. Hugolina v lanskem .Dom in Svetu". Izvajanje je bilo izborno. Prad vsem moramo zopet pohvaliti zb o r .Glasbene Matice". Moški zbor se je odlikoval po toliki natančnosti v nianairanju in prednašanju, da moramo včerajšnji n»atop prištevati njegovim najsijajnejšim. Ženski zbor ga je posnemal v vrlinah; veliki slavospev ob koncu prvega dela ju je pa združil k efaktni celoti prttresljive sile. Pozabiti ne smemo pri tem njega, ki je stal včeraj samo ob strani, a ki ima glavne zasluge za izborno proizvajanje, ker je on vzgojil ta izvrstni zbor: gosp. vodja Mat. Hubad. Bil je lahko ponosen na svoje delo. Solisti so svojo nalogo pogodili jako dobro. Imeli so težavno stališče, ker je bil orkester daleč za njimi. Gospa II. Kury (sopran) z Dunaja je pela »Povest« z ono milobo in mirno odmerjenostjo, katera prija oratoriju, glavno ulogo, sv. Frančiška, je pa g. E r n e s t vitez Cammarotta (tenor) iz Zagreba pogodil 8 toliko dovršenostjo, da zasluži vse priznanje. Njegov mehki in izredno čisti glas je kakor ustvarjen za to ulogo. Gca Helena II o 1 e c z e k (alt) kot Klara in B >na donna ni imela uloge, v kateri bi se mogla mnogo samostojno razviti, a duet z basom Al. Stejskalom, ki je pel Lukezija in »Fra Aigela«, je bil prekrasen. Kanon ob koncu drugega dela, ka-tari se zdi na papirju nekako mehanično in mrzlo sestavljen, je ob njunem petju oživel in postal ena najboljših točk celega oratorija. Tudi orkester se je pokazal kos svoji semtertje jako težavni nalogi. Težavnost ni tolika v zunanji tehniki, kolikor v neskončno finih niansah, katere mora izvajati. To težavo je mnogo povečala tudi razvrstitev, katara j a bila potrebna vsled razdelitve prostora. I /.borne so bile violine. Mi bi želeli, da bi pri drugi predstavi orkester še nekoliko bolj pazil na fine pianopartije. Zbor je bil v tem oziru včeraj na vrhuncu. Stolnica sv. Nikolaja je res pravi prostor za tako glasbo. Ob krasni razsvetljavi je njena arhitektura pokazala vso svojo lepoto. Čutili smo, da je oratorij zložen v resnici za cerkev; v koncertni dvorani ni mogoča niti ona dispozicija niti prireditev, kitera je potrebna proizvajavcem in poslu-šavcem za oratorij. Uspeh je bil v resnici popoln. Hladno poročilo današnjega uradnega lista bi bilo gotovo mnogo toplejše, ako ne bi bila ora- torija proizvajala baš »Glasbena Matica« ... A to nikogar ne moti. Prireditev je bila vzorna. Reditelji so veliko množieo vkljub gneči držali v p« polnem redu. V kostumih in obnašanju so pokazali vsi, da razumevajo pomen in značaj oratorija. ^ato je bil pa celotni vtisk velikanski in nepozabljiv. Ponosni smo lahko, da je tak uspeh bil mogoč v Ljubljani. 0 P Ilartmann o »Glasbeni Matici. Slavni skladatelj izraža svoje največje priznanje naši »Glasbeni Matioi«. »Posebno me veseli«, pravi, »da vidim okolu sebe tu v L;ubljani toliko pevsko izobražene mladine. V velikih mestih sem dirigiral že najslavnejšim pevcem. A mene najbolj vesali, če vidim okoli sebe mlade ljudi, katerim ne zamerim, če nimajo še visoke umetniške izobrazbe, ampak radujem se jih, ker me navdaja s srčnim veseljem petje iz svežih mladih prsi. Posebno me veseli, da v „G'as beni Matici" poje toliko dijakov. Kako sem si želel, da bi vseučiliščnike vnel za plemenito nabožno glasbo! Veliko delo je storil gospod koncertni vodja Hubad. Drugod sem moral često pevce Ae le sam učiti in jim dajati pravega duha. Tu pa je dovršil to delo že izborno v najčistejšem umetniškem duhu gospod koncertni vodja, za kar mu moramo biti hvaležni.« Na vprašanje, ali bi prišel še v Ljubljano, je rekel, da, če mu bo mogoče, bi jako rad v Ljubljani dirigiral še svoj oratorij »Petrus«. Ta oratorij je dosegel tudi že svetovno Blavo. Sploh se p Hartmann jako zanima za naše glasbene razmere. Jutri oratorij .Sv. Frančišek" v nunski cerkvi! Jutri točno oh '/,8 uri zvečer proizvaja .Glasbena Matica" pod osobnim vodstvom P. II a r t m a n a v nunski cerkvi še enkrat oratorij „Sv. Frančišek". Ker mnogo Ljubljančanov vsled navala gostov z dežele ni moglo dobiti vstopa k prvima dvema koncertoma, je tembolj pozdraviti to tretjo priredbo, ki ravno dokazuje, kak velikansk vspeh je doseglo to umetniško delo. Cane za jutrišnji oratorij bodo nekoliko nižje. Vstopnica se prodajajo tudi za jutrišnji oratorij pri gosp. L o z a r j u na mestnem trgu, v Katoliški Bukvarni Pred škofi|o in v trafiki g. S e š a r k a v Salenhurgovih ulicah, in sicer sedežipo65 4 in 3 krone, stojišča pa le po 2 kroni. Kaziie stvari. Najnovejše od rasnih strani Zima v spomladi. Glasom vesti v listu nOoerslesischer \Vanderer" so našli v zametih 4 osebe, ki so zmrznile med viharji zadnjih dni. Slaba se je godila pticam. Mladiči po gnezdih so mrtvi. — Proti ogrski razredni loteriji. Na podlagi zakona o inozemski loteriji je odredilo sodišče v Lyonu, da je zapleniti vse, v tem okrožju razširjene prospektne in subskrip-cijske liste za ogrsko razredno loterijo. Proti razprodajalcem srečk je uvedano sodno postopanje. — Potres. V okraju Sanirečen ski, gubernija Turkestan, so občutili dne 29 m. m. močan sunek, a pred tem žo močno bobnenje. — Velik požar. Kakor javljajo iz Grodnika, je predvčeraj na-vstal v tamošnjem predmestju požar, ki je ob vihrajočem vetru upepelil 60 poslopij. — Za zapuščino pokojne belgijske kraljice zahteva mož njene hčera Štefanije grof Lonyay sodnijsko likvidacijo. Za svojega zastopnika si je izbral grof Lonyay Jansona. republikanskega vodjo radika!c motra. t mm. Temperatura po Celtijo VetreTl. 1 Nebo i-s •s a ► 221 9. ivoi-. I 727'3 8-2 sl. szab. [ 0B1 08 g.J /. ijUU I ' |2 popol.| 724v> 722-2 7-5 1 1D-9 j sl. szah. 1 s 1 obl. t Srednja včerajšnja temperatura 9"2* normale, 10 8*. Dunajska borza dnč 22. aprila. Skupni državni dolg v notah.....1C0'"5 Skupni državni dolg v srebru.....100-60 Avstrijska zlata renta 4% .....121 65 Avstrijska kronska renta 4%.....101'26 Avstrijska inv. renta 3'/i % .....£4 10 Ogrska zlata reota 4%.......12140 Ogrska kronska renta 4%......99 65 Ogrska inv. renta 3'/j%.......92 4/» Nemški diž. bankovci ?a 1C0 m nem. drž v J16-!'2'/a 20 mark ............2*41 20 frankov..........19-05 Italijanski bankovci........95-17 C. kr cekini...........11 32 Ako se zapira po človeku, izhaia iz tega mnogo raznih bolezni, in res neumljivo je, da velika množina izobraženih ljudij ne porajta to zlo, ki bi se imelo najprej odstraniti, če želi biti človek zdrav. Steklenica »rogaškega templovega vrelca« z vinom v*ak dan zavžitega v tem slučaju vselej pomaga in sicer na milejši način, kakor druga tuzadevna sredstva. 447 ^3,1-, Zahvala. Za presrčne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naSega preljubega soproga, ozir. očeta, brata in svaka, gospoda dr. Ivana Mohar-ja kr. okr. zdravnika pri sv. Ivanu Zellni kakoi tudi za časteče spremstvo drazega ranj-kega k večnemu počitku izrekamo vsem udeležencem, osobito pa veleč. gg. uradnikom in meščinstvu v Škofji Loki, častiti duhovščini iz Šltofje Loke, Ljubljane in dežele ter vsem forodukom, kakor tudi darovalcem krasnih vencev naSo iskreno zahvalo. V Škofji Loki, 22. aprila 1903. Žalujoči ostali. Podoisani odbor izpričuje na žeijo go-speda Kodermana, da ie ta popolnoma is svojo roke s njegovim privoljenjem prodal svojo hiio m da so torej vse druge govorioe neutemeljene. V Ljubljani, dne 23. aprila 1908. 644 i-i Odbor slov. (lel. stavbn. društva. VABILO na redni občni zbor Kmetijskega društva na Igu registrov, »adruge * omejeno *ave*o, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 10. maja 190B ob 3. uri popoldan v zadružnih prostorih. o o Dnevni red: 1. Poročilo načalstv«. 2. Poročilo nadiorttva. 3. Potrjenje letnega računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 546 i-i Načelstvo. Kdor želi imeti dober PIP harmonij l^fst ss^-asrt naj blagovoli pisali na "v-.....-A naslov: A. Luzulk, Vrhnika pri LJubljani. 264 18 Preden drugej olja kup te, poskusite prej s po vsem s»etu mno inamko: The Russian-American Oil-Company L- To društvo pošilja : olja za parne cilindre ob prekurjenem paru kakor tudi olja za stroje in olja za ^v^v- vretena. Naša olja so izredno niske cene. ceneja kakor vsak drug fibrikat, t< r pripoznana najboljša sedanjega i^as«. h vse Evrope so na razpolago pohvalna pisma prve vrste. 315 12-7 Zastopnik v Ljubljani: Mihael Kastner. . Ugodna priložnost lepega zaslužka je na ponudbo pridnemu, podjetnemu, varčnemu in postrežljivemu lesarju 5 kateri ima že nekaj denarja za začetek mesarske obrti na raz- 639 5-2 pOlagO. Kje, po^o upr»vnšt'0 „S'ovenpa". t? M Dva krepka mladeniča (18—20 let star«) sprejme takoj v stalno službo ,.Mlekarska zadruga'- v Kočah, p. Prestranek Notranjsko. 647 2—1 Prednost imaio tist. ki so že v kaki mlekarni služ li. Pia?a po dogovoru. Žrebanje danes ob 8. uri zvečer. Glavni dobitek Kron 40.000 Kron Srečke za sobe grevniee 1451214 po 1 krono priporoča ] |. C MAVER v Ljubljani. Vsi dobitki se izplačajo V jOfOVlnl po odSfetih 10°|0 zneska. Izdajatelj in odgovorni Jurednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.