Lift sa koristi dala v-akaga l|udatva. Delavci M opravičeni do vasga kar product ra)o. This paper le davotad to (ha Interacts of the working class. Work» are ara antitlad to all what th ay producá. Kaurstfa« ••»oond-olM« aalt»r, Dec. «, 1ÍWT, al tU« po«t olH*. atOhUsMO nt andar tb« Ac» oí » oogrei» of Maroh trd. I NT». Office: 2146 Blue laland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se'\ PAZITE! na itavilko v oklapafu-kl aa nahala po lag va-*a«a naslova. prllapl|a-naga apodal ali na ovitku. Ako ( 123 ) ta fttavllka . V ' t ©da I vam a prihodnjo ¿tavllko našega lista po-taóa naročnina. Prosi, rno ponovita |o tako|. Stcv. (No.) 122. Chicago, III,, 11. januarja (Januar), 1910. Leto (VoL) V« Splošen pregled. — Znani isnajditelj T. A. Edison piše v Curent Issue of the lnde-pendent o bodočem delavcu. MČez 200 let" — tako piše Edison — "bodo življenske potrebe tako po ceni, da bo navaden delavec živel tako udobno, kakor danes živi človek, ki ima $200.000 dohodkov na leto." "To bo prišlo vsied producira-nja z a u to matičnim i mašinami in znanstveno metodo obdelovanja polja." "Nihče ne bo posedoval zasebne—individualne mašine za izdelovanje svojih potreb. Industrija bo zadobila socijalno lice in bo medneodvisna (interindependent). V industriji bodočnosti ne bo robnega dela. Delavci bodoče tovarne bodo le nekaki pazniki pri strojih; pazili bodo, da bo šlo vse vredu iz pod .strojev." "Obleka v bodoči družbi bo tako po ceni — in mode v toliki me-' ri, da si bo vsaka ženska brez skrbi nabavila vse komoditete." / t "Zanimanje se opaža radi zve-«e naše zemlje z drugimi svetovi, ampak jaz mislim, da bi bilo mnogo bolje, če bi se zanimali za naš planet in ne klicali naših sosedov, zakaj lahko se zgodi, da bi nas spravili v sramoto zbog naše družabne uredbe." — Tako piše Edison. Edison bo že vedel, kaj govori. a a a K — Veleporotniki v Atlanta, Oa. so obtožili uradnike mestne basti-lje, ker so mučili jetnike. Izjavili so ,da so razmere v ječi "nečloveške in neverojetne." Kaj pa je neverojetnega v člo-^meSki družbi, v ktertne smatrrf^a princip, da je le tisti pameten človek, ki razume druge ljudi o-ropati v mejah zakona. Od roparjev se tudi ne more pričakovati človekoljubnega dela, pa naj bodo ti roparji postavni ali izven zakona. Ropar je ropar, 61ovek z I zverskim instinktom in brez srca • s • % — Delničari, lastniki kapital i; stičnih podjetij delč sedaj ob novem letu dobiček ^ned seboj. Bogatini oponirajo socialistom in jih obrekujejo, da hočejo razdeliti lastniAo. Zdaj, ob novem letu pa vidimo, da kapitalisti razdelujejo med seboj lastnino delavcev, obrtnikov in kmetov — dele med seboj, kar so produktivni stanovi s pridnim delom pridelali skozi celo leto. Kapitalistična laž ima res krati1 tke noge. • s • — Misurska uprava kaznilnic je odločila da podjetniki dobe ka- *imence kot delavec proti odškodnini 70c na dan. Kaznenci bodo zdaj delali konkurenco poštenim lavcem. r Kapitalisti zdaj vračajo delavcem plačilo, ker so bili delavci tako prijazni, da so v postavodajne «bore in urade države Missouri volili kapitaliste in njih hlapoe. Delavci! Kedaj se bodete streznili in glasovali za delavske kandidate socialiste. s s • • ( - — Z Angleškega poroča brzo-jav, da so lordi in lordice, kapitalisti in kapitalistinje ustanovili tole, v kteri bodo izobrsževali lenske kot protigovornice napram socializmu. * To je ena najboljših novic v no-▼wn letu. Govornice, ki bodo izšle iz te šole, bodo nastopale javno »a shodih proti socializmu. Logiko bo sledilo, da bodo soci*listi-, Čni govorniki nastopali povsod, | kjer bodo nastopale izšolane pro-tisocialistične govornice. Ljudstvo bo kmalu spoznalo, kje je J*w»ea, kje laž! Socialistične čete Te bodo čvrstile in množile. ^ Zgodovina socialističnega giba-L nja nam pove, da so učeni jezu-itje povsod odrezali slabo, kjer | to na shodih nastopali proti soci-\ »lizmu. na kterih so bili tudi socialistični govorniki. — General Terrazas je najbogatejši človek v Meksiki in lastu-je 5,000,000 akrov zemlje, 5,000,-000 konj, 1,000,000 mul in 1,000,-000 govedov. Na tem ogromnem posestvu dela 10 tisoč delavcev. To zemljišče je bila lastnina ljudstva. Diaz je to zemljišče daroval generalu, da general pomaga obdržati ljudstvo v piončeki suž-nosti. Ameriški kapitalistični časniki pa kujejo tega generala v deveta nebesa kot vzor vzorov, dobrotnika človeštva, mecena, dasi je ta človek največ kriv, da mehikan-sko ljudstvo ne lastuje v ogromni večini lastnega doma in živi v pi-onečki sužnosti. Delavci ali razumete, zakaj ga hvalijo kapitalistični časniki! s s — Štirinajstletna Bessie Cahill je bila kraljica petnajstletnih tatov, ki so v Pittsburgu, Pa. kradli iž železniških voz. Nekaj članov te tatinske čete je zdaj pol ključem. Bessie je priporočala dečkom,; "Prodajte za najvišjo ceno, toda nikdar tržno ceno, ker drugače vas bodo sumničili. Hranite denar in se učite. Kedar odrastete bodete slavni možje." Ko je Bessie govorila nasvet svojim mladim tatinskim podlož-nikom, je pri tew nasvetu najbrž uvaievala slavne može sladkornega tnista, ki so državo okradli na eolnini za tri milijone dolarjev. e e a — Od svote 3 milijonov, ktero so ukradli tolovaji v fraku in kla-ku, člani sladkornega trusta, so zdaj vrnili še le malenkost. Vsled pritiska so plačali Arbuckle Bro. $695,573 v blagajno Zdr. drž. V kapitalistični družbi se zadosti zakonu, če tat v fraku in kla-ku vrne le del vkradene svote, če se ga slučajno vjame. Male tatove se pa pošilja kot nevarne hudodelce v ječo. • s s * — Gospod in gospa Harold T. Creighton iz New Yorka sta se odpeljala v Pariz, da vprašata za svet znamenitega zdravnika strokovnjaka, ker je njiju kužek obolel na očeh. Delavci! Ali vi lahko pozovete bližnjega zdravnika, kedar zboli vaše dete? Imate li potrebni drobiž! s s s . — Daleč smo prišli danes v kapitalistični družbi. Ako neodstra-nimo kapitalizma, postanemo kmalu barbari. Neko njujorško sodišče je priznalo načelo, da ima vsak delavec pravico umreti pod zobčastim kolesovjem v tvornici. Šlo se je za 18 let staro delavko Knisely, kteri je stroj zihečkal roko. Nesrečnica je vložila tožbo za' odškodnino. Sodišče je pa tožbo zavrglo z motivacijo, da ima vsak človek pravico delati pri najnevarnejših .strojih in da lastniku ni treba skrbeti za varnostne naprave. Kmalu se bomo ponižali na stopinjo ljudožre* človeške drpžbe. V pristni ljudožrski družbi so jedli ljudje drug druzega, v kapitalistični družbi pa v interesu kapitalistov žro železni in jekleni stroji ljudi. • s * — Po poročilu "Times" v Evanston, Wyo., sta dva mlada fantiča ukradla kovček v vrednosti 12 dolarjev. Pred sodnikom Oraigom sta odprto priznala tatvino in prosila za milostno sodbo. Sodnik je vsakega obsodil na petnajstmesečno ječo. Po dedu na sodišču se je šel sodnik krepčat se v razne gostilne. Ko je odhajal na železniško postajo so vinski in drugi duhovi priredili v njegovih možganih revolucijo. Pel je na potu svojo najljubšo himno: Ne pelji nag v skušnjavo! Brez komentara! — Iz Oincinatija se poroča, da so zaprli nekdanjega učitelja iz Carter okraja, Ky., ker j«r ponarejal denar. Pred zveznim sodni- kom Sa ter jem je izpovedal, da je radi tega ponarejal denar, da bi ga zaprli in se tako obvaroval smrti vsled gladu. Res, krasna je današnja družba. Ljudje postajajo hudodelci lt radi tega, da se obvarujejo smrti 4akote. Ali ni mar kapitalizem največje hudodelstvo nad človeško družbo! s ^ a — Avstrijski in rukki konzul sta pooblastila advokatsko tvrdko Rockhold in Bush, da zastopa vdove in sirote ponesrečenih pre-mogarjev v Cherry, III. Ker se lastniki premokopa ne brigajo za siromake, je Rockhold zahteval odločno, da Chicago, Milwaukee, St. Paul železniška družba, ki je lastnica premogo-kopa, takoj preskrbi ydove in sirote, v nasprotnem slučaju bo pa v imenu konzulatov takoj vložil tožbo za odškodnino. Rockhold trdi, da je družba v petih točkah po civilnem zakoniku odgovorna za smrt ponesrečenih premogarjev. Avstrijski konzul zastopa 32, rti« k i 20, talijanski pa .70 družin, kterih sinovi in očetje so umrli vsled kapitalistične lakomnosti. Nemški konzul pa še ni končal s preiskavo. Mi upamo, da v tem slučaji nastopijo vsi konzuli odločno in složno. Nadutim ameriškim kapitalistom je treba dokazati, da je življenje inozemskega delavca, ki s svojim delom bogati kapitaliste toliko vredno kot življenje ameriškega milijonarja. Mi poznamo predobro ameriške kapitaliste. Tako denarja lačnih ljudi se ne najde morda nikjer na svetu. Kar se pa tiče duše — dobrosrčnosti ameriških kapitalistov, jih pa Lahko primerjamo z najbolj trdosrenimi in krutimi srednjeveškimi grajseaki. Le malo izjem je med njimi. Z lepa se doseže pri ameriških kapitalistih niČ. Za to je oster nastop Rockholda na mestu. Mi ne želimo le, da dobe vdove in sirote odškodnino, ampak privoščimo bandi, ki ima toliko človeških življenj na svoji vesti, da bi odromala v ječo. -r Taft, predsednik. Zdr. dri., je izdal fertnan, v kterem zapoveduje 8trogo, da smejo javni uradniki pritožbe in izjave razglasiti in povedati skozi višje uradnike. No, ta je tudi «lepa ! N. pr. Višji uradnik krade, nižjemu, poštenemu uradniku je pa prepovedano to povedati drugim. S takimi u-kszi se varuje le "grafterske" višje, uradnike. Kdor ima čisto vest, se mu ni treba bati javno-sti. j — S tem, da je Morgan kupil "Equitable" družbo za življensko zavarovanje je počil prvi strel v boju, ki se ima završiti med J. D. Roekefellerjem in Morgsnom za last! zemlje. PO Aldrichevem načrtu ima postati velika njujorška Rociefel-lerjeva banka centralna banka. Pobožni John bo sedaj lahko odobril ali pa zavrgel finančni zistem . . Za njim je pa Morgan, ki raz-po4aga z milijoni "Equitable", ki lahko ovrže vse Roekfellerjeve načrte. Kako se naj to završi, o tem lajiki.v financah ne bodo mnogo zvedeli. .Seveda, ta boj se ne bo vršil po navadni roparsko kapitalistični bojni metodi. Tu bodo rabili že drugo taktiko, saj sta oba nasprotnika gospodarsko močna. s s s — Ruski car — batjuška je obdaroval prusko policijo v Kielu z redoivi. Ha, ha! Kaj to pomeni! Da so pruski policaji povsem vredni svojih ruskih bratov v po-licajski uniformi. Zbrisati je treba le še črko p in" med pruskimi in ruskimi policaji ne bo tudi razlike v izgovoru. Morda pruska policija to tudi želi. s a " * — Po poročilu predsednika "American Warehouse Association" je v hiadnih shrambah 15,000 milijonov tucatov jajee, radi tega, ker se čaka na priložnost, da se jajea tako pod raze, da jih bo delavcu nemogoče kupiti. Za to manipulacijo je baje mesarski trust. . . . Roparji na desni, roparji na levi, ljudstvo pa kot oropan človek v sredi. Na tem pa kralju- Headquarters Western Federation -of Miners. Is «lavnega urada Zapadne Zveze radarjev in plavžarjev. Denver, Colorado. 15. dec. 1909. glede organiziranja, kar je vsem dr-Članom Zapadne Rudarske Zveze. žavljanoin postavno zajamčeno. Dragi sodrugi in bratje! v------1 J- - -• Obveščeni ate bili skoz uradno glasilo "The Miners Magazine", kakor tudi s posebnim cirkularjem, ki je bil poslan od lokala it. 2 in 3 iz Lead City, So. Dakote, da je zvečer dne 24. novembra t. 1. velika Homestake Mining Co., ki ima svoje rudnike v Black Hills, tjo. Dakota, izdala sledeči raz-glas: Lead, So. Dakota, 24. nov. 1909. Stem dajemo naznanje, da se je v rovu Homestake Mining Co. od včeraj prenehalo z delom. T. J. GRIER, upravitelj. Sedem dni pred tem pa je izdala kompanija drugi oglas, kjer naznanja, da »e bo a 1. januarjem 1910 pričelo delati s samimi ^neorganiziranimi delavci in da se morajo vsled tega vsi, ki žele delati lie v naprej za to kompani-jo, oglasiti v pisarno najkasneje do 15. ali pa pred 15. dccembrom 1909; z drugimi besedami se pravi to, da se je d*lo našim članom dvajset dni časa, da se odločijo, bodo li postali izdajalci delavskega boja v Ameriki in da se vpelje imenovani rov kot akebs1 i. Ta izživljajoči korak delodajalcev pa je utrdil vata brato za tako odločen boj. kakor še nikdar prej tako ne, in obljubili so, da ostanejo verni edino le Zapadni Rudarski Zvezi; a kompanija, ki je vzpričo tega odločnega koraka od strani valih bratov postala ogorčena, ker se ji ni puatilo na stotine ljudi izkoriščati in ae niso hoteli obrniti od svoj* najbolje zaščitniee Western Federation of Mienra, — poslu I. i la ae je zadnjega sredstva, to je, iztirala je vse delavce na cesto, odpustila jih je od dela in prepustila gladu. Iz tega, člani Zapadne Rudarske Zve ze, zamorete soditi poloiaj vaših bratov v Black Hills. Dva tisoč in pet st9 članom vaše organizacije je odvzeta prilika, da ti slutijo vsakdanji kruh, za sebe, Žene in otroke, ker ne marajo odreči svojih pravic in nečejo obrniti organizaciji — ktero smo gojili skozi 18 let — hrbet. Vali tovariši niso sta vili nikakršnih zahtev glede plače, niti delavnega časa; vse,kar so "zakrivili" je to, da si niso pustili vzeti pravice Kompanija je izbrala zimski čas za dosego njenih namenov, dobrovedoč, da so delavci v takem čaau najbolj navezani na delo in da brez dela ni mogoče živeti. Kompanija pa je ftla Se dalje in odrekla delavcem v vseh avojih trgovinah kredit. Za te je sedaj prva skrb Zapadne Rudarske Zveze, da vsem tem preskrbi kar najhitreje mogoče nujnih življenskih potrebščin, dokler ne bo zmaga gotova. Da bo to storiti mogoče, priskočiti mora vsak delavec na pomoč, ki je član te organizacije in nosi karto te unije pri sebi. Ne zahteva se velika a\ota od vsacega posameznika, toda ako je alehernetnu znano, da je boj tovarišev v Lead, S. D., njegov boj, ter prispeva vsak mesec #1, smo si svesti, da bo ta boj konečno zmagan v prid naših tovaritav, Homestake Mine Com-panija pa prisiljena priznati, da so nje delavci člani "Zapadne Rudarske ^Zveze" v Zed. drŽavah in Canadi in jim tako pripoznati* vse pravice, ktere je organizacija izvojevala. Predsednik Zveze je izjavil, da bo vsak cent, ki bo prišel notri v ta namen, izročen za vporabo obrane bojujoč it» se v Lead City, pozival je tudi vse bojevnike, da ostanejo zaupni v svojo organizacijo. Zvrftevalni odbor Western Fed. of Miners, uvidevii nujnost potrebe, razpisal je n* vse podrejene Unije po SI mesečnih prispevkov, kteri se bodo pobirali počenži januarja 1910, in sicer ta* ko dolgo, dokler bo potrebno. Sto centov na mesec, bratje, ni mnogo za vas, ki delate, mnogo pa pomeni to za vaše tovarita v Black Hills, ki bijejo boj za zboljšanje svojega položaja in pred vsem, za priznanje naše velike organizacije W. F. of M. Nadejamo ae, da bo vsak član drage volje prispeval naloženi dolar in sicer vedno tako, da bo krajevnim taj.-bla-gnjnikom mogoče odposlati denar na svoje mesto v prvih dneh vsacega me-aeea ter, da n^ bo nobenih ugovorov, ko se gre za pomoč naflih bratov, ki so bili postavljeni brez vseh sredstev na ulico, VaM ta Zapadno Rudarsko Zvezo (W. F. of M.) ERNEST MTLLR, taj. blagajnik. je kapitalistična vlada in smehla-je gleda to igro. s s s — V Monakovem, na Nemškem se je pojavil neke čudne vrste jurist in pravni filozof. Pric Be-rotzheimer se piše ta "učenjak". V svoji knjigi "Deutschland "von heute" piše, da se beseda socialna etika pogosto izrablja v okviru pravosodja za trtačenje višjih slojev: Take kukavice se ne pojavljajo le v našem malem narodu, najdemo jih celo pri narodu, ki se ponosno imenuje: Nation der Den-ker und Diehter. Ali pa monakovskega profesorja, kot za naše "učene" kukavice velja pregovor:: Tembolj je u čem, tolikorbolj je neumen. Monakovski profesor je dokazal to, }cot slovenske "učene" kukavice s svojimi napačnimi nauki o socializmu. So pač vredni drug druzega! s s * ' — Zopet justičen umor! Joe. Bastello, star grešnik in ropar je v moundvilski ječi "Va., kjer dela pokoro za neki drugi greh, priznal, da je dne 25. sept. 1903 vbil iu oropati kontraktorja Fer-gusona v družbi dveh tovarišev. Takrat so obesili Milana Kova-čiča in Milana Petrovčiča so pa radi tega hudodelstva obsodili na 20 let ječe. Milan Kovačič je dejal pod vešali: "Sporočite materi, da sem nedolžen." Takrat je edini "Gl. Sv.", ki je zastopal svojedobno socialistično in svobodomiselno strujo, pisal, da sta Kovačič in Petrovčič nedolžna, ker je nemogoče* da bi dva preprosta delavca z elektriko pod takimi okolščinami vbila Fergusona. Meščansko jugoslovansko časopisje je pa molčalo, ali pa v jakovih člankih dalo duška, da mora rojak na vešala. Izjemo je delal le slovenski šifkartaški list v New Yorku, ki je bil ljut konkurenčen boj z nekim hrvatskim njujorškim sifkartaškim listom. Mesto, da bi se potegnil za nedolžna Hrvata, je pa opsoval vse Hrvate s tolovaji in razbojniki. Tragično smrt Kovačiča je izra-bfl v svojo reklamo. Fej! Jasno je bilo takrat, da Kovačič in Petrovčič nista zvršila umora .Saj je farmer Lewis S. Ligett, ki je prišel na lice mesta, ko se je zvršil roparski umor, izjavil, da sta Hrvata nedolžna, da so krivci imeli povsem drug obraz. Zakaj smo povedali to! Ako bi takrat nastiplo vse jugoslovansko časopisje složno ,saj je bila nedolžnost obeh Hrvatov jasno kot beli dan, bi Kovačiču ne bilo treba na vislice. Pa pribiti hočemo javno na steno, da je šifkartasko časopisje v toliki meri zakrivilo smrt Kovačiča kot slepa justica. Sifkartaškemu ca'sopisju je bil več dollar, kot resnica in življenje človeka. In Kovačič je umrl na vešalih. Blag mu sopmin! s s * —V Parizu so pred kratkim za-stavkali elektrikarji. O stavki je inozemsko časopisje poročalo malo, ker je trajala stavka le pol ure. Takrat je prišel portugalski kralj na obisk v Pariz. Vlsda francoske republike je pokazala zopet javno svojo hinavšČino. Vlada, ki je spodil« duhovnike od državnih jasli, je sprejela portugalskega kralja z vsem'sijajem, ki vendar ni nič druzega kot golo orodje klerikalizma. Jezni in grozeč so organizirani delavci gledali priprave za sprejem. Republika v bratskem objemu z monarhijo je res nekaj ostudnega. Na sprejemni dan se je imela vršiti v operi velika predstava na čast kronanemu postopaču. Veliko poslopje je žarelo v krasni električni razsvetljavi. Nakrat, kake pol ure pred predstavo so pa ugasnile vse električne lnči, gorel je plin in z rmenkssto ble- livai postopače v fraku in klaku njih gospice in gospe v baržunu in svili in posute z biseri in dragulji. V operi je nastal nemir, in vse je spraševalo, kaj je vzrok temi. Čakati ni bilo tfreba dolgo. Nakrat je prišel odbor elektri-kov k ravnatelju in mu izročil zahteve delavcev. Ravnatelj je v začetku ugovarjal. Ko mu je pa odbor izjavil kategorično, da za današnjo predstavo nc bo lu$i, ako one prizna delavakih zahtev, je vgrizuil v kislo jabolko in podpisal pogodbo. Delavci so dosegli povišanje plače in pravico do štrajka brez obveznosti. Tako zmagujejo delavci, kjer so solidarni in razumejo voditi boj s kapitalisti. IZ STRANKE. Balkansko socialistično konferenco sklicujeta sbrska in bolgarska socialno-demokratična stranka dne 77, 8. in 9. januarja (o pravoslavnem božiču) v Belgrad. Na dnevnem redu je t Balkansko vprašanje in socialna demokracija. Pozor! Kakor je razvidno iz vsprejem-nic, je večina slov. sodrugov, kateri niso ameriški držvaljani, vsled tega neaktivni v političnem gibanju oziroma ob času volitev. Sodrugi, preskrbite si državljansko pravico takoj. Kdor nima malega papirja, naj si ga preskrbi takoj. Kdor ima mali papir dve leti in je pet let v združenih državah, naj si vzame takoj druzega, to je državljansko pravico. Po preteku sedem let je mali paf>ir zopet neveljaven, nakar se ima zopet madi papir ven vzeti in zopet 2 leti čakati. Toraj sodrugi potrudite se! J. Petrich, tajnik. Socialistični klub št, 19 v Sy-gan, Pa., se je priklopil k Slovenski socialistični organizaciji v A-meriki. Odbor kluba je sledeči: Louis Glažar, tajnik, "Box 77; Jacob Drinota, finančni tajnik; John Virant, blagajnik; John Blekač, organizator; L Miklačič in M. Dermota, nadzornika. — Seja je vsako četrto nedeljo ob 2 uri popoldne v Lovro Kaučiča dvorani. — Naprej! (TOARLES MOVER, predsednik, j do svitlobo slabo in demonako ob- — V četrtek večer ob 8. uri bo imel sodr. E. V. Debs v Orchestra hali na Michigan ave. in Jackson Boulevard veliko predavanje o a-meriski justiei. "Appeal to Reason", kterega sourednik je Debs, se za ka-dar se gre za profit kapitalistov, bo sodr. Debs držal predavanje, na kterem bo neusmiljeno ožigasil sodnijo in sodnike 20. stoletja. Kakor pise 'Appeal to Reason', so poslali velikemu sodniku Gross-cupu prost ticket za to predavanje. Ustopnice je dobiti pri.'Chicago Daily Socialist\ 180 E. Washington Št. t "Glas Naroda" je skebski list — in Glasilo iifkartlt PROLETAREC PftOLITAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA * LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia luUjatelj: Jegoslovanka deUmka tiskovna druiba v Chkafo, III. Naročnina: Za Aiccrico $1.90 sa c«lo Isto. 75c >a pol Ista. Za Evropo U sa cslo Isto, |1 sa pol Ista. Ogl—i p0 itoffovorv ¡»ri »prtm»mbi biralUSa j• poUg nor «ga naananiti tudi STARI na§l»v. PROLETARIAN Owned sad published Evbsy Tumo a y bf" " S os t h Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. __ To* Jesih, President; John Petrich, Secretary; Trank Mladič, Treaaurer. i.jas :«irrioN rat*»: United Ststss sod Csnsds. u.50 s year. 75c lor bslf year. Koreifn countries $2 s year, $1 tor half year. advertising RATES on sfreement. NASLOV i ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. at BOJ KAPITALISTIČNIM MORILCEM. Vsi strokovnjaki priznajo soglasno, da premogov nrah tvori največjo nevarnost. Haz tre i be z največji»} in groznim v čin kom se dogodé navadno začetkom zime. Vladni inženirji, merodajni strokovnjaki v rudniški stroki Clarence Hall, Walter O. Snellino in R. W. Chamberlain so preiskali temeljito ta pojav in prišli do teh zaključkov. ' Veèipo raztrelb* niso provzročili plini, ampak premogov prah. ko prihaja hladno vre- - me. Premogov prah napwlni jamo, kedar je suha. In. prah, če se za* pali, pa včinkuje kot smodnik. Vsled tega je potrebno, da se v pre mogo k ope napelje vodo . in moči prah, da se zábrani raztrel-be z groznim včitikom. To »e je pa do danes vršilo le površno, ker so za namakanje jame potrebni delavci, kar zopet stane denar. Ob-eeznano je pa, da kapitalisti nočejo trmiti denarja za varstvo delavcev. Kapitalisti razsipajo de* nar. èe je pobarvani in nališpani mejtresi treba kupiti dragoceno bisernico, brzonoge ' kfcn jrf*r čiste pasmi, komfortno kočijo, ali pa avtomobil naj no v lega _ zistema. Valed tega imamo raztreibe z groznim in strašnimi posledicami. Kapitalisti razsipajo denar za udobno življenje svojcev, za varstvo delavcev pa nimajo beliča. Tako' cvete umor na debelo v premogokopih ameriške republike. William Atheron I>n Puv piše v "Technical World Magazine", da je vsled zločinske in kaznjive malomarnosti kapitalistov tekom zadnjih 18 let zgubilo svoje življenje 25 tisoč ljudi v rudnikih in premogokopih. Reci: petindvajset tisoč ljudi je umorila kapitalistična profitaželjnost. Ali ni to strašna številka, ki mora prisiliti vsakega delavca kot tudi me rod aj ne faktorje v državi do razmišljanja. Du Puv pravi nadalje v svojem Članku da sedaj ponesreči v ameriških rudnikih dvakrat toliko ljudi kot leta 1808. V tej deželi vbijejo v rudnikih na tisoč ljudi trikrat toliko premogarjev kot v Evropi. Tako se glase suhi podatki Du Puya, ki so povsem resnični, o človeških klavnicah, ktere imenujejo premogokope in rudnike. Tovariái! Delavci! Premogarji! Ali va» ne oWetava zona, ko čita-te te resnične podatke o žrtvah z bojnega polja industrije T Ali se vam ne krči srce, ko se zavedate, koliko solz, bede in siromaštva govore ti statistični podatki in koliko gorja in zla se pričakuje delavce, ako se ne odstrani današnji kapitalistični način pridelovanja t Tisti, ki se zavedate, razumete . j to, krči se vam srce, stiskate pest, ker umevate, da ste brezmočni, ker še tisoči vaših tovarišev tava v duševni tmini in se ne zavedajo, da so ljudje zistimi pravicami do življenja kot vaši izkoriščevalci — kapitalisti. Zakaj so ti tisoči brezbrižni? Zakaj se ne zavedajo človeškega dostojanstva? Zakaj ne vedo, da vse je lastnina vseh? Prižgali jim je še niste — vi zavedni delavci — luč resnice. Ncza vednežem manjka poduka. Delavci in tovariši! Tisti, ki se zavedate, da je današnji družabni red krivičen, tla kapitalistični način pridelovanja vrši uirtore na debelo v čast maliku — profitu, bodite učitelji, ozuaujevatelji resnice, ki temelji v socializma,, v edinem pravem družabnem in gospodarskem nauku do danes. In dosegli bodemo krasne Vspehe! Učite narod, da so današnje podporne jednote potrebne, ker je p roleta ree delavec zavarovan za slučaj bolezni, nezgode in smrti. Povejte narodu, da se delavci radi tega organizirajo v strokovnih zvezah unijah, da gospodarsko ne propadejo v boju za zmago socializma nad kapitalizmom. Razobložite narodu, da je potrebna politična ' organizacija delavcev v podobi socialističnih klubov; ki ima glavno zadaeo v boju u/ed delom in kapitalom: streti politično moč kapitalistov in. mesto kapitalistične družbe uveljaviti socialistično sirom sveta. V boju proti kapitalu so potrebne jednote, unije in. socialistični klubi. Prvi ti ve vrsti orga-nizarije krepite delavca gt>spo-darsko, varujete ga, da ne postane pauper — obubožan siromak. Zadnja, socialistična ima pa namen izvojevati delavcem popolno zmag«». Povejte brezbrižnim tovarišem, da so sebičneži v ožjem pomenu, ako se pridružijo le dvema prvima organizacijama in se ne pridružijo socialistični. Kdor razmišlja, razume, da jednote in utaje ne morejo obvarovati prihodnjih rodov zanamcev nboftva. ITnijti so dobre tekom življenja, jednote pa v slučajLbolczni, smrti m nezgode za hipno pomoč. Socialistične organizacije imajo pa povsem drug in širši namen. Že v današnji'družbi iztisniti kolikor največ mogoče socialnih preosnov za produktivne sloje. N. pr. Državno pomoč za slučaj bolezni, nesreče in smrti. Zavarovanje za slučaj starosti. Tro-ške za to naj nosijo delodajalci, ki tudi uživajo sadove dela. Podržavljen je obratnih sredstev, železnic. parobrodnih črt, brzojava in telefona. Državna last naj po-stauvjo tudi premogokopi in vse druge koristne naprave, ki so v splošno ljudsko dobro. Ali končni cilj socialistične stranke je: Vsa produktivna sredstva naj postanejo splošna ljudska last. S tem so na kratko in površno povedane zahteve sacia-1 is tov. Pa že te drobtinice iz programa socialistične stranke lahko prepričajo vsakega delavca, da je socialistična stranka edina stranka, ki se bori za dobrobit produktivnih stanov in je «Mlina nasprotnica kapitalizma, ki mori in davi delavce v industrielnih podjetih in premogokopih. Učite delavce, ako hočejo biti svobodni, da se morajo pridružiti socialistični stranki. Kjerkoli je le pet zavednih delavcev, naj se ustanovi socialistični klub. V svrho ustanovitve, kluba se obrnite na uredništvo 41 Pndetar-c«M ali pa kar direktno na tajnika slov. socialistične organizacije za Ameriko sodr. John Petriča. Tovariši in delavcif Organizirajte se. ako nočete, da vas kapitalisti ne bodo morili zavoljo pro-fita in teptali vaše človečanske pravice. ■ To je naša priporočba, sodite pa vi ! ______ * INDIJANCI ZAVEZNIKI ANGLEŠKE TIRANIJE. Isa ameriike revolucije. Spisal Jože Zavertnik. Po naročilu angleške vlade je general Burgoyne najel Indijance, da so morili ameri&ke kmete, njih žene in deco. Angleški vladi se je šlo, da zmaga nad puntarji in magari če Indijanci pobijejo vse ljudstvo. Zapovedniki angleške vojske so bili pa še krutejši kot njih vlada. Hrepeneli so po bojni slavi, po dlikovanju tiranske vlade. Vsako še tako podlo in kruto sredstvo jim je »k>bro do-šlo, da bi čim preje lavorike z bojnih poljan venčale njih prazne glave. Burgo.vne je določil za vsako kožo a glave (skalp) posebno nagrado, ktero prineso Indijanci v njegov* tabor. Ta nagrada je imela tak učinek na Indijance, tla niso prizanašali nikomuf. Morili so starčke, ženske in otroke. Divjali st» hujše kot nekdanji Iluni v K v ropi. Kdor jim je pri živ v roke, so ga mučili s takimi mukami, kakeršne aamorc omisliti le zver in ne človek. Jetnike so sežigali žive. strHjali nanje s C i puÄicami, ali jim pa vžigali z ožgtuiki globoke rane, Okoli svojih žrtev so plesali divji ples in pili ruin, kterega so dobivali iz angleškega tabora kot nagrado, dokler niso žrtve izdihnile vsled prestanih muk ali pa pijan Indijanec ni olajšal muke s sekiro. Taki si^ bili zavezniki angleške viade. In generala Burgoyna ni bilo sram take družbe, dasi se je rad ponašal, da je vitez od nog do glave. # Indijanci so napadali posamezne farme. V odprti bitki s puntarji st> vedno prvi bežali. Bali so se posebno puntarskih strelcev z dolgcevnimi puškami. Kjerkoli so opazili v puntarskih vrstah dolgo-cevne puške, tam jim niso ojuna-čilc nagrade iu obljube angleških častnikov. Ostali so od zadej. Vsled nagrad in ruma so Indijanci }>ovdijali takt», tla niso prizanašali niti lojalnim privržencem angleške vlade. Vbili so vsakogar» ki jim je na samoti prišel v frt»st, ne glede je li dotični prijatelj in sovražnik, da st» za kožo dobili nagrado. Kako pobesnelo st» nastopali Indijanci, dokazuje najbolje naslednji dogodek. Neki Jones «častnik v angleški armadi je najel dva glavarja različnih rodov, da gresta po njegovo nevesto in jo pripeljeta varno v angleški tabor. Oče gdč. McCrea je bil lojalen podanik angleškega kralja. Naseljen jc bil v obližju forte Edward. Jones je obljubil, da dotienemu izroči sodček ruma, ki pripelje nevesto varno v zavetje. G'fČ. McOrea se je oblekla praznično, da se sestane s svojim ženinom in je radovoljno sledila indijanskim varuhom. .Ali indijanska glavarja nista drtig druzemii privosičia sodčka ruma in pričela sta se prepirati radi nagrade. Nakrat je nekdo iz med njiju vdaril gospodično s sekiro po glavi in jo vbil. Ta dogotlek je silno razburil ameriške puntarj^ ker je angleška vlada najela take podivjane zaveznike, da bi vrifla ob tla revolucijo v ameriški koloniji. Vsta-ški general Gates je to sramoto za angleško vlado v nekem govoru pribil javno na steno. Ze leta 177."». kt» je nastala i^a-(pet ost med Anglijo in njenimi ameriškimi kolonijami je neki Stuart, agent angleške vlade ščuval indijanske rt ulove na zapadu južnih držav. Pri divjakih je našel poslušna vsesa. Dejal jim je, da so se Američani brez vzroka dvignili proti britski vladi, da bi onemogočili vladi dajati Indijancem obleke, streliva in orožja. Neki Möse* Kirkland iz južne Karoline, kterega so najeli Stuart in drugi oboževalci angleške tiranije, se je imel dogovoriti z general Oage-om, da napade na vzhodu vstaše z morja in na suhem, zadaj za hrbtom bi pa Indijanci iz rodu Cherokee in Creek (Cirok.v in Krik) zvršili krvavo delo. Ova duha Kirklanda so pa na potu v Boston vjeli. Pri njem st» našli listine, v kterih je bilo izdajstvo napisana na drobno. Ameriški vstaši st» skušali z lepa pridobit i Indijance za sebe. Opravili niso nič. Komaj je sir Peter Parker priplul s svojim brodo-vjem pred Charleston, so Indijanci zagrabili za bojno sekiro. Nastopali so kot na severu. Morili, požigali in plenili so. A-li dne 28. jun. 1776 je pričela bitka pri Charlestons sir Henrv Clinton je vodil angleško vojsko na suhem, sir Peter Parker je pa za povedal brodovoju. Glavni poveljnik ameriških vstašev na jugu je bil general Lee, podpovejlnika pa Armstrong in Howe. V tej bitki so vstaAi sijajno odbili naskok Angležev. Potopili no ladijo Acteon in Parker je bil prisiljen ostaviti s svojim brodovjem Charleston.' Še le zdaj so se lAhko vstaši rešili indijanske nadloge. Zagrabili so jih, od dveh strani in jih pognali nazaj v njih lovišča. Listu v podporo. Drskar na agitaciji v Kenoshi 25 c.; A. R -I in I. R—n (a) 50 c.; Frank s Kenoshe 10c. Skupaj Kenosha $1.35. — Fr. Podboj, Cone-niaugh, Pa., $1.50; J. Šolar, Seattle. Wash., 50 c.; po John Oolkon-du iz Me M cht »n, W. Va.. #:i.00. Vsem zahvala! Naše čitatelje opozarjamo, da kupijo ran zdravila pri Dr. W. O. Ohlendorf, Blue Inland Ave. (Olej oglas.) PROSPERITET A. Kapitalisti se zopet pripravljajo /ji dobre čase. Vsaj znamenja | so taka, ki pričajo, da bo industrija zopet oživela Do danes še niso izčrpani vsi trgi in viri za kapitalistični» produkcijo. Po krizi vsled nad produkcije na svetovnem trgu in napettisti na denar-ueiu trgu, bi morala zopet logično oživeti industrija. Ali' kapitalisti ne čakajo danes tako dolgo. Pt»stali so lačni divi-dend. Bančne obresti jim ne zadostujejo in zategadel se spuščajo že v nove špekulacije, ki jim obetajo ogromen dobiček, ne tla bi čakali, tla je gosptslarska kriza povrnem za vršila svoje delo. Kakšna razlika med zadnjo in predzadnjo krizo! Kapitalisti sf> pričeli znova špekulirati še predno je zadnja kriza zbrisala svoje sledove. Tej špekulaciji bo sledilo oživljanje industrije. Buržoazija pleše kot nora okoli svojega malika — pro lita. Ona hoče denar, mnogo denarja in se ne zmeni za svareči glas konzervativnih finančnikov. Ker se pa industrielni razvoj ne da voditi skozi bančne naredbe, truste in druge slične kapitalistične naprave, se lah ko pripeti, tla tej špekulaciji sledi strahovit polom, ali pa da špekulaeija prinese res dobre čase - . seveda za kapitaliste, tla se bo kapitalistom kar vsipal profit. Letošnja spomlad mora prinesti odločitev. Znamenja st» taka. Ali |M»loin ali pa oživljenje id ust rije. Ako bi) oživela industrija, tedaj bodo kapitalisti to' oživljenje izrabili do pičiee, tla jih kriza ne bo zadela trdo. In to si zapomnite delavci, ki ste organizirani v strokovnih društva h in zvezah. Iztisnite >iz kapitalistov v podobi plač, kolikor največ morete. Ko napt»či kriza, vas bodo kapitalisti posadili na cesto. Kapitalisti se pripravljajo za žetev. Bodite pripravljeni tudi delavci, tla vas prihtnlnja.kriza ne zadenj» zopet tako hudo, kot vas je vdarila zadnja. PRAVLJICA.*) Učenjak z ueenjaško brado in neenjaškimi očali sedi v gostilni pri mizi. Srb. ki krošnjari s palicami. pipami n bodali, pristopi k njemu. ' Kupi palico!" — "Ne, tvoje palice gotovo niso iz les^u, ampak iz sadre, rujavo pobarvene. Saj vas poznamo, sleparje!" "(ioaptul, kupi jantarjevo pi-pico!'" '—r "Vas jantar j j« rmeno steklo. goljuf!" "Gospod, gospod, kupi suknjič! Denarja potrebujem." ;— "Falot ,tvoj suknjič je gotovo razjed en tsl uši in moljev Kdo bi vam zaupal?" "Gospod, gospod, gospod, zelo slabo se nam godi. Kupi si bodalo!" — "Va-ša bodala so gotovo ponarejena iz papirja ali je pa na njih kri od petsto umorov." "Milostni gospod, bodi -dober, kupi kaj . . ." — "Slepar! Nikdar od vas! Vse pofel in ponaredba! Poberi se!" Srbski krošnjar se premakne s čudovito počasnostjo z mesta. Naenkrat se spomni nečesa in se vrne "Milostni, dobri gospod baron! Kupi si lepih srbskih originalnih tajnih dokumentov! Zelo pristno!" Takrat prime Nemec hitro, zadovoljno si pogladivši brador za denarnico in se smeje: "Pristni tajni dokumenti! Hitro sem ž njimi! Te potrebujem za svoja znanstvena dela!" •) To izvrstno satírico je objavila pred kratkem bratska dun. Arbeiter Zeitung" in "Rdeči Prapor". ; KNJIŽEVNOST. fcas tiak. Naši Zapiski za december imajo sledečo vsebino: Dr. Dermota: Slovenska inteligenca in prolc-tarjat; -- L. Turna : Ženska v politiki; — Dr. Bogumil Vo&njak: O pomenu sociologije; — Dr. Dermota: Jugosl. konferenea v Ljubljani. — Pregled'. Kulturni; Politika; Šolstvo; Literatura. Ker je to poslednja številka šestega letnjka, je številk? priložen tudi apel na naročnike za bodoče leto. Apel se gltUi doslovno: Naročnikom in čltateljem! "Naii /apinki" He » prihodu jim letnikom pove/ajo. Isbajali body v me nosnih «vezkih, obnegujo£ih po 2 ti- rtk <»\ ni poli. . Povečanje je bilo potrebno: ua do itedanjem prostoru ni bilo mogoče podajati kolikortoliko popolnega pregleda niti 'o slovenskem kulturnem, j>oliti-¿nem, gospodarskem in »metalnem iiv-— kaj žele o svetovnem! Vsled tesnega proatora so trpeli vsi — ¿ita-teljl, not rudniki iu uredniAtvo. V novem letniku bo torej beseda proste,j^a, poguiuuejša iu jmpolnejAa. Zato vabimo vse sotruduike, da vztrajajo z nami, in vse slovenske pisatelje, ki jim je m ari liapredek naAega ljudstva. du se nnm pridružijo in z nami sodelujejo. Sh| je evidentno, da filo-veuei ne moremo več pogrevati moder-no-znanstvene revije, in du se v tako revijo morejo razviti le 4NaAi Zapiski'! Kvidentno je, da slovenski moderni znanstvenik ne najde d>ugod svobodne tribune, nogo v naAeiit listu. Neresnico bi govorili, ¿e ne bi tega priznavali. . Hmer revije ostane ista kakor doslej. Nimamo prav nobenega razloga, da jo izpreminjamo ali komurkoli akomodi-ramo. Takoj za prve Atevilke prihodnjega letnika imamo pripravljene razprave in članke: Iz |M»litične korespondenc« dr. Janeza Bleiweisa. — Anarhizem IT. del. Socializem posameznika. — Mnsarykova praktična filozofija. — Ptič Samo Iiv in Kristov problem. — Nekaj o šolah. — L t. d. Preglede in rubrike hočemo izpopolniti. Izdajati začnemo KO pet knjižico "Na-Aih Zapiskov", ki naj bo zbirka modernih, znanstvenih in leposlovnih del. Cena lista se vKljub temu, da bomo prlnaiali gradiva za 8 strani več ▼ vsaki številki, ne ispremeni. Zato mislimo, da na* apel na vse zavedo in po moderni izobrazbi hrepeneče občinstvo slovensko ne more in ne sme ostati brez odmeva, ampak da se mu odzove vsa slovenska čitnjoča pu hlika in naroči na 4 'Naše Zapiske", ki stanejo ni leto samo 4 K Si) v poštnino vred! Uredništvo in upravništvo ' "Naših Zapiskov'Y: — "The Evolutionist" za december ima sledečo vsebino; "A Cheap but indisperisible Book", by the Editor; — * * H^ »11 of Honor of Working Class Educationists"; — "The Evolutionists Library Club", by the Editor; — I/cwis-Kennedy Debate, complete. "Evolutionist" stane 75 e.^za celo leto in se ga naroči na 180 E. Washington St.. Chicago, 111. Kdor razume angleški, je dobro, tla se naroči ua ta mesečnik. Dopisi« MeMehon. VV. Va., v jan. 1910. Cenjeni sodr. urednik! Tukaj vai^i pošiljam svoto $5.25. Od te svote za računajte za me ce-loletuo naročnino, za tlnizega |>a. kterega naslov vam prilagam. 75 e., drugih $3 pa je za listu v podporo. Darovali so siedeči z sledečim narekom: Ker imamo danes veselo družbo J. Uolkonda 50 e.; ker se otl "G. N." še nisem dal (sicO nikdar preslepiti Nace Žleinber-ger 50 c.; ker kot Nemec ljubim socijalistieno propagando, ki je za dobrobit Človeštva Albert Stri-jezinski 50 c.; ker sem na svet večer "mufal" John Mezel 25 c.; ker ni bil dober vin tla Fani <*olkontla 25 c.; 5 let stara Maria Mezel 5 c.; ker smo še enega bojevnika dobili 5 c.; ker je sneg zapadel in sem se preti št rit kart» pelja'1 s "škorn" cugotn 5 c.; da bi skoraj slovenska hiuavsčina in nevt>sčlji-vost zginila da Nace Žleruberger 10 e.; ker je S. N. P. J. postala dobra mati slovenskih delavcev da N. Ž. »10 e.; de'b še večkrat prišel v tako družbo da N. Ž. 10c.; ker sem odnesefr ključ iz CNevelan-da 10 c.; ker ga bo treba nazaj nositi 10 Ci; naj ga Mica nese 5 c. ; dc'b šov ves vrag v koš 5 c. S pozdravom 1 ^ohn/Oolkonda. Chisholm, Minn., 6. jan. 1910. Cenjeno uredništva! .\|olim vas, da uvrstite ovo par fedaka u naš delavski list "Prole-tarec", koje bi rado priobčiti cjc-lt»m ratlničtvu do znanja o našem delavskem životu v ovoj zemlji. Sili me o t o me govoriti jer naše delavstvo zaostaje prosvjetom iza drugim naroda u novoj domovini, a svaki zaostatak bit če teš-ko breme za nas i naše mladje. Velika krivda k tortie jest, jer se naše delavstvo podalo pijančevanju i razkoši prjeko mjera. Tome uzrok so pokvarene rtovi-ne, koje nam šiloma nameČu Oen-čine, koje «u se dovukle za naiua iz starog kraja. Ovc novine pišu sva&ta šta uije dobro za radnika; svakojake bez misel ne članke se dobi nutra. a nima niti jeden jedro uka. Ovi časniki samo se hvalijo i kaiu, kakovi dobrotvorci su — a v jedru so naši največji neprija-telji. Zato radniei! Kad pride naoko-' lo kakav genčina sa ta k i vi mi no-vinama, šifkartami i knjigama iz onih oficev, postavite ga na piano, kako 80 to naši delavci bacilij van Zottija agenta. Ne dajte se raznim Brozičem, Sakserem in Zottijem! Naši listovi su "ProJetarec" in "Kadnička Straža"! Stanko Boeič. . Listnica uredništva. Tony Pierce, Iinperial, Pa.: Vas dopis objavimo prihodnjič! — Pozdrav! •• POZOR V prometu so ponarejeni bankovci |»o dolarju. Falsifikati so takt> izborni. da jih je težko ločiti och pravih. Po skrbni prei*kavf se— pozna, da so nekoliko debelejši kot pravi; Na falsifikatih je črka R in številka 92,78^,4452. Iz Londona prihaja vest. tla je zastav kal o 20 tisoč premogar-jev, ker se delodajalci vpirajo, da bi se do pičiee izvajal zakon za osemurni delavnik, ki jc s prvim januarjem postal pravomočen. — V Kanadi tudi narašča pro-hibicioniško gibanje. Apostelji vode so pridno na delu, kar dokazuje izid glasovanja državi Onta-rio o prohibicioniškem zakonu, ki je enak ilinojskemu. Aka hočeš dobro naravno riao piti, oglasi se pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Island Ave.- Telefon Canal H42 CHICAGO Pri njemu dobiš najbolja kalifornijska in importirana vina. Kako so nastale vere in bogovi Po Ingeranllovih apiaih sa Slovence priredil Ivan Kakar. 1? SEDAJ SAMO lSc. Dobi «c pri izdajatelju: - Ivanu Kaker 1922 Lailin St. Chicago, IU. Rabite premog? Rabite drva? To vam najboljše in najhitrejša preskrbi FRANK UD0VIÛ, EKSPRESMAN Ali se selite? 1343 W. 18th Street pri Blue Island Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža po^U^vo, premog, drva in drugo. Oglasite ae ori tiieir. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. KKOLETAKíU Socialistični katekizem. | govor* h Kari Martsovl knjigi ."Kritika politične ekonomije," --1857.) (Dalje) I je socializem? V Kaj Je *lavni PrinciP »oci^»tov? Ifedustrialiin demokracija." ! "Organizirati vse delavec in ti ET ste, ki s prvimi simpati/irajo. v 'Državna lastnina in uprava >4Ím) politično stranko, kt^ra ima Industrije, ki proizvoja boga-»am^n, prodreti v v*.« pnatavo Wilshire.) jdajne /astope in jih izrabiti kot «Socializem pomeni nov drula- aredatvo za transformacijo seda-s i s 11 • 11! : :•.:•!; . na skupni atytemi privatne lastnine lektivni) lastnini vseh sred- proizvajalnih in razdeljevalnih za proizvajanje in razdclje sredatev v sistem skupnega last-jo in na kooperativnem delu nütvs." (Platforma ameriške soljudi. kteri so tclemiio in du- jCialističnc stranke.) • ^ ■I zmožni /a drlo.' Dr A Kaj socialisti v glavnem že danes J.) I zahtevajo? m>M\ru T'""1 ',,nfbní 1. Owmurtii ilclii vuik za VS, ,1,-' ali red. v kterem bodo vsi' k, ...... . lavee. Ije proizvajalci in obenem vsi ... , . , rf*.; } ... . 2. Splošno povišan.), plač, da tanki svojih proizvodov, rroi/. ' ' , . • , , i Vsak delavce lahko dostojno prc- lo ne bo samo za porabo m i #i ■ A.A.A.A.A. A.A, A. A.A. A. A. Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar ¿h samo $1. — pri V. J. Kubelka. 538 W. 145 St.. New York, N. Y. ■ft "WWW živi sebe in družino. >fit ufktermkov kakor ,1»». {)| živ|j<„lsk(( vanm8t tdo so socialisti? lavrev v rudnikih, premogokopili. 44CS . . • » | ..»; i • tvornieah in na železnicah'. tfJoeialist je, kdor zali, da je . V. V" t i.: i . i i 4. Odpravo otroškega m zen-»trodno bogastvo skupna lastni- 1 , . . , . mS^ i- , . skega dela v tvoniirah m rudnina vsega ljudstva, ne pa samo ne- * kterih ljudi." (\Vilshire.); Socialist je, kdor si resnično želi, da se današnji kapitalistični sist in spremeni, v socialističnega Ktere so glavne politične zahteve kih. 5. IVnzijo za telesno pohabljene. onemogle in stare delavec. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. lin-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1243 W. 18th St. Chicago, m. Sodrugi! Priporočaj* te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, 111. Ima v ©¿jo zalogo ar, veri tie, p reta oo v in drugih drago tin. Izvrtajo tudi vaakovretn« popravila v tej atroki p« telo nitki eeoi. Obiiéiie ga! POZOR! POZOR! R!. I in da postane privatna lastnina „sredstev za produkcijo skupna ameriških socialistov? 1. Revizij« ustave, i 1 * sest vseh ljudi in kteri v done- •_> Absolutna svobodna govora. > tega cilja aktivno sodeluje v tiska in zborovanja. litičnih in gospodarskih bojih I 3. Volitev predsednika direkt- lr« I___ jnednarodne socialistične stranke. o vemo, da je socializem bodoči družabni sistem? . Iz proučevanja naturnega žagana v razvoju čoveške družbe. Kakšen .je ta zakon? V Povej mi, kako ljudje dobijo, da se preži ve, in povedal ti bom, kdo so." (Charles H. Kerr.) Naturni zakon v razvoju člo-| veštva nam pove, da ni 44 vedno tako bilo", kakor je danes, in tudi vedno ne bo. Kakor se je človeštvo razvilo iz nižjih živalskih form, tako se tudi vedno spremi-njajo njegove družabne razmere. ■ Primitivni komunizem je ubila forma prvega barbarskega samo-držtva ali absolutizma in ta je plenil pod mogočnim plemstvom L.Ju.1—fevdalizmom v srednjem veku. Oboje kajti t ml i v fevdalizmu se je ohranilo še mnogo sta-\ roveskega barbarizma in telesne siržnosti. in nekaj teh staroveskih ostankov živi še dandanes: vojna, smrtna kazen, religije, monar-h¡stična vlada itd. — je pa pogoltnil kapitalizem. Toda kapitalizem si je tudi že nastavil sekiro i na vrat. V svoji lastni preobjelo-sti bo poginil. Ogromno kopičenje kapitala (tnisti) na jed ni in | skrajna beda proletarijata na ¡L drugi strani mora neizogibno po-■¡uzročiti v bližnji bodočnosti stra-p sen svetovni gospodarski polom, k terenu» sledi družabna revoluci-[ ja -tin kapitalizma bo konec. Ka-I pitalizem tudi že pripravlja pot I socalistični družbi.. Gigant ni moderni stroji so kooperirali delo: ¡.delavec je navezan na delavca; potemtakem delo je že kolektivno — delavstvo proizvaja vzajemno; vsakdo izvrši le gotov del produkta — edino, kar je se treba: razlastiti kapitaliste, bodisi potom politične zmage v postavo-dajnih zastopih ali potom even-tuelnega prevrata, in socializem j« tukaj. "Različne struje industrije u-stvarjajo različne družabne razmere. Skupnost teh razmer tvori gospodarsko stavbo in temelj družbe. In na tem temelju se tudi zida politična nadatavba. Obenem se naslanjajo na ta temelj tudi gotove forme družabne zavednosti ali takozvano javno mnenje. Način proizvajanja življenskih potrebščin narekuje obenem družabno, politično in razumniiko gibanje loveštvo vobče. Moti se, kdor misli, da prvotno zavedanje Človeka mu daje eksistenco do .| življenja; ravno nasprotno: so-cislne razmere ustvarjajo v človeku njegovo zavedanje in predsodke, Mase ljudij pa, ki proizvajajo življenske potrebščine, pridejo v gotovi dobi svojega razvoja v .nasprotje s starim načinom produkcije ali z zastarelimi razmerami lafltnifttva, ki ne odgovarja -t. S*0 duhu časa, niti življen^kim ^Kogojem produktivnih mas» in ko to cgodi«na.stane epoha socialne »M družabne revolucije; prefeod rz jHrd^ega sistema v drugega. S B spremenit vi jo gos podaja k e ga t«^-i melja pa pade prejalistej tudi cela politična nadstavlui." (I* piod- no po ljudstvu. ' 4. Odprava wnatne z*l)ornice. 5. OrH oče vanje ljudstva po splošnem glasovanju v potrjanju in zavračanju novoizdelanih zakonov. ' z 6. Pravico ostavljanja nevrednih vladnih uradnikov po ljudstvu. \ ^ 7. Volitev zveznih sodnikov direktno po ljudstvu in le za kratka dobo 8. Jednake politične pravic*' za moža in ženo. Ali so ameriški socialisti v zvezi z evropskimi socialisti? Da! Socialisti v Združenih državah pošiljajo svoje zastopnike na internacijonalni socialistični kongres. Kterim potom nameravajo socialisti doseči svoj cilj? Potom glasovnice, s ktero bi delavski razred dobil politično premoč nad' vsemi ostalimi političnimi silami. "Potom družabne revolucije." (Vail.) J Kaj je družabna revolucija? "Popolna sprememba družabnega reda po združenem dejanskem nastopu ljudi."- (Kautsky.) Soglašajo li socialisti z družabno* revolucijo? pa. Kari Marka pravi: t4Spre-memba gospodarskega temelja pride veliko prej, ako se naglo, prevratno spremene temelji pravosodne in politične nadstavbe v človeški družbi." Kaj je razlike, ako zremo iz gospodarskega stališča, med družabno evolucijo in družabno revolucijo? Prva je naravna, nezavedajoča se sprememba industrialnih metod proizvajanja; druga je pa zavedajoča se sprememba prešnje-ga, ktera se izvrši po potrebi bodisi v političnih, verskih ali ideo-logičnih institucijah. Kdo tvori delavski razred? "Ne samo delavci, kteri delajo z rokami, temveč vsakdo, kdor ne živi od dela drugih." — (Lie*b-kneeht.) Vsak suženj inaiine; mezdni suženj, pa naj opravlja telesno jili duševno delo; prolitarijat. , Kdo tvori kapitalistični razred? Delodajalci; buržoazija; 4 4 gospodarji kruha". Kdo je proletarec? "Kdor nhna ničesar razen svoje delavne sile, '.ktero mora kot svojo jedino lastnino, da se preživi, prodajati od dneva do dneva temu ali onemu kapitalistu; delojemalec; mezdni delavec."(Alev.) Proletarec je vsak človek, kteri nima ničesar dritzega kakor svinjo roko, s kterimi ,mora delati za druge (kapitaliste), da se tako preživi. Kaj je burioaizija? 44 Razred modernih kapitalistov, lastnikov sredstev za družabno produkcijo in dajalcev mezdnega dela." .(Marks jn Kngef*.) (Še pride.) SLOV. SOG. KLUB ST. 1 --— VCHICAGU—-- . priredi letos *<• liko slavnost PARIŠKE KOMUNE Ta slavnost se vrši v nedeljo, dne 20. marea t L v veliki hali NARODNE DVORANE 1802 So. Center Ave. N.» jpregr imu bo igrokaa alavaottcn govor, tamlmranje 1.1 p ros t.-i VAhAfA: NS tančneji program se objavi pozneje. ODBOR. Ce rabite express kočijo, seno za živino in sploh reči, ki spadafo v sta|no stroko ---se oglasite pri--- W. J. BRENNAN, La Salle, 111 1132 -Ist St. TELEPHONE 380 R. VABILO NA VESELICO! ktero priredi | PRIŠTVO SLA VIJ A. §T. 1 S. N. P. J., II 1 dne 23. Jan. t L v prostorih Narodna Dvorane i: 1802 So. Center Ave. Veselica se prične točno ob 2. uri popoldne Program bogat K obilni udeležbi vabi ODBOt. Halo, Johtiy! Kje »i pa bil včeraj? Saj ve* kje, tam kjer je največ labave. Ali &e ne ve* da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 1807 So. Centre Ave. Chicago, 111. Društvene regalie, kape, prekoramnlce, bandera itd. ta Hlov^uaka drufttva najbolje preskrbi Emil Bachtnan 1710 So. Centre ave., Chicago, 111. Novo Odlikovanje! M v •ritih m u '.t* DR. FERDINAND HARTMANN je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen za prve6a primarija v new y0rku To novo odlikovanje naSe^a zdravnika je velika sreča xa Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni PAZITE Dr. Ferd, Hartmann veli: „Poprej nego pišete kateremu zdravniku in poprej predno pričnete rabi-ti kakšna zdravila — opišite iskreno in brez sramovanja svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet * kaj Vam je sto. riti. On trdi, da večina boleznij, na katerih na i rojaki trpijo, prihaja vsled neptavilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistema. DR FERD. HARTMANN je danas navsaki naCin prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONIČNE BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE - kakor tudi za VSE TAJNE BOLEZNI M02A IN ¿ENE- r.ima toraj^ bolnika, katerega on ne bi bil popolnoma oziWvil. - ZATORAJ ROJAKI ako potrebujete kaklnr a cdravr.:±cp nasveta a-li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno i.i.s popolnim za-upanjem naznanite mu vse Va e. simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljša zdravila. Vsa pisma naslavljajte točno in edino lc na: Dr. Ferd. Hartmann 218 EAST 14. ST. NKW YORK, N. V. Slovencem in Hrvatom! naenanjamo, da UsdeJojemo ranmomtne nhl^U P° oftjnovejiem kroju. Unijako delo; tarpedfcno In liteo UU1CHC) y ^jofi imamo tudi rame druge potretoééine, k epa. da ji t delokrog oprave — oblak Pridite in oglejte ai na*o izloibo. Z ▼aero •po ko ram je« tsr NE ZAMUDITE. Ako nameravate dati vašim p ij ite lem ali sorodnikojji * • sliko kot Božično darilo, je izkušeni fotografist tisti, ki izdeluje slike, da vzbujajo pozornost. Povečuje slike na sve načine. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 287. USTA NOV LJBNO 1883. Izdelujemo Prodajemo obleke po meri po *20. »22, *25. gotove obleke po *10, *12, Í15. Imamo zalogo modernih klo- bukov v najraznovrstnih boja h. V zalogi imamo tudi veliko zalogo s aje. kravat. jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča || IQ| M jk lir|7 PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI IVl/tlVlEiII, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 11!. Zdravljenje v 5 dneh bres noža in bolečin (RAZŠIRANJE Varicocele, Hydrocele Oadravim vaaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, Strieturi. Dalje oadravim naletljiro sastruylanja, iivine nasmoftnoati, ▼oda- aieo Hi bolezni tiioiih m molkih. Ta prilika ja dana tiatim, ki »o isdali ta velika »roU tdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj name« je, p» karati raem, ki to bili sdrarljeni od tueator tdrarnik« brezuspešno, da poeednjem le jat adino eredatvo, • kterim zdravim vapeino. Za navapatao idravljanje nI treba plakati—la sa vapaino Oadravim poiitivno ftelode€ne bolesni, pljutaa, na jetrlk in ledvicah ne glade kako etara je bolecen. Tajne moftke bolami zdravim hitro, r.a atalno in tajno. iiv£ane onemogloati, alaboat, rguba- krepoeti, napor, »aetruplenje in tgnba voda. Pljuča, naduho, Bronehitia, arAne bolezni in pljučne zdravim t mojo najnovejšo metodo. .. ž enake bolezni v ozadju, beli tok in druge sdravim ta atalno. — fcaatrupljenje in vae druge koine bolezni kakor priUe, ture, garje, otekline.—Motni tok in druge bolezni. Prelita in avatuja aaatonj. DR. KIN8, 41 SO. CLARK ST., OHIOAOO. (Med. Randolph in Lake Si.) Uraduje: od S ure zjut. do 8. ure zveter. V nedeljo: od 9 ure zjat. do 4 ure popi ALOIS VANA izdelovatelj i sodovlcc, mineralne vode i/ raznih neopojnIH pijač. 1837 So Fisk St. Tel. Canal 1405 Jako važno vpra*an|e? 14 Ali sffm žc poslal zaostalo naročnino ns "ProletArca"t % da nil —- v 1 PRO Delavec Ševirjov. Povast iaaa dob« ruske revolucije Spii&l M. ArcibaAev. Poslovenil Jože $avertnik. (Dalje). "Vdaj »e!. . . Uloiuite vratal" "Vrag vas naj vzame^" poleg je pa priložil že mautno rusko kletvico. Rjul je, kot bi bil obaeden, mej tem pa trgal papir. Nakrat ao zapokala vrata, trske so letele na vae strani in zazijala je iiroka razpoka. Skozi razpoko je pa silila temna m puško v roki. Aladjev je vstrelil. Rrmenkast blisk je švignil po sobi, nekdo je zakričal bolestno in padel nazaj v hodnik. "Držite ga! Primte ga! Streljajte!" se je čulo vpitje navskriž. Aladjev je čepel na prstih, oblečen v samo srajco in s skuštranimi lasmi; oči .so se mu bliskale kot blaznežu, roko je imel stegneno proti temni razpoki, v kteri je držal samokres in iz kterega je pošiljal strel za strelom. V svoji duši ni občutil druzega kot sovraž* tvo, kakršno občuti Človek, kedar pogazi strupeno golazen, kot če vbije 'sovražnika, zadavi žrtev. Nakrat je papir gorel s plamenom.Zaprl je vratica, s stene je pa padla podoba, za njo se je pa vsul beli prah. Aladjev je skočil na stran in se ob steni plazil do vrat. Plamen iz puškinih cevi, mu je skoraj vdaril v obraz, z enim akokom je bil pri vratih in porinil je samokres v luknjo in vstrelil je dvakrat proti telesom, kterih se je s cevjo skoraj dotaknil. "V hodniku je nastal krik. Streljanje je poneh^o in človek je vzdihoval in stokalM "Aha," je zaklical Aladjev z veseljem, kot da bi bil pripravljen streljati in vbijati bre^ konca, u "Stojte!. . . Brani se. . . Pojdimo vtdrugo sobo," se je čulo več glasov. Z vso močjo je Aladjev zgrabil za omaro in jo porinil pred razpo ko v vratih. Planil je k peči in zažgal kupček strganega papirja. Veselo je znova zaplapolal ogenj in svetil v razpoko v vratih. Aladjev se je naslonil na kot in Se ozrl po sobi. Pq sobi se je razlila svitloba vzhajočega solnca. Žalostno je zgledalo po njegovi stari prijetni sobici. Svetilka je ležela v luži petroleja; slika Tolstoja je visela po strani in bila je preluknana po kroglji iz puške; po tleh je ležal bel prah in dim se je vil skozi odprto okno. Aladjevu se je dozdevalo, da je zblaznel. Nikakor ni hotel verjeti, da je vse gola resnica. Včeraj, še nekaj ur preje je sedel pri mizi in pisal. Vse se je oživelo v njemu, knjige, podobe, papir.Neskon-Čna tuga je pretresla njegovo dušo. Na mizi je videl svoje knjige, na steni... in žalosten je posegel z roko v lase. Njegova prihodnjost polna dela v družbi ljubljenih ljudi je hitela v duhu mimo njega Prihodnjost, ki naj bi prišla in ne bo prišla. "Smrt," se je v njem oglasil obupno notranji glas. "Zakaj se je to z vršilo T Kaj se je zgodilo t Le neumen slučaj. . je premišljal. Udarec za udarcem je padal po stranskih vratih. Po hodniku so vlekli nekaj težkega. Nakrat so počili zopet streli in trske so občutljivo ranile Aladjeva na obrazu, da mu je kri zalila obraz. "Ah, tako!" je razmisljeval mirno. . . "Če je takol" Veselo, maščevalno sovražtvo se je rodilo v njegovi duši. Hripavo je zaklical neko besedo. Plazil je kot mačka k postelji in stegnil roko po bombi. oveljstvom orožnikov. Podla ii-dajica, kri in meso istega naroda je za denar izdala njih Skrivno taborišče na majevički planini. V temni noči se jim je posrečilo ubežati in prodreti skofci šh*afueske vrste, ki »o jih obkolile kot železen obroč. Drugi dan ao naili štrafuni prazno taiborišče. Zdaj so za njim, kot lovski pes za zajcem. Pazno stopa vodja in posluša, ae li čuje žlobodranje in .šumenje Drinje. Drinja pomeni rešitev. Na bregu je srbska zemlja. Tako hiti vstaška četa skozi temno in gosto šumo. Drinja je še daleč, noč pa že vsipa svoje temne sence na sence na zemljo. Poznati ni steze, ne pota, poiskati bo treba skrivi-šče za prenočenje. Vodja da znamenje in četa se ustavi. Kratek, pritajen pogovor in četa poleže na vlažni gozdni zemlji. Tiho odhajajo straže na odkazana mesta . . . Grobna tišina nastane v šumi, le v daljavi je čuti skovikanje sove* ki iače plena in naznanja smrt in nesrečo. Xa najnevarnejšem mestu proti zahodu je na straži Ivo, mlad vstaš, star komaj 20 det. Mater je zgubil v nežni mladosti, očeta in brata so vbili švabski vojaki. Prisegel je, da ju maščuje iu ne od-odloži puške, dokler zadnji ¿vab-ski vojak ne zapusti divne Bosne. Ali švabskih vojakov je kot listja in trave, o majhnih vspehih je sreča junaška zapustila vstaAe in zdaj je na begu. Ivo leži- v gostem smrečevju. Svetijo se le njegove oči, ki skušajo prodrati gosto temo, njegovo uho pa pazi na vsak sum, ki se pojavlja v veličastveni tihoti. Poleg njega lezi starec, ki ga ima .nadomestiti na straii po polnoči. Starec spi. Truden ije od pota in nabaviti si mora moči. da ga spanec ne premaga na straži. Ivo gleda v noč, po njegovih možganih pa misel podi misel. Spominja se bojev s turškimi pašami. agi in begi. Narod je stri njih moč. Že sta se imeli Bosna in Hercegovina združiti s Srbijo, kar vderejo v Bosno in Hercegovino švabski vojaki, da napravijo red in mir. Kdo jih je pozval? Kje so bili takrat, ko so se Bošnjaki in Hercegovci borili proti turškemu nasilju in tiraniji in s potoki krvi močili rodno zemljo? Kdo jih je poslal? Kdo jim daje pravo, da se obnašajo kot gospodarji? . . . V nočni tihoti poči suhljad. Nekdo stopa previdno in se bliža straži. Ivo dvigne glavo in gleda pazno v smeri, odkoder prihaja •lahek šum. Ha, vtemii zasvetlika bajonet Savo beži, rešite se, branim vas beg, reče Ivo starcu in pro-budi ga iz sna. "Požuri se, da ne bo prepozno!" Savo razume. Potegniti hoče mladeniča s seboj, a Ivo pokaže s prstom proti skrivisču. Tihi koraki se bližajo. Vsaka sekunda je večnost. Zopet zasvetijo bajoneti. Blizu so. Komaj dvanajst do petnajst korakov. Ivo pomeri v sredo in sproži. Za-čuje se bolesten krik. Zadel je. Od skrivišča zagrmi salva iz vsta-ških pušk. Pa tudi štrafuni ne drže križem rok. Ivo začuje povelje v tujem, nerazumnem jeziku, za kterim se oglasi za strelom. Ivo menja pozicijo za pozicijo. Na trebuhu lazi od drevesa d-6 drevesa in pošilja kroglje v švabske vrste. Prevariti jih hoče. Obuditi hoče misel, da se jim je postavila cela vstaška Četa v bran. Kroglja ga za dene v ramo, zopet dmga v stegno. Ivo ne odneha. Komaj še giblje, gorka krt curlja po životu, prsih in nogah. A Ivo strelja. Kedar začuje bolesten krik v sovražnih vrstah, zasveti junaški ogenj v njegovih očeh, v njegovi duši poraja z nova up, da se mu posreči rešiti svoje rodne brate smrti na vislicah. Rane ga skljo, moč mu peša, njegova kri pa zapušča sled in se trdi na zemlji. Njegove možgane nekaj pritiska ,objemlje ga omotica. Z zadnjo močjo sproži puško, že misli, da je njegova žrtev zastonj. Čuje ae zopet povelje, streljanje poneha, slišijo se koraki, ki tvorijo krog. VstaAka četa je rešena ... „ • Jutranja zarja žari na nebu. Temna noč se umika jasnemu m belemu dnevu. Med gozdnimi ve* Ukani zasvetlikajo zopet bajoneti in se pomikajo v krogu tesneje in tesneje okoli pozorišča, s kterega je v temni noč prihajal strel za strelom. Vše je prazno. Kje so vstaši? Tam? Ne! Tu leži Ivo. Ustne so mu nalbrane v lahek usmev, njegovo tedo je preluknjano kot tarča, v desnici pa krčevito drži puško, kot da se še po smrti ne more ločiti od svoje družice, ki mu je pomagala, da se je obnesel njegov načrt, da so njegovi rodni bratje na varnem onkraj Drinje. Zapovedujoči "častnik stopi bližje. "Prokleti hajduk," spregovori polglasno in ga sune^^io-go v glavo. "Žal, da mi nisi prišel živ v pest. Obesiti bi te dal na bližnje drevo. Vbil si mi sedem vojakov, štiri pa težko ranil." Ivo ne čuje sirove govorice in ne občuti sunka. Okoli njegovih usten je lahek in blažen usmev. Ivo spi spanje, iz kterega se ne prebudi .... Vrhovi gozdnih velikanov se pa pripogibajo in tiho šepetajo drug drugemu povest o junaški smrti vstaša Ivice. rojaki r rarke°"T Ce kočete »piti (loare pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Maluiich-u, 714 IMarket Street, Waukegan./ Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. Najboljše in najfinejše obleke ao po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepie, čevljev, perila in kovčefcov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Svetoven pregled. — Španska vlada je imenovala generala Weylera, poznan po mimenu klavec s Kube, diktatorjem za Barcelono. Delavci groze vsled tega s splošno stavko. • . • — Vojaška liga je na Grškem izvojevala popolno zmago. Trian taphillakes, minister za notranja dela je podal ostavko. Kasneje je resigniral ves kabinet. • • » — Iz Petersburga se poroča, da je sodišče obsodilo Maksima Ko-valskega, profesorja in državno-zborskega poslanca na dvameseč-ni zapor, ker je v časniku, kterega je vlada zatrla, kritiziral gnile razmere v armadi. * — V državi Tennessee je z novim letom stopil v veljavo zakon, ki prepoveduje izdelovanje in kuhanje opojnih' pijač. • • * — Po zatrdilu ruske gosposke so zaplenili na Finskem 3000 pušk in samokresov in približno milijon nabojev, ktere so uvažali v zabojih pod deklaracijo "pohištvo". Če je res? • • * Charles D. Williams škof mi šiganske episkopaine škofije, Kari E. Schmidt in Konrad Pfeiffer so prosili polieajskega komisarja Croula v Detroit, Mich., naj se| prekliče prepoved, ki zabranjuje prihodnjo nedeljo govoriti znani anarhistki Emi Goldman na jav-neh shodu. Izrekli so, da se stori ta korak v interesu do svobode govora. • • * — Policajsko sodišče je obsodilo poslovodjo Plaza hotela v Ha vani na $70 globe, ker je dvema zamorcema odrekel pijačo. Kubanci so pred sodiščem priredili veliko demonstracijo in izrekli, da obžalujejo, da sodnik nadute mu jenkiju' ni prisodil še večjo globo. "E1 Triumfo", organ vlade, piše, da imajo na Kubi belo in črno-[poltni ljudje enake pravice, da na Kubi ne trpč, da bi se zasmehovali zamorci. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka a sidrom na kartonu in na steklenici. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 1802 S. Centre Ave. Chicago, IU. M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. III. 1 P"P AI N-A s EXPEiLEir 1 Kmj ti koriatijo moíne millo«, ¿e trpií na revmatlzjnn. PAIN-EXPELLEE dobro vdrgntoa. U UkoJ elejta la (Kiatraai njlb Tiróte*. Po »o in ftOo ▼ »Mb l*karn*b F. hi. RieHir A Ci., 21 i Pwri Joseph Kratky, 1646 W. 21st PI., Chicago, 111. Izdelovalec najflnejéih cl«ar vsake vrste. Na debelo in drobno. Sveti kruh in fino peeivo dobite vedae v hrvztako aloveneki pekami Curiš i R&dakovič 1458 So. Centre Ave. Vosi tudi na dom CHICAGO. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON a modernim keglji&ea Svete pivo v eodčkih in buteljka* in druge rasno vratne pijače ter uaijake emodke. Potniki dobe tedno preoo-x čiiče za niak» eeaeo. Poetrezba točna in laboran. 1 Vaem Slovencem in dragim 81 < ae toplo pri porote MARTIN POTOK AR, 1625 So. Centre Ave. Chicago Valentin Potisek GOSTILNIČAR r> 1237-lst St., LaSalle. Iti Toči vne, goetilni podrejene pijač« Lnee pri porote rojakom ca obilen ob ink. Kadar ae brijete etopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka, 1215 W. 18th St., Thalli Hali Bldg. CHICAGO. ILL. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič _ 2236 So. Wood St. Chicago Leopold Salttel ODVETNIK v kazenekih in civilnih nadevat. Auto Phone «0«S. Office Phone Main 8095 Resvd «nee Phone Irwin« 417a URAD: 27 METROPOLITAN BLOCS Severozap. ogel Randolph in La Salle uliee Stanovanje: 1217 Sheridan Road. j — Naročite se na Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač in AnglaSko-slovenski slovar. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND CO. 538 W. 145. Bt. New York, N. Y. Primerro delo dobii le, ako ai zmožen angle&ine. HALO! HALO! Kam paf — Na aveše pivo in tete dobrega vina k Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave. tam ae bomo imeli po domate." To je pogovor a eeate, ki prite e mojem aaloonu. Frank Mladič, 1832 S. Centre Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik ta notranje bolezni in ranocelnik. I »d ravni Ska preiekava brezplačno—pkk ¿ati je le zdavila, 1*24-26 Rlue Island Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 do a po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Ohieage livečl bolniki naj piicio alovenakd. Dober avet. Storejši ljudje, ki imajo dolgo izkušnjo o posvetnih zadevah, vam lahko vselej dajo dober svet, posebno glede bolezni. Tisočernikov izkušnja je dokazala, da se pri o-bodenju želodca in drobja lahko vedno priporoča Trinerjevo arne-riftko zdravilno grenko vino. To vince krepi želodec ter ga uspo-soblja za njegovo redno delo. Želodec bo potem prejemal dovolj hrane in pomagal prebavljati, kar se dopolni v drobju. Nova kri je posledica take popolne prebave. Vse krvnice hitro napolni. Uživajte Trinerjevo ameriiko zdravilna grenko vino, kadar ste slabi, lahko utrujeni, brez teka, če imate kako stisko po jedi, 6e vas na-ganja k bljuvanju, kadar ste nervozni in potrti, kadar vam je spanje moteno. To zdravilo vsebuje samo rdeče vino in grenke zeli. U-živajte ga ob prvih znakih. V " kamah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chieago, 111. SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vam oferiramo britev za a&00 izdelane in nzjboljftega materijala, ki ae prodaja za 94.00. To oam zagotovi in prineae 100 novih, odjemalcev k tiaočem drusih, kterim amo prodajali »d leta 1878—to je 33 let pod tvrdko Joa. Kralj. Val ti ao iznalli, da ao nate britve is najbolitega mate-rijala in da jih najbolj zadovole. Vaaka nailh britev je garantirana in mi damo v al-čajn, da ni komu britev po volji, damo popolno tadoMenje dotiiniku. Nihte ne more oceniti britve prodne je ni rabil. Ker vemo, da ao nate britve dobre, jih lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam je la a2.00. ttruaimo tudi atare britve, za kar računamo £5c. za Chieago. Za laven meeta jo plateii Sc več aa peftnino. 1147 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Dr. Wm. A. Lurle, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordinuje: Auda'a DmgStore, 631 S. Centre ave., od 11—12 po dnevi. Drngl nrad: 100 State St., Room 210, od 4—5 uve popoldne, isvsemkl nedelje. Stimuli: 2757 W. 22nd Street. Ttlipkoii. Ctul 859.