Glasilo kolektiva izdaja Gl P »Ingrade Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Ccvnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Prejeli PLAKETO INGRAD Ob Dnevu Republike Delavski svet GIF Ingrad je sklenil, da prejmejo najvišje priznanje, ki ga podeljuje naša delovna organizacija — plaketo Ingrad: Jože Marolt, predsednik skupščine občine Celje, za njegove zasluge pri gradnji socialističnih odnosov in sodelovanja pri razvoju naše delovne organizacije. Na slavnostni seji delavskega sveta GIF Ingrad, Union Celje, so jim plakete podelili glavni direktor inž. delavskega sveta Stane Gorjup in predsednik komisije za vanju priznanj Franc Berginc. Dobitnikom plaket iskrene Silva Crepinšek, vodja računovodske službe GIF Ingrad (sedaj v upokojitvi), za izredno požrtvovalno delo pri opravljanju zahtevnih nalog delovne organizacije. Franjo Cevnik, pomočnik glavnega direktorja GIF Ingrad, za njegovo vsestransko im uspešno, življenjsko delo v naši delovni organizaciji in v gradbeništvu. 21. novembra 1981 v dvorani Marjan Prelec, predsednik izvedbo postopka o podelje-čestitke! INFORMACIJA O POSLOVANJU DO INGRAD V OBDOBJU I — IX — 1981 Dobro smo gospodarili Uspešnost poslovanja v devetih mesecih tega leta v DO GIF Ingrad Celje lahko ocenjujemo le ob istočasnem upoštevanju nekaterih neugodnih gospodarskih gibanj zunaj delavne organizacije in ob upoštevanju naporov celotnega delovnega kolektiva pri u-resničevanju politike ekonomske stabilizacije. V drugem polletju je nastopilo rahlo umirjanje cen gradbenih materialov in storitev, vendar je predhodna visoka inflacija (v I. polletju) prerasla dogovorjene okvire rasti cen in s tem porušila razmerja v osnovni delitvi družbenega proizvoda. Zaradi inflacije na eni strani, na drugi strani pa zaradi nekaterih sistemskih ukrepov, je bilo gradbeništvo kot panoga v tem času postavljeno v neenak ekonomski položaj z drugimi gospodarskimi panogami. Pomembnejši podatki za Ingrad kot celoto s priključenimi TOZD Megrad po Letni plan Celotni prihodek 3.724.067 Porabljena sredstva 2.805.981 statusni spremembi so slednji: Dohodek Cisti dohodek Poslovni sklad 918.085 581.637 39.500 I-IX-80 l-IK-81 2.291.009 1.746.473 544.536 377.357 47.515 Osemintrideset let je od takrat, ko so odposlanci vseh narodov Jugoslavije na zgodovinskem zasedanju AVNOJ v Jajcu položili temeljni kamen naše socialistične domovine. Ta zgodovinska odločitev je še pomembnejša zato, ker je bila sprejeta sredi vojne, ko so Hitler in njegovi zavezniki še obvladovali velik del Evrope. S postavitvijo temeljev nove države je začela svetovna javnost spoznavati položaj in pomembnost narodnoosvobodilne borbe. Počasi so spoznavali dvolično igro domobrancev in ustašev ter drugih okupatorjevih pomagačev. Zgodovinski sklepi v Jajcu so narodom Jugoslavije pomagali, da po vojni nismo postali plen velikih sil, ki so v Jugoslaviji, kljub njenemu velikemu prispevku v borbi proti okupatorju, videli bolj svoja interesna področja, kot pa suvereno državo. Zaprla so se vrata za vrnitev starega, kapitalističnega sistema predvojne Jugoslavije ter njenih voditeljev, ki so v najhujših dneh ali pobegnili iz države ali pa se udinjali okupatorju. Nova država delavcev in kmetov pod vodstvom jugoslovanske komunistične partije je začela svojo pot na tleh porušene in izropane domovine. Složnost, delovni elan in odrekanje, so premostili tudi to oviro. Niso nas na- IndekiS doseg. “ plana g 3.157.907 85 138 2.360.056 84 136 797.851 87 146 532.950 92 141 89.247 226 188 mogle zaustaviti niti Stalinove grožnje, niti gospodarska blokada. Sedaj po tolikih letih, lahko še bolj jasno vidimo pomebnost takratnih odločitev, ki so bile pogoj za našo samostojnost, samoupravljanje, za naš gospodarski in družbeni razvoj. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so prizadevanja naših delavcev, Vključno z delavci bivše gradbene operative Me- Vrtec v Zgornji Šiški, odprt 12. novembra. Izvajalec del: TOZD GO Ljubljana grad, TOZD Prevozi in TOZD Mobilia, že dala določene pozitivne rezultate. Iz pregleda je razvidno, da so doseženi poslovni rezultati nad pričakovanji, planska predvidevanja v vseh prikazanih elementih pa so presežena. Dohodek kot najbolj pomembna ekonomska kategorija v strukturi poslovanja slehernega gospodarstva, je bil dosežen v višini 797.851.000 din. Ob njem pa so porabljena sredstva (stroški) nižja od celotnega prihodka za dve indeksni točki, kljub podražitvam gradbenih materialov. To pomeni, da je bilo gospodarjenje v obravnavanem obdobju dobro, saj izračun (nadaljevanje na 2. strani) Tudi mi v Delavci temeljnih organizacij se bomo v kratkem Odločali na referendumu o pristopu v poslovno skupnost FARMIN in to kot soustanovitelja. Zato je prav, da se vzporedno s širšimi razpravami, ki že potekajo po samoupravnih skupinah, informiramo o tem prek našega časopisa. »FARMIN« bo Poslovna skupnost za izgradnjo in montažo objektov za proizvodnjo hrane. Udeleženke, ki bodo podpisale samoupravni sporazum želijo dati svoj prispevek k proizvodnja hrane, zato bodo Skupaj nastopale doma in v tujini, prodajale domače znanje, materiale in delo, skupno vlagale sredstva in tudi sicer opravljale posle skupno. Objekti, ki bi jih v okviru skupnosti gradili, bi bile predvsem razne farme perutninarske, svinjerejske, govedorejske ...) in spremljajoči objekti, ki jih poslovanje takih farm zahteva (energetski objekti, veterinarske postaje, kanalizacije, čistilne naprave, u-pravni prostori). Cilj poslovne skupnosti je predati naročniku kompleten in funkcionalen objekt, zato so kandidati za »Farmin« članice poslovne skupnosti delovne organizacije in TO, ki razvijajo ali že proizvajajo izdelke ali opremo za izgradnjo farm. Od gradbenih DO se želijo vključiti : Vegrad, Konstruktor— TOZD Pomurje in Ingrad; od proizvajalcev opreme in inštalaterjev pa RŠC, Al-pos, NTU Slovenj Gradec, dve TO Gorenja, Žična in Jugodent. Projektanti bi bili vključeni iz RSC in tudi od ostalih udeleženk. investitorju bi torej poslovna skupnost FARMIN nudila kompleten Inženiring. Posle inženiringa bi poleg ostalih svojih rednih delovnih nalog opravljala delovna organizacija skupnega pomena. Sedež poslovne skupnosti bi bil v Velenju . Ingradov cilj je vsekakor postati polnopravna članica te poslovne skupnosti, zato se bomo po temeljitih razpravah s svojim »DA« na referendumu odločali za članstvo. Program izgradnje farm nam nudi široke možnosti plasirati naš montažni sistem hal in zaposliti tudi dobršen del gradbene ope-rative, saj je »zeleni plan« v ospredju vseh srednjeročnih planov. Alojz Krajine Perutninarska farma v Hanjskem — objekti so grajeni z našim montažnim sistemom (nadaljevanje s 1. strani) rentabilnosti kaže na to, da je ekonomičnost poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta porasla. To pa je seveda tudi posledica stabilizacijske naravnanosti celotnega delovnega kolektiva. Poslovni sklad se je izredno povečal v primerjavi z letnim planom in v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Pni tem je treba upoštevati dejstvo, da je to brutto poslovni sklad, od katerega se od- števajo obveznosti kot so: posojilo za nerazvite, cestna in luška infrastruktura, železniško gospodarstvo itd. Na porast sredstev poslovnega sklada pa so vplivala tudi resolucijska izhodišča, oziroma družbeni dogovor, ki določa višino rasti sredštev za osebne dohodke glede na rast dohodka. Pomembnejši podatki o poslovanju TOZD, ki deluje na območju ljubljanske regije v primerjavi z letnim planom. Letinl I-IX-81 0/0 plan 1 01 doseg. LI TOZD GO LJUBLJANA Celotni prihodek 600.000 392.738 65 Dohodek 101.007 104.117 103 Čisti dohodek 58.784 74.928 127 Osebni dohodki 52.600 49.695 94 TOZD MOBILIA Celotni prihodek 83.890 65.651 78 Dohodek 31.390 27.001 86 Cisti dohodek 23.140 18.183 78 Osebni dohodki 12.780 11.801 92 TOZD PREVOZI Celotni prihodek 104.700 64.150 61 Dohodek 53.620 35.054 65 Cisti dohodek 38:120 22.389 59 Osebni dohodki 15.730 12.320 78 TOZD GO Ljubljana iz- 392.738.972 din celotnega kazuje v obdobju I-IK-81 prihodka, kar je : nekoliko nižje od planiranih sredstev celotnega prihodka. V ostalih ekonomskih kategorijah je plan presežen, vendar moramo vedeti, da je bilo zaradi spremenjenih razmer (statusne spremembe) načrtovanje v drugi polovici leta 'ortežko-čen'o. Izjemni rezultati so gobovo posledica delovne vneme delavcev v združeni gradbeni operativk TOZD MOBILIA je poslovala v obdobju I-IK-81 uspešno. Plan je bil dosežen V vseh navedenih postavkah. Z delovnimi uspehi bi bili kako zadovoljni, če ne bi bila tako kot v vseh ostalih temeljnih organizacijah prisotna visoka inflacija. TOZD PREVOZI ni dosegla letnega plana v predvideni višini. Vzrok temu je zmanjšan obseg del v peskokopu Hrastenice. Ta peskokop proizvaja namreč nasipni material za gradnjo cest. Ker ni prišlo do gra-drtje južne ljubljanske obvoznice in še nekaterih cest, ta temeljna organizacija n;i mogla v celoti realizirati zastavljene naloge. Olga Logar POSLOVANJE TEMELJNIH ORGANIZACIJ V PRIMERJAVI Z DOSEGANJEM LETNEGA PLANA PO STANJU 30. 9. 1981 v 000 din Cel. %d-os. Doho- 0/odios. Cisti °/odas. Oseb. %das. prih. LP dek LP dah. LP doh. LP Celje 663.611 95 100.452 88 75.892 96 49.397 79 Laško 244.285 102 48.784 126 30.231 118 18.378 90 Šentjur 171.109 71 40.762 90 28.362 97 16.580 69 Slov. Konjice 260.827 109 31.418 83 18.546 75 15.051 77 Žalec 261.857 118 49.204 118 35.895 128 22.907 100 Rog. Slatina 280.319 100 59.646 90 41.733 92 31.110 82 IGM Medlog 506.754 90 123.832 90 77.434 100 54.506 85 Proizvodni obrati 166.469 101 57.111 82 38.775 87 28.780 84 Lesni obrati 53.429 79 22.918 80 15.220 82 10.412 76 Mehanizacija 229.641 66 97.481 66 57.737 71 54.352 78 Proj ek tliva 18.776 75 16.817 80 12.591 83 9.154 82 Skupne službe 117.725 81 74.074 80 57.499 81 53.656 85 Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje posameznih temeljnih organizacij zelo uspešno in v večini primerov nad planskimi predvidevanji. Uskladitev osebnih dohodkov Glede na ugodne poslovne rezultate v devetih mesecih letošnjega leta, sta koordinacijski odbor delovne organizacije in koordinacijski svet družbenopolitičnih organizacij GIP »Ingrad« izoblikovala naslednji predlog uskladitve osebnih dohodkov: 1. za čas od 1. 1. do 31. 8. se opravi poračun osebnih dojiodkov tako, da se izplača enkratni znesek 4.000 din bruto vsem kategorijam zaposlenih v GIP »INGRAD« (z ozirom na različne prispevne stopnje v občinah je to neto ca 2.800 din); 2. s 1. 11. 1981 se povišajo obračunske osnove za 7 odstotkov. Delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti razpravljajo o predlogu in pošljejo sklepe tajništvu samoupravnih organov, da se lahko opravi poračun že v izplačilu meseca decembra. Ivo Steble DELO V TUJINI Prodajni center Nama v Levcu — zgrajen z montažnim sistemom Ingrad — so odprli 14. novembra. Izvajalec del: TOZD GO Žalec V sprejemanju je samoupravni sporazum o razporejanju delavcev na delo v tujino S sprejemom zakona o varstvu državljanov SFRJ, ki so začasno zaposleni v tujini in z izvajanjem investicijskih del GIP INGRAD v Iraku, sprejemamo delavci vseh TOZD in DSSS naveden samoupravni sporazum z namenom, da določimo vse tiste medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so specifične za izvajanje gradbenih del v tujini. Sporazum vsebuje osnove in merila za uveljavljanje pravic in obveznosti delavcev, ki so začasno razporejeni na delo v tujino, predvsem pa določbe o samoupravljanju, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu, odsotnosti z dela, o osebnem dohodku, o nadomestilih, dodatkih, terenskemu dodatku, dnevnicah, o potnih ter drugih stroških in o zdravstveni zaščiti delavcev. Z ozirom na to, ker se v sporazumu med seboj prepletajo določila o delovnih razmerjih, osebnih dohodkih, o nadomestilih, ki bremenijo materialne stroške, se sporazum sprejema z referendumom. Sama vsebina sporazuma je takšna, da daje napotke tudi za izvajanje del v drugih državah (ne samo Irak), zato nam bo ta sporazum služil tudi kot osnova za prevzemanje del tudi v tistih državah, kjer bomo še uspeli pridobiti gradbena dela. To pa je naša vse večja želja, saj bomo s tem prispevali k izvozni naravnanosti našega dela, tako tudi dela širše družbene skupnosti. Stefan Gruškovnjak TOZD Gradbena operativa Ljubljana i-. wSr hBHH Gradnja SPB — Iv Domžalah z moderno tehnologijo unitor opažev Boris Petan 1 i ■■■% Soseska SS-8/2, blok B-9 v zaključni fazi, v gradnji garaže in nadhodi Soseska SS-8/2, blok-ll v gradnji (končana III. faza) J B |li ra E pe J I UPH< Pk i mm' t ^3*; Po odhodu poslovodnega organa TOZD GO Ljubljana, dipl. inž. Jožeta Brod- d. direktorja TOZD GO Ljubljana tov. Borisa Petana. TOZD Lesni obrati nika v drugo del. org., je delavski svet TOZD na predlog družbenopolitičnih organizacij imenoval za v. Po združitvi z Megradovo gradbeno operativo, je sedež te 545 članske temeljne organizacije v Ljubljani na Celovški 136. Nadružinska stanovanja ob Celovški cesti I. objekt Gomilsko, 6. novembra 1981 — ob robu čudovitega parka, malo vstran kjer so postavljeni objekti TOZD Lesni obrati, je ob 12. uri in 15 minut padla mogočna smreka, stara okoli 100 let in visoka približno 48 metrov. Tesarja Milan Sla- kan in Ivan Basle sta porabila skoraj 2 uri, da sta jo pod žagala ob vznožju, kjer je obseg debla 4,10 m. In zakaj so jo podrli? Delovodja tesarjev Jože Knez je povedal, da je lani vanjo udarila strela in ker se je potem pričela sušiti, so jo zdaj podrli. Lesni tetinih Adolf Kregar nato preračuna, da bodo iz nje na-žagali okoli 12 m5 uporabnega lesa in okoli 8 m3 lesa za drva. Les te eksotične smreke je v glavnem uporabljiv za izdelavo fumirja- Vili Šuster Premer debla »mogočne smreke« na prežaganem delu je 1.30 metra GLAS MLADIH Razmišljanja Velikokrat razmišljam o mladini. Ker sem tudi sama med njimi, me je včasih strah, da moje ocene niso točne, da preveč gledam z očmi želja, neučakanosti, morda včasih tudi nekoliko krivičnimi pogledi do generacije, ki je pred nami. Si lahko zamislite o vseh naših problemih? Večina nima svojega stanovanja. Nekateri .pogledi na nas vzbujajo medsebojna nasprotja med generacijami. Današnji trenutek kaže na velike težave, ki jih tudi jutri ne bomo mogli enostavno odpraviti. Ponovno ne najdem odgovora, če se tega vsi mladi dovolj zavedamo? Morda pa odgovor ni tako daleč, tako zahteven. Na TOZD Proizvodni obrati je veliko mladih. Dosegamo dobre delovne rezultate in velik delež pri tem je naš. Več težav je na drugih področjih. Vse premalo se trudimo, da bi poleg delovnih rezultatov dosegali podobne na področju samoupravljanja in družbenopolitičnega dela. Morda preveč čakamo, da bo kdo drug opravil tisto, kar moramo mi? Terezija Cvek OBISK STAREGA PISKRA IN MUZEJA REVOLUCIJE V sredo, 4. novembra smo učenci prvega letnika iz Mladinskega doma Dušana Finžgarja obiskali »STARI PISKER« in Muzej revolucije pod vodstvom Leje C mak, katera nam je povedala veliko zanimivega. Pred spominska obeležja smo na koncu o-gleda položili šopek rož in prižgali sveče. Mladost v besedi in pesmi ’81 Ob dnevu republike in v počastitev 40-letnice vstaje pripravljamo mladi proslavo z naslovom "Mladost v pesmi in besedi-«. Prireditev bo 25. novembra v naši sindikalni dvorani. Poleg tekmovanja v znanju, se bo predstavila tudi naša reci-tacijska skupina in pevski kvartet. Tekmovanje v znanju, v katerem se bodo po.. naše OO ZSMS, bo posvečeno temi "Izreden pomen Titovega vojaškega dela«. To je tema, ki živo govori o vojskovodji, revolucionarju, državniku, ustvarjalcu bratstva med narodi in narodnostmi Jugoslavije, borcu za mir ter očetu neuvrščenosti. Recitacijska skupina in kvartet bosta predstavila niz partizanskih in rodoljubnih pesmi. Pričakujemo številen obisk vseh članov kolektiva naše DO. Poleg obujanja revolucionarnih tradicij, izobraževalnega in kulturnega pomena prireditve pa ji pripisujemo še en pomen. Ta izvira predvsem iz položaja ZSMS danes na sploh, ko govorimo o določenem padcu mladinskega dela. Mladi smo samokritični, priznamo napake in na njih gradimo naprej. Moti nas pa, da mnogi, ki kažejo na naše napake, pozabljajo, da so te pravzaprav tudi posledica položaja, ki ga ima ZSMS v naši družbi, odnosa te družbe in ostalih družbenopolitičnih organizacij do ZSMS. Obujanje tradicionalnih tradicij na prireditvi naj simbolizira pripravljenost mladih, da s podobno cner- Predavanje gijo nastopimo tudi na drugih področjih, ki so danes spričo težkega gospodarskega položaja toliko pomembnejša. Med drugim je v ospredju zagotovitev ustreznega družbenoekonomskega položaja mladega človeka. Peter Ograjenšek o Iraku Klub OZN v našem Mladinskem domu Dušana Finžgarja je organiziral 10. novembra zanimivo predavanje o Iraku. Do zadnjega sedeža napolnjena jedilnica je izpolnila pričakovan obisk, saj je veliko zanimanje naših delavcev za to državo, kajti Ingrad bo izvajal večja gradbena dela v Iraku. Predavanja so se udeležili tudi mladinci iz Krajevne skupnosti in Kajuhovega dijaškega doma. Iraški študentje so najprej orisali zgodovino svoje domovine, nato so zavrteli film iz novejšega obdobja Iraka, zatem pa so odgovarjali na vprašanja prisotnih, ki so se zanimali predvsem za pogoje dela, za prehrano in za vremenske razmere v tej deželi. Rajko Djudarič Akcije ob dnevu JLA Letošnje obeleževanje Dneva JLA je še toliko pomembnejše ker naša Armi-ja slavi 40-letnico ustanovitve. Poseben odbor pri ZTKO Celje želi temu jubileju dati širši značaj in bogato športno obeležje. Glavni smoter športnih srečanj ni rezultat, temveč poudariti sodelovanje armi-je in naroda, še posebno mladine, po načelu "Vsi smo ena armija«. Zato ekipe ne bodo razdeljene samo na moške in ženske, ampak želijo predvsem sodelovanje mešanih ekip. Vsa tekmovanja bodo v času od 12. do 20. decembra, potekala pa bodo v kegljanju, košarki, malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, streljanju in šahu. Tekmovali bodo pripadniki JLA, s člani društev in osnovnih organizacij ZSMS iz šol, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. SPOMINSKI DNEVI MITJE GORJUPA O problemih - odkrito SANACIJA JUGOMONT BLOKA Prenovitev in izboljšava V počastitev spomina politika in novinarja Mitje Gorjupa so potekali od 12. do 14. 11. na Brdu pri Kranju študijski dnevi o aktualnih družbenih temah z okoli 200 udeleženci iz časopisnih, radijskih in televizijskih uredništev ter glasil združenega dela. (Iz Celja so bili vabljeni predstavniki treh glasil — iz Ingrada se je udeležil član uredniškega odbora Vili Šuster). Prvi dan je predsednik rep. konference SZDL Mitja Ribičič govoril o problemu Kosova, zlasti o tem, kako urediti razmere v tej neenakomerno razvijajoči se pokrajini, kjer so razvoj v večini usmerjali »od zgoraj« iz pokrajinskega vodstva in ker je v pokrajini bilo premalo samoupravljanja. Prav v razvoju odnosov v vseh ravneh družbenega življenja v Kosovu, je prihodnost te pokrajine in treba je zagotoviti, da se bo pokrajina v čim večji meri postavila na svoje noge im to z boljšim izkoristkom že obstoječih zmogljivosti in odpiranjem do drugih delov države. Popoldan je razprava tekla o problemih obveščanja pri nas in član CK ZKJ Jože Smole je poudaril, da je informacij še kar dovolj, ko zasedajo posamezni organi, premalo pa je obveščanja iz življenja, ki teče mimo organov. Drugi dan je izvršni sekretar CK ZKS Vlado Jan-žič govoril o dogajanjih na Poljskem, kjer gre za borbo med naprednimi demokratičnimi in birokratsko etatističnimi silami. Ob poskusu primerjave poljske sedanjosti s položajem pri nas, je ugotovil dve stični točki. Prva je težak ekonomski položaj, druga pa je vse bolj jasno opredeljevanje delavskega razreda na Poljskem za ideje samoupravljanja. Vendar je opozoril na razloček, kajti to, za kar se delavski razred na Poljskem v resnici bori, je bilo pri nas že doseženo, vendar na povsem drug način. Takšne družbene odnose, za katere se tam zavzemajo, smo pri nas dosegli pod vodstvom zveze komunistov. V kolikšni meri pa jih uresničujemo v smislu socialističnega samoupravljanja, pa je stvar naše samokritične ocene, ki jo bomo dali na naših konferencah ZK in nato na 12. kongresu ZKJ. Popoldan je bil zanimiv razgovor s književnikom dr. Matjažem Kmeclom o jeziku, ki postaja v sredstvih obveščanja vse bolj »papirnat« in ki se oddaljuje od tega, da bi rekli bobu bob. Nejasno izražanje pogosto prikriva ali olepšuje resnico. Zadnji dan pa je potekal pogovor z zveznim sekretarjem za ekonomske odnose s tujino Metodom Rotarjem o uresničevanju stabilizacijskih nalog. Vili Šuster V tem letu je GIF Ingrad posegel tudi na področje sanacije obstoječih stanovanjskih blokov, zgrajenih po sistemu Jugomont. V zelo kratkem času 90 delovnih dni je opravljena sanacija enega bloka s 42 stanovanjskimi enotami. S tem uspešnim posegom je Ingrad opravičil zaupanje investitorja in bo saniral še 5 blokov. Več o tem preberite prihodnjič. Milisav Mandič POSVETOVALNICA Iz prakse Sodišča združenega dela v Celju. Prerazporeditev delavca na druga dela in naloge. Pred Sodiščem združenega dela v Celju je pred-laagtelj NN sprožil postopek, ker je menil, da je pri udeleženki nezakonito razporejen na drugo delovno mesto iz delovne skupnosti skupnih služb v TO ki se ukvarja s proizvodno dejavnostjo. Navajal je tudi, da dela, ki jih je opravljal prej v DSSS, sedaj ne opravlja nihče več. Sodišče je predlagateljev predlog, da je bil nezakonito in nepravilno razporejen na druga dela in naloge zavrnilo zaradi naslednjih razlogov: Sodišče je namreč v postopku ugotovilo, da je predlagatelj NN prizadet samo zaradi tega, ker ima na novem delovnem mestu v proizvodnji dvoizmensko delo, ina delovnem mestu v DSSS, ki ga je opravljal prej, pa je imel enoizmensko deilo in to samo v dopoldanskem času. Sicer je res, da je predlagatelj glede tega lahko prizadet, vendar sodišče ni sledilo predlagateljevim osebnim interesom, ampak je sledilo interesom druge udeleženke, pri njenih naporih, da zmanjša število režijskih delavcev, ikar je tudi eden izmed elementov učinkovitejšega in boljšega gospodarjenja. Poleg tega pa predlagateljeva delovna organizacija pri tem, ko je odločala o njegovem primeru, nii kršila zakonitih določb, ki urejajo naše delovno pravo. Pravno osnovo za tako prerazporeditev je namreč imela druga udeleženka v 5. in 4. odstavku 177. čl. Zakotna o združene-nem delu, ki odreja, da primere in pogoje, pod katerimi je mogoče razporediti delavca iz ene v drugo temeljno organizacijo v isti delovni organizaciji, določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Zakon postavlja le pogoj, da nova dela ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi. Enake določbe glede razporejanja delavcev Vstibuje tudii republiški zakon o delovnih razmerjih in sicer v členih 43, 47 in 49. Ta zalkon v 43. členu namreč določa poleg tega, da mora novo delo ustrezati delavčevi strokovni izobrazbi, še to, da so ugotovljene delovne potrebe, da je premestitev v skladu z merili, ki so določena v samoupravnem splošnem aktu in da je premestitev v skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog, ki izhajajo iz plana delovne organizacije. Predlagateljeva delovna organizacija, torej druga udeleženka, ima v svojem samoupravnem sporazumu o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo določeno, da je delavec dolžan opravljati dela in naloge tudi v drugi temeljni organizaciji, če to ustreza njegovi strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljenimi zmožnostmi. Sodišče je namreč ugotovilo, da novo delo ustreza tem pogojem. Dalje ima druga udeleženka v navedenem samoupravnem splošnem aktu tudi določilo, da se delavca lahko prerazporedi, če to zahteva delovni ali poslovni proces, dalje, da druga temeljna organizacija nitma delavcev, usposobljenih za opravljanje določenih del in nalog, ter da se je količina dela v določeni temeljni organizaciji zmanjšala ali povečala. Vsi ti razlogi so v predlagateljevem primeru obstajali, kar je sodišče v dokaznem postopku tudi ugotovilo. Poleg tega pa je sodišče v svoji obrazložitvi tudi navedlo, ko je predlagateljev zahtevek zavrnilo, da je splošno znano, da se v skupnih službah večine delovnih organizacij kopiči veliko število kadrov določenih profilov, ki v skupnih službah delajo povsem nekaj drugega kot pa je njihov osnovni poklic, pri tem pa v neposredni proizvodnji takih profilov manjka. To pa, da v delovni skupnosti druge udeleženke sedaj nihče več ne opravlja prejšnjih predlagateljevih del in nalog, pa po mnenju sodišča za presojo glede prerazporeditve sploh ni pomembno. Rado Cevnik, dipl. pravnik Obujamo spomine NOB OD BRIGADIRJA DO PARTIZANA Rešid Draganovič je bil brigadir že med vojno. Kot mladinec je bil v delovni brigadi na osvobojenem ozemlju v okolici Ključa. To so bili hudi časi. Imel je šestnajst let. Večkrat lačen kot sit, slabo oblečen. Domača vas je bila opulstošena. Seveda je na delovne akcije hodil še z drugimi mladinci. Pa so se ti mladi začeli pogovarjati o partizanih. Čeprav so mnogi starši nasprotovali, so se mladi odločili in odšli med par- Prišli - V mesecu Oktobru smo na novo kadrovali 75 delavcev, od teh se jih je vrnilo 8 iz JLA. V istem obdobju je odšlo 45 delavcev, od teh jih je 10 odšlo v JLA. Upokojena sta bila: Invalidsko SRAGA Marko, rojen 15. 4. 1936, receptor v stolpnici na DSSS. Delo je združeval pri naši organizaciji od 3. 8. 1959 do 20. 10. 1981. Stalno bivališče ima Škvar-čeva 12, Celje. Starostno TONI Vinko, upravnik Kršitve delovnih obveznosti V času od 20. oktobra do 11. novembra 1981 je skupna disciplinska komisija obravnavala 10 kršitev delovne Obveznosti, izrekla en opomin, v enem primeru u-staviila disciplinski postopek, za ostale kršitve pa so bili izrečeni naslednji ukrepi: Javni opomin Ljubo Didovič — TOZD GO Žalec — neopravičeno izostal z dela 3 delovne dni; Andjelko Jajalo — TOZD Mehanizacija — neopravičeno izostal z dela 2 delovna dneva. Prenehanje del. razmerja — pogojno na 1 leto Marko Dždkič — TOZD GO Žalec, neopravičeno izostal z dela 6 delovnih dni. Prenehanje del. razmerja Stanko Lugarič — TOZD GO Laško — neizpolnjevanje zadanih del in nalog in večkratno zamujanje na delo, Miloš Tomič — TOZD GO Ljubljana, — neopravičeno izostal z dela nad 10 delovnih dni, Irfan Ljub-ljankič — TOZD GO Ljubljana, neopravičeno izostal z dela nad 10 delovnih dni. V dveh primerih, ko je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, sklep še ni dokončen. Ker na pritožbo delavca zadevo še obravnavajo delavski sveti TOZD. Štefka Krušič tizane. Želeli so dočakati lepše čase, zanje se tudi boriti in žrtvovati. Hoteli so dati tudi svoj delež k osvoboditvi domovine. Mladi, med katerimi je bil tudi Rešid Draganovič, so kmalu našli partizansko enoto. Uvrstili so jih med borce 16. Krajiške brigade, ki se je tisti čas zadrževala na območju Drvarja. »Tu sem doživel ognjeni krst in potem še veliko težkih bitk. Samo Drvar smo v tem čarsu napadli dvakrat. Pozneje smo se premaknili proti Tesliču. Medtem je sovražnikovo topništvo nenehno bruhalo o-ogenj. Imeli smo veliko izgub. Toda, mi smo verjeli v končno zmago. Potem sem se boril v okolici Banja Luke. Tu sem bil tudi težje ranjen v desno roko. Zdravil sem se v partizanski bolnišnici 39. divizije Sokolova.« Tako se spominja nekaterih dogodkov Rešid Draganovič. Po dveh mesecih zdravljenja v bolnišnici, je znova prišel v svojo brigado. Bila je v okolici Banja Luke. Toda, kakšne spremembe. Vdliko borcev je medtem padlo, veliko njegovih najboljših tovarišev je odšlo v druge enote. »Kmalu za tem smo prodirali preko Kozare na ozemlje Bosanske Gradiške. Napadli smo mesto in ga šele po petih dneh hudih bojev zavzeli. Napadli smo tudi Okučane, jih osvobodili in krenili naprej proti Zagrebu. Toda, vmes je bilo še veliko manjših bojev. Osvoboditev sem dočakal v Zidanem mostu. Bil je to srečen dam za vse!« Zapisala Lea Čmak odšli počitniškega doma na DSSS, izpostava Ljubljana. Naraščaj v družini so dobili: Novak Marjan, sin Marijo iz Medloga; Arsenij Dj uradi j, sin Mile iz Celja, Džinič Savo, sin Vašo, iz Zali ca, Lazič Milan, sin Drago, Bla gojevič Branislav, sin Mi-lijian ter Klarič Matija, hči Anka, vsi iz Laškega, Hrgič Rasim, hči Mersika iz Mehanizacije, Mužul Ivan, hči Dijana iz Proizvodnih obratov Na novo živi jensko pot so stopili: Strniša Stanko iz PO, Artič Anton iz Mehanizacije, Ljubojevič Cvjetko in Via-dič Vitomir iz Medloga. Marija Pšaker ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Ivana HORVATA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem za nudeno pomoč, za cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zinka Drame NOVICE PRVA SKUPINA DELAVCEV ŽE V IRAKU Kakor smo poročali v zadnji številki Glasila, da smo skupaj s SCT iz Ljubljane prevzeli gradbena dela v Iraku, lahko danes povemo, da je prva skupina triindvajsetih delavcev že na delu v Iraku, kamor so odpotovali z letalom, v ponedeljek, 18. t.m. Po samoupravnih delovnih skupinah je tudi stekla razprava za sprejem samoupravnih aktov v zvezi z delom v Iraku. Tako o podrobnostih ni potrebno pisati, ker je domnevati, da so vsi delavci prek javne razprave o pogojih dela dobro poučeni. Še posebej pa sc z vsem seznanijo delavci, ki so konkretno razporejeni na dela na gradbišče v Irak. Naslednja večja skupina okrog 100 delavcev se pripravlja (zbiranje dokumentov, zdravniški pregledi...) in bo verjetno odšla v Irak že v decembrskih dneh. Tako smo končno ponovno pričeli delati v tujini in upamo, da bomo tudi uspešni. F. C. SCT IZ SOZD GIPOSS V teku je postopek o izločitvi SCT (Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana) iz SOZD GIPOSS Ljubljana. Obveznosti SCT do SOZD bo ugotovila posebej zato imenovana komisija. Ingrad bo v tej komisiji zastopal direktor finančnega sektorja, Janko Golob, dipl. oec. VAŽNO OPOZORILO CEPLJENIM PROTI KOLERI! Cepljeni ste bili proti koleri. Morebitna reakcija se bo pojavila čez 3 do 4 ure v obliki lahke bolečine in občutljivosti na mestu uboda, čez 6 do 8 ur po cepljenju pa s povišano temperaturo in občutkom splošne slabosti. Vsi ti znaki navadno minejo po 36 urah. V tem času svetujemo počitek, alkoholne obkladke na mestu uboda in tableto Acctisola. Cepljenje zagotavlja le delno in kratkotrajno imunost. Zato naj še nadalje velja osnovno higiensko pravilo: "UMIVANJE ROK PRED JEDJO IN PO VSAKI OPRAVLJENI POTREBI«. V vseh krajih, kjer ni zdrave pitne vode, se sme piti le prekuhana oziroma klorirana voda. Izogibati se je treba presne hrane, ki ni oprana pod tekočo vodo, oziroma razkužena v blagi raztopini hipermangana. Sodelujte z zdravstveno službo pri izvajanju proti-epidemskih ukrepov. Vnosa kolere v našo državo ne moremo preprečiti, lahko pa spremenimo Slovenijo v deželo, kjer se kolera ne more širiti ali postati endemična. V BESEDI IN SLI KI — V BESEDI IN SUKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SUKI Ekipa IGM Medlog — zmagala v malem nogometu Ekipa Mladinskega doma D. Finžgarja v kegljanju Sindikalne KEGLJANJE V novembru je bil na sporedu jesenski del tekmovanja, kjer je moška ekipa osvojila 8. mesto s 2289 podrtimi keglji, ženske pa so dosegli 3. mesto s 525 podrtimi keglji. V moških ekipah je tekmovalo 6 kegljačev s po 100 lučajev, v ženskih pa 3 tekmovalke s po 50 lučajev. V skupni uvrstitvi po obeh delih so naši kegljači osmi med 30 ekipami, ženske pa šeste med 18 ekipami. MALI NOGOMET V malem nogometu je nastopalo 31 ekip v petih kakovostnih ligah — glede na prejšnje rezultate. Naši so igrali slabo, nastopali so TRIM igre v IV. ligi in celo izpadli. Tako bodo prihodnje leto nastopali v naj slabši V. ligi. KOŠARKA Tekmovanje v košarki je še v teku. Naši tekmujejo v 1. kakovostni ligi, do zdaj so trikrat izgubili in trikrat zmagali. ZAKLJUČNA PRIREDITEV V petek, 11. decembra 1981 ob 19. uri bo v dvorani SRC Golovec zaključna prireditev »Telesna kultura Celje ’81«, na kateri bodo razglasili najboljše celjske športnice in športnike ter objavili rezultate Sindikalnih TRIM iger. Po prireditvi pa bo že tradicionalni športni ples. Največ zanimanja na naših športnih tekmovanjih je za vlek vrvi Igre za Dan republike Letošnje športne igre v počastitev Dneva republike, ki sicer potekajo v Ingradu že vrsto let v mesecu no-vebru, so se končale z majhnim zapletom pri podelitvi pokalov v skupni uvrstitvi, ki pa so ga kmalu popravili in organizatorji se še enkrat opravičujejo športnikom GO Celje za neljubo napako (zgodila se je vsled hitenja pri izračunavanju točk v skupni uvrstitvi j. Za kaj je šlo? Pri razglasitvi rezultatov, takoj po končanem tekmovanju, je bilo sporočeno, da je prvo mesto v skupni razvrstitvi osvojila ekipa TOZD Mehanizacija, pri ponovnem preverjanju točkovanja, pa je tekmovalna komisija odkrila napako in nato razglasila za zmagovalce Iger ’81 športnike TOZD GO Celje. Organizacijo teh tradicionalnih iger je letos prevzel Mladinski dom »D. Finžgarja-« v sodelovanju s Športnim društvom Ingrad. Tekmovanje je potekalo 13. in 14. novembra v Celju na športnih terenih Ingra- da in Tehniške šole. Največ ekip (14j je tekmovalo pri vleki vrvi, najmanj (8) pa v odbojki. Prve tri ekipe v skupni uvrstitvi so prejele lepe pohvale, zmagovalci pa še prehodni pokal. V vsaki panogi so člani prvih treh ekip prejeli zlate, srebrne in bronaste kolajne. Rezultati: Kegljanje: 1. Mehanizacija, 2. Proizvodni obrati, 3. Skupne službe, 4. Prevozi Mali nogomet: 1. IGM Medlog, 2. GO Celje, 3. Dom učencev Ljubljana, 4. GO Ljubljana Namizni tenis: 1. Skupne službe, 2. Mehanizacija, 3. Projektiva, 4. IGM Medlog Odbojka: 1. Lesni obrati, 2. GO Celje, 3. Skupne službe, 4. Projektiva Streljanje: 1. Mehanizacija, 2. Proizvodni obrati, 3. GO Celje, 4. IGM Medlog Sah: 1. GO Celje, 2. Skupne službe, 3. Proizvodni obrati, 4. Mehanizacija Vleka vrvi: 1. IGM Medlog, 2. Proizvodni obrati, 3. •ZA0US1U INGRAD fŠŠPč?1 VELIKO AVSTR AL- SMK ROTORJEV UtAb PRAVO- SLAVNA {kopija LAHKA rK ANINA, NAIVEC PObLAtO AVTOMO- BILSKA OZNAKA ruftČue VRSTA MOSKAT- VEGAV1NJ MANJŠA VOJAŠKA ENOTA KRAJ PRI VAMbORU IKIfsVNA tUCMN* UES10V GOZb srofcfb, GLEbAUv PROGRAM prvi LETALEC V titUSKA hvroLOGn ronŠKT VELETOK EMlLV. 7£bR0 RASTUtiti srLika ' NftbAO AVSTRIJSKI KAN LUK t PRAŠKA •btCTA.HV IAUL62ANA Sl AMINA GL. MESTO Klica, POGANJEK Z^tTEK MUAtil- NESTRO- KOVNJAK. NAKARSKA ZAKUP NAb- mt-one HRVAŠKA fOriV KARIČA ?T6POK iRtilABNA PRltEbl-T6V * PLESOM GO Laško, 4. Prevozi Skupna uvrstitev: 1. GO Celje 66 točk, 2. Mehanizacija 64, 3. IGM Medlog 53, 4. Proizvodni obrati 49, 5. Skupne službe 45, 6. GO Ljubljana 36, 7. Mladinski dom D. Finžgarja 34, 8. Prevozi 33, 9. Lesni obrati. 32, 10. Gradbeništvo Rog. Slatina 27,11. GO Laško 26, 12. Projektiva 23, 13. Dom učencev Ljubljana, 14. GO Šentjur, 15. GO Slov. Konjice, 16. GO Žalec in 17. Mobalia Letošnje igre za Dan republike so potekale v hladnem vremenu, vendar brez zastojev, za kar so preskrbeli prizadevni in uspešni organizatorji. Vili Šuster HUMOR Vodovodni inštalater je popravljal napeljavo v kopalnici pri čedni ženski srednjih let. Cez deset dni je prišel račun, ko ga je odprla, je zaklela: »Baraba! Štiri ure! Cisto vse mi je zaračunal!« Po telefonu: »Tone, si videl današnji časopis? A si videl, nekdo je dal osmrtnico, da sem umrl, grdoba!« Tone odgovori: »Sem videl. Ti, Janez, od kod pa kličeš?«