$». 223 H U Z Z J J K I RAVNATELJ ljublja';; j u ~ o .7 \ iv t ; (&C.Mik M»t izhaja Tuki stanem boju in presnavlja-nju, toliko duševnih sil, da niso klonili v najhujših urah življenja. ' Tako je rastel prejšnji človek iz prirode, živel z njo in se z njeno pomočjo ohranil. Ozrimo se na modernega človeka z njegovo kulturo in civilizacijo! Dobili smo železnico ii} elektriko in na stotine drugih dobrin napredka; človeka je zajelo v vrtinec in ga suče v kolobarju; zaprl se je ves v materijalne skrbi, zabubil se je v domove, v kavarne, v gostilne, stopil je na plašne ulice. Mesto da bi mu moderna kultura in civilizacija služila tako, da bi se telesno razvajal in duševno rastel, pada njegova telesna sila in njegova duševna odporna moč se manjša. Človek ni več tisti, kot je bil, ker je pozabil na naravo in ne ve, da so pridobitve moderne civilizacije samo pripomoček in ne vsebina življenja. Treba je nazaj v naravo, k viru telesnih moči, k studencu duševnih sil! Ne da bi postali divjaki, ali pa da bi zlezli v razmere svojih prednikov nazaj. Ne zametu j mo niti kulture n° modernih pridobitev, a ve-r*"! • moramo ločiti dobro od sla-1 ■•*Hra in ceniti vsako stvar tako, kakor je vredna. Vse, kar je prinesla nova doba koristnega, lahko sprejmemo in uprežemo v svojo uporabo. Človeške prido-. bitve morajo biti usužnjene Človeku, a človek ne sme biti suženj svojih pridobitev. Ko smo to občutili, se lahko ozremo s prostim očesom okrog in se bomo zopet povrnili k prirodi, katere otroci smo. Gojite nedeljske izlete! Nedeljski izleti naj bodo začetek, manifestacija vašega klica, da je treba nazaj v naravo. Na teh izletih se ne boste krepili samo telesno, razvedrili se boste tudi od dela bolj, nego se morete razvedriti v kavarni, v gostilni ali celo na plešišču. Če bi naša mladina delala raje izlete nego plesala, smo prepričani, da bi de nihče ne našel, ki bi zabavljal čez to. Vem, da so kmečki ljudje dovolj v naravi in da se telesno utrujajo in utrjajo, a izlet bi jim prinesel duševnega .razvedrila in drugih koristi. Če se vse nedelje vrtć na plesiščih, tx>do prenesli tudi izlet, kjer lahko sede, počivajo in se raz-govorć. Dobro bi bilo, če bi vzeli s seboj na izlete kakega izobražene jseg-a človeka, ki bi jim po poti lahko razlagal bodisi pri-rodopisne, zemljepisne ali zgodovinske zanimivosti kiaja. Taki izleti bi pospeševali dru-/Čabnpst* ki danes zelo peša v ljudeh. Pomanjkanje družabnosti, dejstvo, da so ljudje preveč zaprti sami vase, je danes vzrok marsikateremu nesporazumi j en j u in sovražnosti. Ljudje se po navadi mrzi j o, ali slabo mislijo drug o drugem samo radi tega, ker slabo poznajo, ker si še znanci niso, nikar prijatelji. S pomočjo izletov gojena družabnost bi pospeševala ljubezen in vzajemnost med ljudmi, čut človeške skupnosti bi rastel in ta Čut je treba gojiti. Telesnih koristi, ki bi jih imeli od takih izletov, fce bom našteval. Duševne dobrine bi bile že v tem, da bi imeli izletniki s seboj Človeka, ki bi jim lahko razložil to in ono iz prirode ali kako krajevno zemljepisno in zgodovinsko posebnost. Poleg tega pa je na takih izletih prilika za kako pesem, družabno igro ali kaj podobnega. Priroda vpliva na vedrost človeškega duha; Človeka, ki je tesno zvezan s prirodo, si sploh ne morem misliti cmeravega. Veselih, korajžnih ljudi nam je treba. Če bi od izletov v prirodi ne imeli drugih koristi razen tega, da se vzgoji vesel in pogumen rod, ki se ne bo strašil življenjskih težav, bi bilo zadosti. In ti, mladina, če bi ne imela prinesti nobenih drugih koristi z izleta kot krepko telo in vesel smeh na obrazu — ubogaj me in ne tiči v kavarnah, gostilnah in na plesišču. F. B. {Milanski trssulnsfcl deficit padel za eno tretjino RIM, 17. (Izv.) Današnji bule-tin agencije «di Roma» objavlja med drugim podatke o trgovinski bilanci tekom prvih sedmih mesecev tekočega leta. V vesti primerja podatke trgovinske bilance letošnjih prvih sedem mesecev z onimi v letu 1926. ter prihaja do sledečih zaključkov: V prvih sedmih mesecih tekočega leta je znašal deficit italijanske trgovinske bilance, ki je znašal v istem razdobju lanskega leta 6 milijard 498 milijonov 829.252 lir, samo 4 milijarde 171 milijonov 910.774 lir. Potemtakem se je deficit v tekočem letu zmanjšal za 2 milijardi 326 milijonov 918.478 lir. lfsdelnlR litvansKe vlade v Rimu RIM, 17. (Izv.) Danes ob 8.45 zjutraj je prispel v Rim litvan-ski ministrski predsednik Val-demaras. Na postaji so sprejeli odličnega gosta državni podtajnik v ministrstvu,za zunanje zadeve on. Grandi in drugi višji uradniki v zunanjem ministrstvu ter osobje obeh litvanskih poslaništev v Rimu. S postaje se je odpeljal gospod Valdema-ras v hotel «Excelsior», kjer se je nastanil kot gost italijanske vlade. Ob 10. uri dopoldne je posetil litvanskega ministrskega predsednika on. Grandi. Ob 17. pa se je gospod Valdemaras podal v palačo Chigi, kjer ga je sprejel načelnik vlade on. Mussoli-ni. Jutri zjutraj bo položil ve-rfec pred grobnico kraljevske hiše v Panteonu in na grob neznanega vojaka. Gospod Valdemaras, po poklicu profesor, je postal ministrski predsednik v Litvi po državnem prevratu, ki je bil izveden pred nekaj meseci. Prišel je v Rim, da se osebno seznani z italijanskim ministrskim predsednikom. Za časa njegovega bivanja v Rimu bosta podpisani tudi pogodbi o arbitraži in trgovini med Italijo in Litvo. Za sklenitev cbeh pogodb so se v Rimu že daj časa pogajali. Londonski Zupan pride 1. oktobra v Kim RIM, 17. (Izv.) Dne 1. oktobra prispe v Rim londonski lord-major sir Rewland Biddes. Njegov pose t bo imel uraden, značaj. Radi tega se 2e sedaj vršijo v rimski mestni hiši priprave, tako da bosta imela sprejem in bivanje londonskega lord-majorja v Rimu čim svečane j Še lice. Londonskega župana in njegovo spremstvo bo čakalo v Parizu nekoliko železniških vozov, med njimi en voz tipa «Pullmann», ki mu jih bo odposlala naproti italijanska železniška uprava. V Rimu bo imel londonski lord-major s svojim spremstvom na razpolago dve nadstropji hotela «degli Amba-sciatori». Rimski guverner bo priredil na čast svojemu gostu nekoliko svečanih sprejemov in banketov. Ministri Giuriati, Voipt in Bei- luzao pri načelniku vlade RIM, 17. (Izv.) Davi je sprejel načelnik vlade on. M ussolini ministre za javna dela on. Giu-riatija, za finance on. Volpija in za gospodarstvo on. Belluzza. Prva dva sta mu poročala o razvoju javnih del v posameznih pokrajinah, poslednji pa ga je obvestH o raznih gospodarskih vprašanjih, ki so sedaj v ospredju gospodarskega življenja v Italiji. __ D'Annunzi] eva « Slava* BRESCIA, 17. Sinoči so vpri-zorili v gledišču «Sociale» pre-zoriil v gledišču «Sociale» prenovljeno dramo Gabrijela d'An-nunzia «Slava» (La Gloria). Krstna predstava se je vršila pred 28. leti v Neaplju. Večkrat se je nato 1901. leta ponovila v Rimu in sedaj jo je s privoljenjem pisatelja priredil za oder Joahim Forzano, ki je skrčil poslednji dve dejanji v eno, tako, da ima delo sedaj v celoti štiri dejanja. Včerajšnji predstavi je prisostvoval tudi avtor Gabrijel d'Annunzio. Občinstvo je z zanimanjem sledilo tako razvoju drame kot nastopu posameznih igralcev in je ob koncu navdušeno ploskalo dramatiku in igralcem. Nov papežev avtomobil RIM, 17. (Izv.) Pred dnevi je dobil papež drugi avtomobil znamke «Bianchi», ki je docela podoben "onemu, ki ga je papež Že prej posedoval. Kakor izgleda se papež Pij ne namerava več posluževati pri svojih vsakdanjih šetnjah po vatikanskih vrtovih že zastarelih kočij, kajti bo imel na razpolago kar dva avtomobila, v katerih se bo peljal na sprehode po obsežnih vatikanskih vrtovih. Velika nesreča v Rimu RIM, 17. (Izv.) Danes ob 16. uri se je pripetila v Rimu v ulici Alfredo Cappellini, velika nesreča. Na terasi hiše štev. 29 se je igrala skupina dečkov z žogo. Med igro jim je odskočila žoga na streho sosednje hiše. Eden izmed dečkov, po imenu Karel Angelosanto, je splezal na streho po žogo. Ko je stopal po strehi in je v svoji tvfcHiki neprevidnosti sUm pil na stekleni del strehe, ki služi za razsvetljavo hišnega stopnjišča. Čim je deček stopil na šipo, se je ta seveda pod njegovo težo razbila. Nesrečni deček je padel s strehe 25 metrov globoko vzdolž petnadstropnega stopnjišča v hišno vežo, kjer se je ubil. Francoski ministrski svet in, sadova sovjetskoga poslanika v Pariza Rakovskoga PARIZ, 17. Nocoj se bo sestal francoski ministrski svet. Seji bo predsedoval predsednik republike Doumergue in udeležil se je bo tudi trgovinski minister Bokanowski, ki je bil, kot smo poročali, v Ameriki. Na nocojšnji seji bo francoski ministrski svet razpravljal o nadaljnjem priznavam ju oziroma zaupanju sedanjemu sovjetskemu poslaniku v Parizu Rakovske-mu, radi katerega izjav so se francosko-ruski odnošaji zelo poostrili. Izgleda da bo francoski ministrski svet razrešil to zadevo, toda *na način, da ne bodo oerrožeai odnošaji med Francijo in ZSSR. RAMBOUILLKT, 17. (Izv.) U-radno poročilo naznanja, da je francoski ministrski svet razpravljal na svoji današnji seji o vprašanju odnošajev z Rusijo, sklenil pa je odložiti odločitev do povratka zunanjega ministra Brianda iz Ženeve. Sklenjeno je bilo, da Francija ne bo odgovorila na ponudbo Rusije glede nevmfljavanja v francoske zadeve, kajti že 2. oktobra 1024. je sprejela sovjetska vlada absolutno in brezpogojno obveznost, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve Francije. Na drugi strani je ministrski svet sklenil, da bi bilo zaenkrat pretrganje diplomatičnih odno-šajev z Rusijo nepotrebno in neumestno. Glede ponudbe sovjetske vlade o sklenitvi arbitražne pogodbe je francoski ministrski svet sklenil, da bo o njej še razpravljal. Prihodnja seja ministrskega sveta se bo vršila dne 30. septembra. Ameriški legtenarji na pokopališča v Pariza PARIZ, 17. (Izv.) Davi so se zbrali ameriški legionar j i v sprevodu na pokopališču Sures-ne, kjer počiva 30.000 ameriških vojakov, padlih in umrlih tekom svetovne vojne. Ob 10. uri se je pričel spominski obred, po katerem je spregovoril gospod Savage kratek, a zato tem bolj ganljiv spominski govor. Popoldne se je podala skupina ameriških dobrovoljcev na grob neznanega vojaka, kjer je položila irasen venec. RrateKŠestoneR med Vukićevićem in dr. Korošcem BEOGRAD, 17. (Izv.) Dogodki v Beogradu so se pričeli danes naglo razpletati. Danes dopoldne je dospel v Beograd načelnik SLS dr. Korošec, ki je takoj nato posetil ministrskega predsednika Vukieevića. Novinarjem, ki so z veliko napetostjo pričakovali rezultata te konference, je neki radikalski minister izjavil, da bo položaj v dveh ali treh dneh popolnoma razčiščen in da bodo zastopniki SLS morda že jutri vstopili v vlado. Dobili bodo dva ministrska portfelja in bosta spričo tega podala dva radikalska ministra ostavko. Glede demokratov je izjavil, da bodo ohranili v vladi nespremenjen položaj. Sestanek med Vukićevićem in dr. Korošcem je trajal 20 minut Novinarjem je odklonil načelnik SLS dr. Korošec vsako izjavo. Gospod Vukićević je odšel takoj po tem sestanku na dvor, kjer ga,je sprejel kralj v daljši avdijenci. Po avdijenci je bil ministrski predsednik zelo rezerviran in je novinarjem dejal le, da gre jutri lovit ribe. Radlfev~iianek v »Narodnem Valim o jugoslovanskem notranjo-političnem položaju ZAGREB, 17. (Izv.) «Narodni Val» objavlja nov članek izpod peresa Stjepana Radića o no-tranje-političiiem položaju v Jugoslaviji, v katerem na.gliša člankar, da je usoda gospoda Vukićevića zapečatena in da je le še vprašanje par dni, da bo< izginil s političnega površja, če ne, pa bo padla njegova vlada v narodni skupščini, čim se ta sestane. Med drugim naglaša, da ima gospod Vukićević proti sebi vse stranke, razen gjspoda dr. Korošca, in da ima največje zasluge, da se ukine sedanji režim nezakonitosti, Svetozar Pribiče-vić, ki pametno govori, še pametnejše piše, a najbolj pametno dela. _ Delegacija praškega mesta bo posetila Beograd BEOGRAD, 17. (Izv.) Začetkom prihodnjega meseca poseti Beograd posebna delegacija praške mestne občine pod vodstvom župana dr. Baxe. Jugoslovanski novinarji pri prosvetnem ministra BEOGRAD, 17. (Izv.) Danes popoldne je sprejel prosvetni minister dr. Ninko Perić v svojem kabinetu jugoslovenske novinarje in jim podal dolg eks-poze o svojem resortu. Otvoritev pokrdlBAe rozstra •Ljubljana v jeseni* LJUBLJANA, 17. (Izv.) Danes dopoldne je bila na prostoru ljubljanskega velesejma svečano otvorjena druga pokrajinska razstava «Ljubljana v jeseni*. Otvoritveni govor je imel predsednik velesejma Fran Bo-nač. Med drugimi so bili ob otvoritvi navzoči tudi gostje in zastopniki drugih držav, med temi angleški poslanik v Beogradu gospod Cunard. Raz«tava, ki je doslej naj-večja te vrste v Sloveniji ima prevdsem zastopano kmetijstvo s sadnim, zelenjadnim, mlekarskim, vinskim in kmetij sko-strojnim oddelkom. Zanimiv je zlasti razstavni oddelek za gledališko umetnost, ki je prvi te vrste v Jugoslaviji. Nadaljnji oddelki so: oddelek za ralio, esperanto, arhitekturo in industrijske izdelke za jesensko in zimsko sezono. Jutri, v nedeljo, popoldne bo revija narodnih noš, katerih se bo udeležilo nad 400 oseb. Svet Dražbe narodov In vprašanje madžarskih optan-tov na Romunskem ŽENEVA, 17. (Izv.) Pri obravnavi vprašanja madžarskih op-tantov na Romunskem je poročal v imenu komiteja trojice, ki ji pripadajo zastopniki Japonske, Anglije in republike Chi-le, angleški zunanji minister Chamberlain. Po zgodovinski obrazložitvi tega nesporazum-ljenja med Madžarsko in Romunijo je predlagal svetu Družbe narodov tri smernice, ki naj bi jih po naziranju sveta sprejeli Madžarska in Romunija. Po prečitanju poročila je povzel besedo zastopnik madžarske vlade 80-letni grof Apponny ter je obrazložil stališče svoje vlade. Temeljna misel Appon-nyjevih izvajanj je bila, da je to vprašanje pravnega značaja in da torej ne spada v kompeten-co sveta Družbe narodov kot politične oblasti, temveč v kom-petenco sodnijske instance, to je mešanega romunsko-madžar-skega razsodišča ali pa stalnega mednarodnega sodišča v Haagu. Apponny je dalje izjavil, da i-majo izvajanja Chamberlaina, posebno glede onih treh smernic, ki se jim naj bi prizadeti stranki podvrgli, le akademsko vrednost. Nato je govornik podrobnejše kritiziral smernice, ki jih je obrazložil poročevalec. Končno je izjavil, da odklanja v imenu svoje vlade priporočilo, ki ga je dal komite trojice. Vsled tega je prosil člane komiteja, naj ponovno proučijo celokupno vprašanje ter prihranijo Družbi narodov težek udarec, ki bi jo zadel, če bi padla odločitev, ki bi nasprotovala temeljem mednarodnega prava. Na popoldanski seji je govoril zastopnik Romunije, zunanji minister Titulescu o stališču svoje vlade Odločitev je še negotova, čeravno so svet Družbe naročov in pravniki namenjeni sprejeti ogrsko tezo z nekaterimi omejitvami v prilog Romunije. Francoski zunanji minister Briand je odpotoval sinoči v Pariz in se torej današnje seje sveta Družbe narodov ni udeležil. Kakor se zatrjuje, se povrne V Ženevo v pondeljek. Chamberlain odpotuje, takoj ko pade odločitev v vprašanju madžarskih oplantov v Romuniji. _ iDtoshev prefcoacesnsHI polet ni uspel DUBLIN, 17. (Izv.) Kapitan Intosh je izjavil novinarjem, da ga včerajšnji ponesrečeni poskus, preleteti Atlantski ocean, ni prav nič preplašil. On je sedaj še bolj odločen kot prej, ponoviti svoj poskus nepretrganega poleta iz Irske v Ameriko, in to čimprej. «Monoplan», je dejal kapitan Intosh, «je v najboljšem stanju in nastopil bom svoj polet, čim mi bodo to dovolile vremenske prilike. Kot znano, je odletel kapitan Intosh včeraj ob 13.34 z letališča Baldonnell na Irskem, namenjen preko New-Yorka v Fi-ladelfijo. Po štirih urah poleta, ob 17.30, se je spet povrnil, ker je naletel na svojem potu na zelo gosto meglo in močan veter in dež. Odkritja nove zaroto na Portu galskom? MADRID, 17. (Izv.) Po iz Lis-bone došlih vesteh je policija zasledila politično zaroto. Zarotniki so hoteli strmoglaviti sedanjo vlado. Med njimi je bilo tudi večje število političnih voditeljev in častnikov portugalske vojske in mornarice. Vsi so bili aretirani. Doslej še niso znane natančnejše podrobnosti in tudi ta vest do sedaj še ni bila potrjena z nobene strani. _ Ud volitev na Irskem LONDON, 17. Minulo noč je došla vest o izidu volitev v parlament v posameznih krajih na Irskem. V Dublinu so bili izvoljeni minister Mule ah v, pristaš neodvisne stranke Byme in neki pristal neodvisne delavske stranke. Po dosedanjih poročilih se predvideva zmaga vlade. ZAvoe o«.B®«(WA fwini THST VU-*mZ4 as TCLtm.4«-C5 ms j rnHinmiHPr! in »i »t nw n »JflJ I »HiflKJ K * m f t fr»* r _ {THReArtJfcvifccalttaJ, OlMMkVlJtNJE ZAJAMČENO V TBe« DflE" TIMnj*VUU^LECJMIM čera ICMirnATUt FM2JHT. --------L---nHmtimmniHHuuuitiiutM BERLITZ-SCHOOL Trst, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-32 Pouk In prevedi v vssh je;ikih.37! TeflensSi pregled Italija V Rimu so priprave za zasedanje velikega fašistovskega sveta in ministrskega sveta v polnem teku. Sestanki ministrskega predsednika z raznimi ministri, državnimi podtajniki in drugimi višjimi političnimi uradniki kažejo, da bodo dogodki koncem tekočega meseca zelo pomembni. Medtem je bil pričetkom tega tedna v Ženevi državni podtajnik v zunanjem ministrstvu on. Grandi in je tam na licu inesta raerešil marsikatero važno italijansko zunanje-politično vprašanje. Povodom njegovega bivanja v Ženevi, so pričeli tako inozemski kot italijanski listi pisati o sestanku med on. Mus-solinijem in angleškim zuna«-njim ministrom Cliamberlai-nom, na katerem naj bi se oba državnika v znamenja italijan-sko-angleškega prijateljstva domenila o splošnih mednarodno-političnih vprašanjih, posebej pa še o vprašanju Tangerja, ki — kolikor se tiče Španije in Francije — ni še rešeno. Nekateri listi so celo ugibali o možnosti sestanka štirih zunanjih ministrov: Italije, Anglije, Francije in Nemčije. On. Grandi je, po zatrdilu rimskih listov, govoril v Ženevi tudi z zunanjimi ministri so-sednh vzhodnih držav. Sredi mirno se razvijajočega notranje-političnega položaja se je dogodil v torek v Ravenni žalosten incident. Neki Leopold Missiroli je napadel skupino uglednih ravennskih fašistov-skih veljakov, ki so se odpravljali na izlet v Trst. Prevratnež je sprožil proti njim več strelov iz samokresa ter težko ranil konzula milice Hektorja Muty-ja in fašistovskega političnega tajnika v Ravenni Renza Mo-riggija. Politični tajnik je v samoobrambi ustrelil napadalca. Ranjenca sta bila prepeljana v bolnišnico. Drug žalosten dogodek se je pripetil v pondeljek v Parizu. Tamkajšnjega ital. podkonzula grofa Nardinija je smrtno ranil anarhist Di Modivrno. Atentator je storil svoja dejanje iz političnih razlogov, po zatrdilu pariških listov pa ni bil v zvezi s komunistično stranko, katere glasilo «IIumanite» odklanja vsako odgovornost svoje stranke za ta atentat. Policija, ki stalno straži italijanski generalni konzulat je atentatorja aretirala. Grof Nardini je v bolnici še istega dne umrl in v petek se je vršil veličasten pokop. Truplo grofa Nardinija bodo prepeljali v Rim. Tekom tedna, v sredo, se je pričel pred posebnim tribuna,-lom proces proti 16 komunistom. Obtoženci in priče so bili že zaslišani in v petek so govorili namestnik državnega pravd-nika in za njim oba zagovornika. Komunisti, doma iz Brindi-sija in okolice, so bili obdolženi, da so delovali proti obstoječemu državnemu redu, da so v pre-vratniške namene zbirali fonde, nameravali ustanoviti rdečo stražo in sploh razširjali komunistične ideje. V-^petek zvečer se je proces zaključil. Obsojeni so bili: Dominik Conchiglia in Teodor Ostini na 8 let in tri mesece ječe ter tri leta posebnega nadzorstva, Josip Ribezzi na 6 let zapora in dve leti nadzorstva, Peter Vacca in Carella na 5 let ječe, Josip Trasteveri na 4 leta in dva meseca, Vin-cenc Battista, Humbert Cienna in Gaetano Luzzi na tri leta zapora; ostalih sedem obtožencev pa je bilo radi pomanjkanja dokazov oproščenih. Po volitvah v Jugoslaviji Nedeljske volitve v Jugoslaviji so se vršile mirno in v redu. Posamezne stranke so dobile, glasom uradnih podatkov, naslednje število mandatov: 11. t£ĐlAUST> V Trstu, dne 18. septembra 1927, Radikali 112, Demokrati 63, Muslimani (Spaho) 16, Radićev-ci 00, Samostojni demokrati 23, Ljudska stranka, slovenska in hrvatska 21, Zemljorađniki ft, Nemci 6, Hrvatski federalisti 2, Črnogorski federalisti 1, Socialisti 1, Slovenska kmetska stranka. 1. V primeru z izidom volitev 1. 1925 so radikali izgubili 30 mandatov. Značilno je, da nekateri pašićevski in pnotivladni radikalski politiki niso bili izvoljeni za poslance. Med njimi so Marko Trifković, Veliiar Jan-ković in drugi. Iz poslednjih volitev je izšla radikalska stranka v veliki meri konsolidirana. Vladni radikali so dobili od 112 mandatov nič manj, nego 94, tako da bodo, tudi če bi pašićevci, kot zatrjujejo, res glasovali proti Vukićeviću, odločali pri sestavi nove vlade. Demokratom so poslednje volitve prinesle veliko zmago. Njihov poslanski klub je narastel za 26 poslancev. Radićeva stranka je sicer po številu glasov padla skoro za eno četrtino, poslancev pa je dobila celo več nego pri poslednjih volitvah. Je to sicer čuden pojav, toda po jugoslovenskem volilnem sistemu odloča večina glasov, četudi je ta večina zelo malenkosti na- Po glasovih so na pr. zelo napredovali samostojni demokrati, dobili so jih 202.127, do-čim so jih pri volitvah 1. 1925 imeli samo 117.953, poslancev pa so dobili komaj enega več. . Polagoma se je volilna ner-voznost umirila in jugosloven-ski politiki so že pričeli misliti na sestavo nove vlade. Kot vselej, so se pojavla tudi sedaj v j ugoslo venskem tisku različna ugibanja o prilagoditvi jugoslo-venskega notražije-političnega položaja. Vladni krogi odločno zatrjujejo, da ni nastopila po volitvah nikaka potreba, da bi morala vlada podati ostavko, temveč bi se motala kvečjemu izpopolniti oziroma preosnovati. Ta rekonstrukcija naj bi se izvedla posebno z ozirom na Jugoslavenski klub, ki se namerava priključiti vladni veČini v parlamentu. Te nazore vladnih krogov naj bi potrjevalo že dejstvo, da je ministrski svet na svojih dveh sejah, ki jih je imel tekom tega tedna, že razpravljal o državnem proračunu. Na drugi strani pa se širijo po jugroslovenskem tisku nasprotne vesti, ki se kolikor toliko nanašajo na odnosa je med Davidovićem, Pribićevićem in Radićem, ki so postali v poslednjih dneh res nekoliko bolj živahni. Glasom teh poslednjih Ugibanj naj bi prevzel vlado v Jugoslaviji demokratski blok, ki bi ga sestavljali demokrati z muslimani, radićevci z zemljoradnik! in samostojni demokrati. Razvoj notranjepolitičnih dogodkov po volitvah, v kolikor se tičejo nove jugoslovenske vlade, res ni povsem jasen. Gotovo pa je, da se bo morala povodom poslednjih volitev, jugo-slovenska vlada na kakršenkoli način preosnovati ali pa znova sestaviti. Medtem so se pričela pogajanja med Italijo in Jugoslavijo o ureditvi nesporazumljenja med obema državama, ki je nastalo povodom sklenitve tiranskega pakta. O tem pravi londonski list «Daily Telegraph», da so se pričeli v Ženevi v docela prijateljskem duhu razgovori med italijanskim državnim podtajnikom v ministrstvu za zunanje zadeve on. Grandi-jem in jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Marinkovi-ćem, ter da pričajo, da je bila tiranska pogodba popolnoma pojasnjena. V Tirani je v četrtek ob otvoritvi zasedanja albanskega parlamenta Alimed Zogu izjavil, da tiranski pakt v ničemer ne krši suverenih pravic in neodvisnosti Albanije. Družba narodov V četrtek se je zaključilo 46. zasedanje sveta Družbe narodov. Ob tej priliki so izgubili delegati Čehoslovaške, Belgije in San Salvadorja svoje začasne mandate v svetu. Na mesto njih so bili še istega dne izvoljeni fnaf plenarni seji Družbe narodov delegati Kanade, Kube ki Finske. Ženevski listi so zatrjevali, da je Družba narodov jt izvolitvijo Kube v svet Družbe narodov storila velik korak naprej v zbližan j u z Združenimi državami, ki bodo s časom vendarle opustile svoje sedanje staiišče napram Družbi narodov ter vanjo ▼stopHe. Varnostna in garancijska vprašanja, ki so o njih listi v preteklem tednu toliko pisali, so bila predana posebni komisiji Druibe narodov. V tej komisiji je imel zastopnik Fran- cije P&vel Boncour daljši gtn vor, v katerem je obrazložil stalifite Francije. Predlagal je, naj bi se ženevski mirovni protokol is leta 1924. preoenoval v toliko, daj bi bile vezane nanj vse članice JUružbe narodov, razen velesile Anglije. Tajfuni te Pri četkom tega tedna je zadela Japonsko velika vremenska nesreča. Razburkani morski valovi in viharji so napravili o-gromno škodo. Porušenih je bilo na tisoče hiš, nasadi riža in sploh vsa žetev na otoku Kiu- shiu so bili docela uničeni. Vi-h4rf je zafrteval 263 človeških žrtev, 340 ljudi se pogreša. 420 parnrkov se je potopilo in ž njimi vred vse njihove posadke. Na Kavkazu v južni Busiji pa je nastal velik potres, ki pa k sreči ni zahteval več kot šest Človeških življenj. Tudi zgradbe po mestih in vaseh relativno niso bile težko poškodovane. Najbolj je potres divjal na polotoku Krimu in ob ostali severni obali Onega morja. Izmed ruskih mest je najbolj prizadeta Jalta na krimskem polotoku. DNEVNE VESTI Nova odredbe o klan|a ter o pripravljanju In predajanju mesa aG&szetta Ufficialej* je objavila kr. ukaz od 21. .julija 1927, štev. 1586, s katerim se odobrava pravilnik za zdravstveno nadzorovanje mesa. V naslednjem hočemo podati glavne določbe tega pravilnika: Klanje goveje živine, prešičev, ovac, koz in konj, katerih meso je namenjeno za. prrfira.no, se mora vršiti izključno samo v javnih klavnicah. Ta določba velja sedaj samo za one občine, v katerih obstojajo takšne javne klavnice. Vendar pa si bo morala vsaka občina zgraditi v čim krajšem času lastno klavnico. Tako predpisujejo nove odredbe. Le v izrednih slučajih bo smela občinska oblast, s privoljenjem prefekta, dovoliti, da se živali, katerih meso je namenjeno samo za domačo rabo ali pa v industrijske svrhe, zakol jejo tudi izven javne klavnice, na pr. doma. Klanje treba izvršiti na tak način in s takšnim sredstvom, da žival v čim krajšem času pogine. Posebne predpise glede tega lahko izda prefekturna oblast, po zaslišanju mnenja pokrajinskega zdravstvenega sveta Predno se žival zakolje jo mora pregledati živinozdravnik, ki mora potem pregledati tudi meso, drobovje itd. Zasebniki, ki so na tostvarno prošnjo dobili od občinske oblasti dovoljenje, da smejo žival zaklati doma, morajo en dan pred klanjem obvestiti o tem občinskega živinozdravnika ali pa njegovega namestnika. V potrditev, da je bilo meso in drobovje pregledano, se nanj vtisnejo občinski pečat in začetnici V. S. (visita sanitaria — zdravstveni pregled). Na konjskem mesu bo poleg tega zapisano z velikimi črkami »konjsko« (equino). Klavnice bodo vpisale v posebno knjigo vsako izvršeno klanje. Meso živali, ki so poginile ali so bile zaklane radi bolezni, se ne sme rabiti za hrano. Zato mora kmet, ki mu je žival crknila, takoj obvestiti o dogodku občinsko oblast. V nadaljnjem govori pravilnik o prodajanju, o konservira-nju mesa itd. Glede tega pa bomo prinesli glavne določbe v prihodnji Številki našega lista. PREMEŠČEN J A V UČITELJSKI SLUŽBI Iz trnovskega šolskega okraja so bili premeščeni v razne pokrajine severne Italije: Kati Sušelj in Milica Valeničič iz Zagorja; Alojzij Torušič, učitelj v Harijah; Antonija Vižin, učiteljica v Sp. Zemunu. _ Šolska vest. 16. t. m. je prejel g. Fran Mer-molja, učitelj v D obrabljali na Vipavskem, odlok, s katerim je postavljen o vsej dvorani. Zdi se kot bi težko mislil. Po besedah, ki jih izgovarja, pa mora človek soditi, da je inteligenten in vešč v svoji «stro- Na predsednikova vprašanja odgovarja, da se je pečal s vre^v™-vanjem zemljišč v zvezi z Ribaldijem; v prometu sta imela precej denarja. Toda pri takih prekupčevanjih gre človeku tudi slabo In da se je kopal iz gotovih zagat, se ie zatekel k ponarejenim mem-csrn Toda v svoje opravičevanje pove, da so povečini vsa imena na menicah, ki jih je on deloma lastnoročno podpisal, deloma so to storile druge osebe po njegovem nalogu — ali imena njegovih družinskih članov, ali pa izmišljena. Med njimi se nahaja celo menica, podpisana z imenom slavne gledališke umetnice Tine di Lx>-renza Nekoč jo je videl, si zapomnil njeno — lepoto in ime ter ga uporabil. Za te menice, izmed katerih so mu jih 11 zasegli, je potem na različnih bankah dobival denar. Samo Banko di Vetiezia je na ta način osleparil za 92.100 L. Dobili so pri njemu tudi več menic podpisanih «ln Manco» in ne uporabljenih. Vse to je lahko d»4al, ker te je poznal z ravnate-tjožn banke, ki mu je zaupal. Kot tvrdke S. A. M. je imel na razpolago avtomobil. Ker je hotel imeti lasten avto, 9a je potem kupil od tvrdke in ga plačal z menico. Kupil ga je za U. tisoč lir in ga prodal v Ferrari za 6000 lir in za »motor, s priklopnim vozičkom, ker je rabil denar. Pa ni vedel za obligacijo (tako vsaj je trdil) tvrdke, ki je bila v kupni pogodbi, da avtomobila ne sme prodati, dokler ga tvrdki ni plačal. Zato ni s tem ničesar zagrešil. Tudi kar se tiče obdolžitve, da je zamenjal nekatere avtomobilske kose od avtomobila ki je bil last tvrdke, s kosi lastnega avtomobila, trdi da deloma ni res. Na vprašanje, zakaj se je naziva! za doktorja, je Ghinetti odgovoril, da je res doktor, ker je študiral na visoki šoli v Curihu v Švici in napravil doktorat iz agrarnih ved. «cMislil sem, da ni kažnjivo nazivati se tako tudi v Italiji zlasti ko nisem izvrševal dotičnega poklican Vendar pa nima nobenega dokumenta. Ker je obtoženec obdolžen tudi, da je nosil samokres, ne da bi zato plačal primerne takse, se izgovarja, da so mu orožniki dali za to potrebno dovoljenje s pridržkom, da ga sme imeti le doma. — Popoldne je predsednik izprašal Karla Malfeja. Obtoženec se je preskrbel s številnimi dokumenti, s katerimi je dokazal, da njegova družina v resnici izvira od grofov Svete rimske Cerkve ter da ima pravico nositi naziv viteza, pa ne italijanske krone, pač pa le svetega rimskega imperija. Nastopilo je nato več prič. Ravnatelj Banke di Venezia g. G. Lupi je rekel, da je šele tedaj, ko so Ghinetti j a zaprli, zapazil, da so menice ponarejene, prej ni nihče dvomil o tem, ker je obtoženec u-žival velik ugled v trgovskih in bančnih krogih. Škoda, ki jo je povzročil banki, znaša preko 100 tisoč lir. Humbert Ribaldi, sodrug GTii-nettija, ki je prebil 70 dni, po nedolžnem v ječi, ni vedel povedati ničesar o ponarejenih menicah, ker se ni vmešaval v take zadeve z obtožencem. Nekatere priče so izjavile, da je bil obtoženec v mladosti epilepti-čen. Priča Vigni je povedal nekoliko zgodovine iz življenja obtoženca, ki priča, da mu deva sreča ni bila ravno naklonjena. Še mlad se je namreč napotil v Ameriko, da bi obogatel. Vrnil so je in ustanovil tvornico likerjev, ki je pa kmalu skrahirala; nato je poskusil s tovarno stolov v Vidmu; tudi tam ni imel sreče. L 1-911. je napravil načrt, da zgradi hangar, si nabavi zrakoplove in da postavi zračno prometno črto. Sploh, same absurdne ideje. Nekaj prič je trdilo, da se je obtoženec zadnja leta udajal pijači, vinu, konjaku in celo — žganju. Duhovnik - kaplan Fasciolo je povedal eno lepo. Nekoč, ko je imel 1. 1919. opravka z njim glede nekega zemljišča, je v njegovem župnišču izpil cel liter žganja. Državni pravdnik predlaga, ko so bile zaslišane vse priče, naj se Maffei oprosti radi pomanjkanja dokazov, Ghinetti pa naj se obsodi na 5 let in 8 mesecev ječe ter 3.100 lir globe. Zagovorniki naprošajo predsednika in sodni dvor, naj ravnajo usmiljeno z obtožencem ter naj se pri določevanju kazni ozirajo na njegove pomanjkljive duševne zmožnosti. Sodni dvor je potem — kot smo ie včeraj javiti — oprostil grofa Maffeja ter obsodil Ghinetti ja na 4 leta 7 nseseeev in 5 dni zapora ter na 1764 lir globe, na poravnavo stroSkov in tako dalje. EX ssptem- V torek, na narodni praznik 20 ■Hdsinrns so tvgovine odprte samo do poldne. Brtvniee se zaprejo ob 14. uri. Kmetijski nrad sa potovalni pouk v Gorici ie poslal vsem občin- skim načelnikom goriške pokrajine poziv, da naj vpeljejo obvezna trgatev. Svojo prošnjo utemeljuj^ s te>m, da so bili vsi dosedanji opomini, naj se trže le zrelo grozdje in ne zeleno, ki prinaia vinu toliko škode, zaman — in da je treba seči edino po tem sredstva. Vsak občinski načelnik naj določi* posvetujoč se prej z izkušenimi! vinogradniki, kdaj naj se vrši trgatev in naj izda odlok, da nihča v vasi pred določenim dnem ne sme trgati, izvzemši v slučajih, ko je prisiljen, da to stori, toda z njegovim dovoljenjem. Nikjer pa nat bi se ne pričela trgatev pred zadnjim tednom septembra meseca. Kjer so občine zelo obširne, lahka poteštati določijo posebni Čas za trgatev v posameznih občinskih" oddelkih. Županstvo naj bi si pridržalo pravico dovoljevati potrebne izjeme. Prestopki pa naj bi sa kaznovali v smislu zakonskih določil. Odprte lekarne. Danes v nedeljo, dne 18. t. m. bodo odprte v Gorici sledeče lo* karne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Kur-ner, Corso Vittorio Emanue4e 111, št. 4.; do 1. ure popoldne pa lekarni Cristofoletti, na Travniku £t. 14. in Giubich, Via Rabatta št. 18. Dve nesreči Zeleni križ je pripeljal včeraj iz Ajdovščine v goriško mestno bolnico, dvoje ranjencev. Prvi je bil Ivan Štokelj, 4Š-leten, stanujoč v Ajdovščini. Padel*je z lestve iu si zlomil desno nogo. Drugi pa Urban Sulič, star 25 let, tudi iz Ajdovščine. Ko je delal v nekem jarku, mu je priletelo neko želo na' glavo in ga občutno potolklo. AJDOVŠČINA Raziskavanja v Luknji. Luknja se imenuje vrhnji, le ob večjem deževju nekaj dni delujoči, potem pa zopet presihajoči izvir Hublja; pravi stalni izvir leži kakih šestdeset metrov nižje. Po svoji obliki tvori Luknja od daleč viden vhod v podzemsko jamo, za katero so se naši Ajdovci vedno zanimali. Drznejši in po-gumnejši med njimi so jo tudi že raziskovali, seveda bolj na diletantski način, če izvzamemo brate Nussbaume, ki so jo pred kakimi tridesetimi leti gotovo že pregledali vso s pravim naravoslovskim in znanstvenim interesom. Kakor *pa je že pri takih stvareh navada, vedo ljudje pripovedovati o jami čudovite stvari; da je jama neznansko velika in se razprostira ure in ure daleč proti Idriji; v njej da so velikansko dvorane in veliko jezero. Nekateri pritAav-Ijajo, da se nahaja to jezero pod zemljo tam, kjer nastaja tudi Idrijca, tako da vsled bifurkacije ali dveh različnih odtokov podzemskega jezera tečeta Idrijca in Hubelj vsak na svojo stran, da sta pa ena in ista podzemska voda. Tu je narodova domišljija strnila v eno saino predstavo različna dejstva in domneve, s katerimi so se razni interesirani industrijalci in vodne uprave pečal« gotovo že več ko pol stoletja. Vodna analiza je namreč pokazala^ da vsebuje hubeljska voda najne-znatnejšo količino živega srebra kakor Idrijca in bi bilo torej mogoče misliti, da njuna podzemska izvira nista bogve kako daleč drug od drugega ter da se pretekata po enakih zemskih plasteh. V Luknji sami pa se tudi nahaja mala kotlina, ki je tudi ob največji suši napolnjena z vodo; to kotlinico je domišljija krstila z jezerom in jezero prestavila daleč v gorsko osrčje; tja nekam za Goljake. Za tistega, ki mu je na tem, da dozna le jedro stvari, naj mu zadostuje dejstvo, da je Hubelj za dolino žila dovodnica raznih vod in vodic, ki se zbirajo v notranjosti jugozapadnega dela trnovske, planote, skoraj vse poraščene z bukovimi in smrekovimi gozdovi, v ostalem pa popolnoma kraškega značaja. Le tako je razumljiva velika množina hubeljske vode in pa nizka lega njenega izvira. Kdor natančneje pozna kraške pojave, ne bo mogel dvomiti, da je Kubljev podzemski tek gotovo zelo slikovit, da struga pod zemljo ni enotna in ne vedno ista; gotovo so v njej že tudi stare, zapuščeno struge, to je nadstropja in galerije, pa tudi globoke kotline, jezera in prepadi. Ne manjka v njih jamskih krasot in bleščečih kamnov, visečih in stoječih, kapnikov in scejenikov. Za živo domifljijo je najmikavnejša miseL, kako lepo bi bilo, ko bi kdo odkril in pokazal ta podzemska čuda in povedal, na kakšen način bi bilo mogoče prirediti največjo podzemsko jamo, podobno postojnski, ki bi se razprostirala od Ajdovščine pa tja skoraj do Idrije, z visokimi galerijami in zavarovanimi potmi, odkoder bi gledalci strmeli v šumeče slapovje in tiha >ezera, bajno te lesketajoča v električni lučL Vprašanje pa je, če je podzemški tok Hublja sploh dostopen. Naši domači ajdovski raziskovalci so se pogumno lotili dela in večkrat zaporedoma preiskali in premerili prednji del jame, do koder je le količkaj dostopna. Primerno opremljeni so hodili v njej po devet ur in prodrli kakih »topetdeeet metrov dalot Ugotovili »o, da je jama zelo razčlenjena na vse strani in tudi več Btr&Bftkih prostorov. Raziskovanje v njej je zelo naporno. Leto«, ko, ko je vladala dolga suša, so upali prodreti prav daleč, pa bo vklj\^x V Trsta, dne 18. septembra 1027. •EDINOST. UCL temu kmalu dospeli do tesnega predora, v katerem so morali bresti do pasu v vodi. Od tam naprej t-«.ziskavanje ni več mogoče razun morda z velikimi tehničnimi pripomočki. Sicer pa je Hubelj tudi za tehnično popolnoma opremljeno skupino zelo nevarna voda, ker je treba raziskovati njen tok v smeri vodnega izvira. Zgodilo se je že, da so šli raziskovalci v jamo ob najlepšem vremenu, medtem pa je nastala na trnovski planoti nevihta in v teku par ur, ko so se mudili v jami, je voda že prodrla skozi zemske votline k vrhnjemu izviru, da so pred njo bežaH kakor pred hidro in v največji nagiici poiskali bližnji izhod. Da bomo bolje poznali naš Hubelj, bodo raziskovalci popisali svojo podzemsko turo in priobčili sad svojega nemalega truda. BILJE Minulo nedeljo, dne 11. t. m., so priredili gojenci pevske šole gospe Oolzuayerjeve iz Gorice v dvorani g-. O. SoIIerja večerni koncert, ki ni bil sicer javna prireditev, temveč namenjen samo ožjemu krogu vabljenih gostov. Ker so taki umetniški večeri pri nas redkost, smo prirediteljem zelo hvaležni. Preživeli smo nekaj v x*esnici lepih uric in prisluškovali glasbi, ki tako blagodejno upliva na človeka. Okusno izbrani program je oči-vidno zelo ugajal, kar so pričali ponovni aplavzi, ki so sledili vsakemu podanemu komadu. Nastopajoči pevci g. Arnold ArČon iz Bukovice, g. Milan Beltram iz Vo-gerskega in g. Zaniser so prav sigurno nastopili. Njihov prvi nastop nas je prepričal, o njih zmožnostih in želeli bi jih še slišati. Največ užitka so odnesli prisotni od točk, ki jih je izvajal gospod Nadaja. In sicer radi dobro podane Sollerjeve «Dekliške pesmi«, katero je moral ponoviti, in «Sevilj-skega brivca«. Spremljanje gospe Golmayerjeve je bilo na popolni višini. Po ljubki družinski zabavi, ki je sedila koncertu, so se gostje razšli z iskreno željo, da bi ta večer ne bil zadnji. PRAPBGTNO BRDO PRI ŠT. VIŠKI GORI. Bež. — Mlekarna. Kakor drugod je tudi pri nas lanski dež praznoval svojo obletnico samo v skrčeni meri. Začel je v prvih popoldanskih urah v nedeljo močno padati in razgnal zbrane fante na kegljišču sredi vasi. Zvečer je zopet padal, postajal je hujši in dosegel svoj višek v pondeljek zjutraj. Neprozorno je lil. zabil vse ceste in odnesel raz malo koložne in zajedene poti ves najboljši materijal. Treba bo mnogo popravljati. Drugih škod dež ni» povzročil, škoda obstoja v tem, da dežuje skoraj sleherni dan, in da radi tega ne more zoriti ajda. Koruza je pridno obTodila in krompirja so tudi vsi zadostno pridelali. Naša mlekarska zadruga še živi, vendar ne po vsem zadovoljivo. Vse je odvisno od mlekarja. Drugod proizvajajo mlekarne iz enega stota mleka 5 kg masla, pri nas pa proizvodnja še ni dosegla tega povoljnega števila. Napredek v tem oziru bi le povzdignil zadrugo. , • IDRIJA. Na tukajšnji preturi je pretor obsodil Štefanijo Kavčič, ki je poskušala prekoračiti mejo in oditi v Jugoslavijo.na 5 mesecev ječe, toda le pogojno za dobo 18 mesecev. CEBKBIO Povoden j. - Lstina. - Premestitev. Malo preveč je bil vlil Elija topot na Cerkljansko ubogo faro. Ta nebeška ploha, spremljana poldrugi dan s strašnimi nebeškimi pavkami, ni šla mimo brez posledic. Ljudje v Novakih, nad katerimi izvira Cerknica, so sedaj popolnoma odrezani od nas Cerk-fjanov. Nositi morajo blago v kosih na hrbtu iz Cerkna domov, ker jim je voda na več mestih popolnoma odtrgala cesto. V Cerknem pred «Rovtarjem», hšt. 17, je Cerknica kar meni nič tebi nič prestopila strugo in jo udarila naravnost v omenjeno hišo; da ni bilo hrabrih cerkljanskih og-njegascev, ki so do vratu v vodi mašili Cerknici pot v novo strugo ter jo spravljali v prejšnjo, bi bila hišica št. 17 odnesena in s lem ogrožena električna centrala v neposredni bližini. Skozi 12 ur so se trudili ognjegasci in delo jim je precej uspelo. Zahvaliti se jim moramo in prav odkritosrčno lahko rečemo: bili so junaki. Ravno ti ognjegasci so lansko leto rešili na idrijski cesti črez velikanski plaz ilovine gosp. prefekta iz Vidma, ko se je vračal iz Idrije. Tudi takrat so bili junaki, ker so tvegali svoje življenje. . Vsa čast gosp. komisarju Depo-desta-tu, ki se je ves Čas osebno na licu mesta zanimal in dajal nasvete in ukaze reševalni akciji. Upamo, da se bo gospod komisar najhitreje pobrigal za okoličanske ceste in poti (ki spadajo pod občinsko upravo), katere od Stravso-vega vladanja sem niso bile več popravljane. Ta-le povodenj jih je pa tako razcefrala, da zahtevajo najhitrejše pomoči. Tam, kjer je Cerknica prestopila strugo, dela sedaj približno deset delavcev novo, oziroma prazni ftaro zasuto strugo ter postavlja brane. Delo vodi sam gospod komisar s pomočjo nekaterih odbornikov elektrostrojne zadruge. Ajda. ki je tako izborno kazala, je vsa šla v rožiče. Vsa je utep-tana v tla, vsa je uničena. Kapus so pojedle gosenice, ploha pa ajdo. ~*Na Želinu zopet delajo nov mos.t ozir. «flikajo» starega. To pot voda ni udrla v kleti Jožeta Vonči-ne in se ni pomešala z vinom kakor lansko leto. Ce ne verjameš, se pa prepričaj! Urška ti prav rada prinese iz kleti onega «pri krompirju« in videl boš, da je vin-ček dober. Te diL je odšel iz Cerknega poročnik finančne straže, gospod Mo-lino Armando. Premeščen je v Neapelj. Bil je tukaj nad tri leta. Upamo, da ni odnesel iz Cerknega slabih vtisov. (BELEŽKE) Pral septembrski detli Zbogom poletje, zbogom morske kopeli! Začeli so prvi dežji. znaki bližajoče se jeseni. Že včeraj je padel toplomer za par stopinj in že veje mrzla jesenska sapa. Treba je obvarovati se proti dežja in burji, potrebno je, da si vsakdo preskrbi.... dežni plašč. Vsakdo naj obišče tvrdko Fischbcin, v Via Muratti, ki se je specijalizirala v izdelovanju površnikov in dežnih plaščev vsakega tipa." Ker se izdeluje blago v lastni delavnici, Corso V. E. III Št. 45. je tvrdka Fischbein v stanju ugodili vsaki zahtevi po izrednih cenah. Š posebnim gumiranjem se pretvorijo že kupljeni površniki in plašči v popolne nepremočljive plašče. BERIHZ-SCH00L Via Fabitt FilIi vodi v vseh jezikih. 23, pouk in preli 57 MEBLIRANO sobo, veliko, zračno, z 1 ali 2 posteljama, oddam takoj v podna-jem. Pripravna za 2 brata ali prijatelja. Ant. Stcppani 5, II. desno._1199 200 LIR izplačam onemu, kateri mi priskrbi stalno službo kot uradna pomoč, zaupna oseba, inkasant ali drugi posel, celodnevno ali par ur. Bivši poslovodja tiskarne I. Meljavec, Trst Ant. Stoppa-ni 5, II.__ SNAŽENJE uradnih prostorov se sprejme takoj. Ant. Stoppani 5, II. desno. 1299 PEKARIJA IN TRGOVINA se da v najem. Obrniti se na Ignacija Ivančica, Ko-barid št. 57._1302 POSTELJA se odda poštenemu delavcu. Via Molino a vento 44, I. 1293 SODI 1, 2, 3, 4, 5 in 7 hI na prodaj. Lazzarini, Trst, Via Palestrina 1, zaloga sena. 1294 KAMION 15 ter ali Ford, v popolnem stanju iščem v zameno z dvema konjema, zdravima in razliko v denarju. Naslov pri tržaškem upravništvu. 1295 KOZO mlado, 5 meseccv, prodam. Rojan, Verniellis 553.___lf% MOTORNO KOLO z vozičkom se proda pod ugodnimi pogoji. Garaža Krnev, Via Zovenzoni 4. 1297 DVA BEDNJA, siamoreznica, ena krava ae .prodajo. Fortunat Škapin. Polje 8, Št. Vid pri Vipavi. 1298 POROČNA soba, masivna, zelo močna 1700, mahagonijeva 1800, druge, elegantne, v razstavi L 2000. Posamezne postelje L 160, Tiirk, Cesare Ba Kisli 12. Pazite na naslov! 13C0 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove avlorizirani ki^omant v via della Pieta 12, vrata 6. Govori slovensko. 1301 DIJAKI -sc sprejmejo na stanovanje in hrano. Naslov pri goriški upravi. VINO, vipavsko, Lsfrsko in kraški teran, na debelo. Slara vina v botiljkah. Pristnost zajamčena. Cene zmerne, postrežba na dom. Zaloga, Viale XX Settetnbre 94. Fr. Štrancar. 1218 I KO DAJO se sodi od 700 1 za belo vino v najboljšem stanju. Pojasnila pri krčmar-ju Obrtnijskega drušvta, Barkovlje. 1293 SODI od 370 1 so na prodaj. Pojasnila daje krčmar Trattoria ai Volti di Barcola. 1294 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida, Dornberg. 793 MASSIMILIANO TENZE, Trst, Via S. Lazzaro 19. Zaloga papirja, fine lepenke, pergamene in ovojnega papirja. ill53 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36._1158 A-JOUR, angleški vbod (na~,ivanic čipk}, vezenje na stroj. San Sebastiano 4. (1237 EMILIO MULLER, urama. Najznamenitejša in najstarejša v Trstu. Via Dante Alighieri 4. 1086 , PODLISTEK ADOLF pl. REYA: Dva i mi teli Ud rv. On se je nasmejal. «Ste že dolgo tukaj ?» «Komaj četrto leto.» 4 «Najbrž radi umora?« sem hladnokrvno rekel. «Ni bilo ravno ubojstvo, pač pa nekaj podobnega.« «No?» «Potolkli smo se z bratom in po nesreči sem ga zbodel.« Kain! Bratomorstvo! Nič več me ni moglo pretresti, saj sem slišal že o groznejših stvareh. «Glejte, da me ne urežete.» Ko smo bili gotovi, smo hoteli plačati, toda denarja nista sprejela. Dali smo jima tobaka. INDUSTRIJSKO, elektro-mehanično podjetje Gtsido De Santi, Trst, via Tesa 33. Popravila električnih in mehaničnih strojev, Spioina napeljava. 1240 IŠČEM izvrstnega brivskega petnočnika, zmožnega tudi striženja ženskih las. Takojšen nastop. Fany Žgavec, Vipava 54. 1292 RISBE, slikanja na oblekah in perilu se izvršujejo. Corso GaribaJdi 1. Vhod Zu- decche. 1212 ANTON PEČAR, tovarna glasovirjc*. Trst via Scuasa 8, prodaja, popravlja, u^iašnje in menjuje glasovirj«, harmonije ra orgije. _ 1108 KROJAČ izdeluje obleke, L 150.— z pod-vlak o. Corso Garibaldi 1, vbod Zudecche. 1212 ODLIKOVANA eevljarnica Gius-^ppe Pachor, via Ginnastica 20. Prevzemajo se naročila in popravila vseh vr*t. Cene zmerne. 1238 SOBE popolne po 1850, drage 1500, kuhinje popolne 750. Postelje z vzmetmi » žimnicami 520. Tarabocchia 6, ex Tin-tore_"14 PENHJONAT za deklice iz boljših družin, k*, želijo izpopolniti svojo izobrazbo. Nadaljevalni tečaj. Tečaji za jezike, glasbo, tenis i t. d. Krasna lega, dobra preskrba. Piospekti in pojasnila pri ravnateljici gosp. M. Chr. Auer, Merano, Maia-AHa, Villa imperiale. 1249 W iS II C Societa Ligure Lombarda, It V H J Trst, Piazza Scorcola 3, Te lefon 32-37 je najboljši po moči, trajanju in izdatnosti. 1274 2 KROJAŠKA vajenca sprejmem. Josip Steinberg, ruski krojač, Nabrežina. 1279 ISACCO ABINUM, velika delavnica, vaiirane odeje, žimnice in vzmeti. Trst, via S. Maurizio 7. 1239 TOVARNA pohištva, furlanska, z zalogo v Trstu, Via Ginnastica 21. Poročne sobe, obedne sobe, sobane, kuhinje in posamezni kosi. Cene zmerne. Plačevanje na obroke. _1073 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 1035 GLASOVIRJE, harmonije, orgije itd. popravlja m aglašuje Andrej Pečar, Gorica, Piazza Vittaria 16/11._1152 DE BATTISTI Trst, San sebastiano 4. Plisse, nabiranje v-- gube, pariški vzorci, novi dohodi. 980 ČEVLJARNICA «Buon operaio», Trst, Riborgo 31. Velika izbera čevljev. Nizke cene. 1022 STABHJMENTO musicaie »Giuseppe Verdi«. Via. Imbriani 18, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine itizeri, Prostejov, Tabor, Teplice-Šanov, Trst, Usti n L, Dunaj. EKSPOSITL KE: Breclav, Opatija. AFiLIJACIJE v Jugoslaviji, Nemški Avstriji, na Ogrskem in na Poljskem. Blagovni oddelek B3T Borzni oddelek Saies Izvršuje vse bančne posle pod najboljimi pogoji. — Izdaja nakaznice (vaglia) Banca d'ltalia in Banco di biciiia prosto provizije. Brzojavi: 2IVNOSTENSKA — Trieste. TELEFONI: 1078, 1CS9, 2157, 3353, 3354, 4312, Eor2a (incd zasedanjem) 205 190 i g^jggf^Epa r^c-.T^jg-v-? g^.'^rs '7> - ^ - - g. RECE^C Stroji za šivanje, vezenje in pletenje, za dom flca vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST, Via Muda veechla 3 Napeljave z motor, pogo- 74i noirj. Popravila. —•- za magistratom) -- Brerplačeo pouUvveaeaJu Okreočevalno sredstvo, crednisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE V< L£f€jm§4fi ZAJETJI - TSST - Vi a Mazalni TRGOVSKO 6BRTRA ZADROGA C TSiT registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Via Milana 20. pritličje (vogel XXX ottobre) - Tel. 16-04 p u u u Obrestuje hranilne vloge po 57« VeZje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. * Izvršuje nakazila pod ugodniral pogcjS sa Jugoslavijo In ostale inozemske ftr$e. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune / Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. UradM ura od 9-121/, dop. In od 27,-4 pop. tli! Iflfll IIBI i « il i ■ il E Haiua in rezerve Mm 69,001.013.- Telefon 5—18, 22-96 UANSKA KREDIT PODRUŽNICA 0 TRSTU CENTRALA V LJUBLJANI filmi« in rezerve Dinarjev 60,000.630 - Telefon 5—18, 22-98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%% na tekočih računih po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA. Brežice, Celje, Čer-nomdj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, Novi Sad. Najhladnejša zveza z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 97*-127> In od 1472-16 Podružnice: Novo mesio, Prevalje, Ptui, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, SplU. - Sezonska eksp-zitura: Rogaška Slatina. I1M 62!