W^r ""." ■■'.J1--r.* Llt-n • ^"^I^B 4MM «M| MB gA ■■ __ ... . L _ „ ........ , , ,, • jM^ - I M I ■ II A I I || TW^Iwl iliiiMilit U I ^^^^^^Jn^^^^^^ ^^^ M^L^^ j * Wilk ^ff4^ 1 rnmmmm . ■ ■ .- ................,. .j—; hl _J. ■ ■ . ..... " ■- '1 ■ m ....................._ Na semenj za Narodni Dom se pričakige do 8000 jjndg Bi«. v/ V ""i,*"' —Dne a. 3. in 4. septembra bode j i siovenska društva v Clevelandu pokazala, kako so močna, kako požrtvovalna, kadar se gre za 'bodočo korist - teh društev in slovenske naselit bime. Dffektorij in zastopniki Slovenskega Narodnega Doma So skoro dokončali ogromne priprave za narodno veselico, semenj in bazar, ki se vrši ob omenjenih dnevih na Sokol-skem vrltu 61. ceste in Glass ave- Člani vseh % društev, ki Gpadajo k Narodnemu Domu se udeležijo te ogromne narodv ne slavnosti. Pričakuje se najbolj številne udeležbe te veselice in semnja, kar se jih je kdaj priredilo v Cfcvelandu. Nad 7000 članov raznih društev spada v organizacijo Narodnega Doma, in dolžnost vsakega je, da ob tej priliki pose-ti semenj, pripelje svojo ženo, svoje otroke, da se vesele im in zabavajo. Semenj mora dvigniti blagajno1 Narodnega Doma za več kot tisoč dolarjev. Pa bo tudi zabave za vsakogar, kot je še niste videli pfej. Mnogo priprav je še tajnih in bo direktorij z njimi preserietil občinsttvo. Ogromen šotor z desetimi manjšimi šotori bo obsegal vse, kar »more služiti dobri zabavi. Slovenski trgovci v Clevelandu so nepričako-vano veliko darovali in skoro tisoč dobitkov za srečolov je pripravljenih. Dolžnost slovenskega občinstva jf podpirati te trgovce in one, ki so dali oglas v spominsko knjižico.; Neki znani Ribničan izdeluje pristne ribniške piščalke, ki "zadaj" piskajo, pravi "lect" bo naprodaj, številno drugih stvari, iz-vrsitna godba, vsakovrstna okrepčila. Slovenci, pridite enkrat vsi skupaj tekom teh treh dinij in pokažite, da zmorete mnogo, če vas je volja in qe veste, kako silno bodete koristili narodu. —V pondeljek, 4. septembra, t. j. na Labor Day ne bo u&el naš list, da 8 tem omogočimo vsem našim uslužbencem1 do popolnega počitka. Naročnike torej opozarjamo na to izjavo. —'Uredništvo našega lista je v soboto, 26. avgusta uložilo na veliki sodniji (Common Pleas Court) dve tožbi in sicer eno proti Rev. Anton Berku, uredniku "feloge" za $25.000 odškodnine, ker je neeasliiano blatil naš list z najbolj rokovnjaškimi psovkami. Druga tožba je uložena proti "The Sloga Publishing Co." in proti delničarjem tega lista tudi za $25.000. Vsaka sila do vremena! i—Štefan Kalan, 66oi St. Clair ave. je zadel s svojim motornim kolesom v nedeljo ipopoldne v motornd kolo Fr: Moore na 1313 Oregon ave. in je dobil nevarne poškodbe. Poleg tega je bilo šedvanajsit drugih avtomobilskih nesreč v nedeljo. —Umrla je v Newburgu Mrs- Furlan, jako dobro znana po celi naselbini. Večni ji mir f —Policija je zaprla in prijela več "uglednih"_oseb v Clevelandu, ki so se pečale s tat« vino avtomobilov. S to tatvino so se pečali celo ljudje, ki so zaslužili do $4000 na leto, kakor n. pr. Fred McClure, ki je bil upravniški ravnatelj "Plain Dealerja", katerega je pa list nemudon^i odslovil iz službe. Ta McClure je v družbi z odvetnikom Samuel Haas počenjaj šetdruge zločine. V Char-donu je dal neko hišo zavarovati za $7000, d^si je bila vredna U $3500, nakar je hišo zaž-gal in potegnil zavarovadnino. Policija trdi, da bo našla med najvišjimi glavami še Več enakih zločincev. v HS& . , fcb . - - -r .. L —Pri jesenskih volitvah v ' novembru bi imeli državljani > glasovati za izdajo bondov v ■ vMočftii $1.750«», da se po-t veča mestna elektrarna. Mno- • go družin je, ki bi rade imele i mestno elektriko, toda je" ne 1 morejo dobiti, ker ,mesto nima r denarja, da 'bi povečalo seda-, njo elektrarno. Sedaj se je pa ) oglaisil župan Davis in se izjavil, da nasprotuje načrtu, da bi i se mestna elektrarna povečala, i Mogoče bo kompanija prisilje-1 na, da elektriko ceneje proda-/ j a. Poleg omenjenih bondov bo še treba voliti za $3.000.000 ■ da s« zboljšajo mestne ceste. —Thomas Dolan, brakeman . Nickel Plate železnice, je v soboto uložil na Common Pleas sodniji tožbo za $40.000 od- ■ škodnine. Dne 27. julija je zgu- ■ bil eno'nogo, ko je nekaj po-, pravljal pri .stroju. ' —Mleko se bo prodajalo po 1. sept. v Clevelandu 9 centov kvort. Farmarji zahtevajo od- • tedaj naprej 20 centov za ga-. lono mleka. W. H. Ingersoll, •ki zastopa farmarje, je prišel v » Cleveland s podpisi 670 far-I marjev, ki prodajajo mleko v Cleveland, da farmarji ne bo- • dejo več prodajali mleko, če i ne dobijo več plače. Kompani- je, ki v Clevelandu prevažajo .mleko, so zadovoljne plačati » farmarjem več, toda zato bode-: jo povečale ceno lialeku. Sedaj se je pa oglasil county pro«*-cutor Locher, ki je prisilil > ikompanije, da mu pokažejo i knjige, če ne delajo prevelikih dobičkov in če so v resnici opravičene, da povišajo ceno rpleku. —The Peerless Motor Car , Co. je dobila od ruske vlade kontrakt za $7.500.000 tovornih avtomobilov. Vsak teden mora kompanija poslati na Ru^ sko 70 velikih avtomobilov za prevažanje blaga. —Mnogo rojakov je zadnje čase dospelo v Cleveland iz za-padnih držav, posebno iz Montane in Wyominga. Tudi iz Colorade jih pride precej. Skoro vsi dobijo v Clevelandu delo. ' ' :—^Mogoče je, da vlada Zjed- držav postavila svojo novo tovarno za izdelovanje jeklenih plošč za bojne ladije v Clevelandu. Tovarna bo veljala trinajst milijonov dolarjev in bo imela 5000 delavcev zapos-Ijenih. Sedaj se pogajajo v Washmgtonu ali naj se v Clevelandu zgradi ta .tovarna ali kje drugje. —$185.919 je mesto, plačalo svojim uslužbencem tekom prvih dveh tednov avgusta. Navadni del&vci so dobili skupno $29.000 več kot en mesec poprej, kef se jim je plača povišala. 1 -r-V mestu se nahaja neka tvrdka, ki oglašuje, da za $1.00 popravi vsako uro. Neki Martin Fitzgerald je poslal uro in $1 tovrdki, pa ni dobil ne ure ne denarja nazaj. Pritožil se je š"erifu, ki je kompanijo prisilil, da je vrnila uro in denar. Rojaki, dajte ure v popravilo domačim urarjem, kjer ste gotovi, da vas pošteno postrežejo. —»Hud samomorilec je Howard Adams. V soboto popoldne se je pri jezeru najprvo pietkrat ustrelil, potem je spil prdcej klorofdrma, nakar je ■skočil v vodo, toda kljub temu •so ga rešili in pripeljali na dom k njegovi ženi. ...............II! I .. ■ J! 1.1 Ob priliki kak« vetellce, botri nje In prt v«»«rem omizju, spomnite M na narodno etavbo "SLOVENSKI NARODNI DOM". Vsak najmanjil dar dobrodošel. Italija je napovedala vojno Nemčiji. Avstrijski poveljnik, kije predal Gorico Italijane d, je bil kaznovat Na Balkana so Srbi i Bolgari v hudem spopada. Rumunjska je dobila 200.000.000 vojnega kredita. Rosi so pričeli z ofenzivo v okolici Rige. Turška armada v Kavkaza je bila poražena. Zavezniki so dobili $250.000.000 posojila v Ameriki. Ruaka armada ob rumunpki ! meji. London, 27. avg. Dočihi «e 1 uradno poroča, da je franco-sko-ang^eška armada, ki ope-1 rira severno od Soluna, ustavi-" la vse nadaljne poskuse Bul-1 garov, da bi prišli naprej, in ' da Srbi na levem krilu napredujejo in razvijajo živahno ofenzivo, so iRusi postavili ve- / liko armado ob Rumuniji in j * ob bregovih reke Donave z namenom, da plančjo nad Bul-garijo pri Dobrudži. Nadalje " poročajo ogrski časopisi, da je tudi Rumunija 'zbrala močno armado ob Donavi in reku " Pruth. " Poveljnik Gorice je kaznovan. Benn, Švica, 26. avg. Brez-J žična brzojavka iz švice poro-1 ča, da se je v Celovcu na Koroškem sešlo posebno vojno sodišče, ki je sodilo generala ' Riedela, poveljnika avstrijske r armade pri Gorici. General Ri-" edel je bil kaznovan s tem, da r je' odslovljen iz armade, je zgubil Častnišvo in pravico do po-1 kojnine, ker je predal Gorico Italijanom, dasi bi jo lahko še ? branil. » 1 Za a leti vojne se pripravljajo. I ftvondon, 26. avg. Vojaški ' kritiki raznih velikih listov na-' znamjajo, da se Rusija, Francija in Anglija pripravljajo na y dve ponovni leti bojev. Vojna ! se bo končala najbrž po zimi 1 leta 1918. Kritik list'a 'Times" * piše: Naša vojaška sila ni še tako močna, da bi mogli so- - vražnika uničiti, kar je abso-lutno potrebno za popolno . zmago. Prihodnjo spomlad bo l imela šele Rusija toliko orožja, da bo z njim lahko po volji t razpolagala. Do jeseni leta 1917 bodejo tudi angleška in francoska armada tako oboro-: žene, da bodejo imele za pol- ■ drugo leto dovolj orožja in to- ■ pov. Armade zaveznikov bo-' dejo toliko močne, imele bo- * dejo toJiko veteranov in orožja, * da Nemčija nikdar več ne bo zmožna se okrepiti in začeti z novo vojno. Mnogo ljudi je ' mnenja, da bodejo politikarji ' prodali uspehe vojne, toda lahko se z gotovostjo trdi, da bodejo ljudje obesili od prvega do zadnjega uradnika na drevesa, če bodejo skušali zmanj-' sati upljiv, ki ga je naredila armada po toliko letih nadčloveških naporov. Nemci silno napadajo Ruse. Fetrograd, 26. avg. Nemški , generalni štab je odločen, da prepreči vsako 'nadaljno napredovanje Rusov, ki so prekoračili reko Stokhod. Uradno •poročilo se glasi: Včeraj je sovražnik začel s silrrim obstreljevanjem naših pozicij pri To-bolu. Popoldne so Nemci znova napadli, toda so bili pognani nazaj od naših strojnih pušk Pri Zlati Lipi smo zajeli 150 Turkov, ki se nahajajo v Avstrijski armadi. Angleško uradno poročilo. London, 26. avg. Sovražnik je bombardiral naše strelne jarke ob reki Ancre neprenehoma skozi 12 ur. Ob 7. zjutraj danes se je sovražnik priplazil bližje in hotel z naskokom vzeti naše strelne jarke, toda je bil odbit z jako hudimi z gubami. Pri fyloquet farmi Smo napredovali vzhodno in zapadno za kakimi 400 sežnjev. Sovražnik najbolj trdovratno brani Thiepval okraj. V tem okraju so Nemci zbrali neštevilne topove, da zabranijo nadaljno napredovanje. Proti večeru je pruska garda napadla naše popelje fn napadala z največjo 1 vztrajnostjo. Toda napad je bil odbit * hudim ognjem naših strojnih pušk. : Francosko uradno poro£il.o. Pariz, 27. avg. Ob fronti reke Somme se vrši že poldrugi • dan strašno bombardiranje. ■ Južno od Maurepas ste napadli 1 dve nemški diviziji, toda vsak napad je bil odbit. V Champa-» gne okolici pri Tahure je sovražnik napadel včeraj z velikimi četami. Napad je bil odbit razven na eni točki, kjer «0 Nemci udrli v naše strelne ; jarke, toda smo jih kmalu pregnali ven z ročnimi granatami. Na celi fronti se je vršilo mnogo bojev v zraku. Poročnik Nungeser je uničil tri nemške zrakoplove. Pet drugih nemških zrakoplovov je bilo ob-streljevanih od naših zrako-plovcev, ki so opazili, da so se vsi vrnili k tlorfi jako poškodovani. V okolici Verduna smo uničili velik nemški opazovalni balon. Bulgari trdijo o uspehih. Sofija, 26. *avg. Naša ofenziva na desnem krilu se nadaljuje. V okolicr Mogencrje je srbska šumadijska divizija osem-najstkrat napadla naše pozicije v okolici Kurkuzra in Ko-vela. Vsi napadi so bili odbiti, nakstr so se Srbi umaknili na svoje prvotne pozicije. Njih zgube so bile velike. Naše levo krilo, ki napreduje. proti Egejskemu morju je naletelo na majhne sovra^lkove kava lerijske oddelke, ki so se umaknili. Rusi naznanjajo uspehe. Petrograd, 27. avgusta. Armada generala Brusilova, ki napada Avstrijce v Karpatih, je ponovno napredovala. Zapadno od Nadvorne so Rusi okupirali Guto, blizu ogrske meje. Na Kavkazu ruske čete, ki so osvojile Mush, napredujejo proti jugu. Sovražnik pri Nad-womi v Galiciji je bil razkropljen. Nemci pravijo, da so odbili vse napade. Berolin, 26. avg. Poskusi Francozov in Angležev, da bi napredovali pri Thiepval in Maurepas, so bili odbiti. Pri Maurepas so zavezniki posebno hudo napadli, da bi prebili nemško linijo. Strahoviti artilerijski boji so divjali celo noč severno od reke Šomme. Se-verozapadno od Tahure, v Champagne, smo ujeli 46 Francozov. Pet francoskih zrakoplovov smo zajeli. Vzhodna fronta: Nobenih posebnih novic ni' iz te fronte. Slab^ni ruski napadi so bili z lahkoto odbiti. Balkanska fronta: Sever-no-zapadno od jezera Ostrovo smo napredovali. Na Ciganski planini in pri Moglenici so bili sovražnikovi napadi odbiti. Laški napadi so prenehali. Berolin, 27. avg. Laški napadi v Dolomitih so se izjalovili, in boji so skoro v celi okolici ponehali. Zvečer je sovražnik napadel Vipavo s hudim bombardiranjem, toda ogenj je ponehal, in dva laška napada, ki sta sledila bombardiranju, sta bila lahko odbita- Rumunija se pripravlja. London, 27. avg. Z velikanskim zanimanjem sledi ljudstvo dogodkom na Balkanu. Rumunija se pripravlja z mrzlično naglico. Vlada je zahtevala od parlamenta izvanredni vojni kredit 200.000.000. , Velikonsko vojno posojilo \ zaveznikom. Washington, 37. avg. Tekom 48 ur so ameriški bankirji nabrali $250.000.000 in jih posodili angleški vladi prroti 5 procentom obresti. Posodilo je bi- lo razpisano do oktobra, to-Ida že v prvih dveh dneh se je nabrala zadostna svota, da je J. P. Morgan ustavil vsako nadaljno pobiranje vojnega posojila. Za varnost posojila je angleška vlada zastavila ameriške in canadske bonde, in poleg tega je določeno, da se posojilo plača že 1. okt. 1916 nazaj. Nadalje se govori, da se snuje v Zjed. državah novo posojilo, ki bo znašalo $500.000.-000. Dosedaj je Amerika posodila zaveznikom $2.500.000.000 in Nemcem pa $125.000000. , 1 Kako je na Bulgarskem, Sofija, 30. julija. (Posebna korespondenca.) Bulgarija je danes izolirana. Le novice iz Avstrije, Nemčije in Turčije prihajajo v deželo. Po vseh časopisih se čita neprestano o velikanskih avstrijskih in nemških zmagah. Masa bulgarske-ga naroda ne ,ve popolnoma ničesar kaj se godi posvetu. Najstrožja vojaška cenzura ne dovoli omeniti niti najmanjše stvari o napredovanju zavetnikov. Ko je Bulgarija se pridružila Nemčiji, seveda ni vede-, la, da bo navadna podložnica Nemčije. Nemci postopajo z Bulgari kot s Turki. Pri vsakem vojnem koru je en višji nemški častnik in njegov štab. Bulgarski generali ne smejo ničesar samostojno, ukreniti. Nfcmci kontrolirajo bulgarske železnice in forte, in nemški "oberst" namesto bulgarskega "polkovnika" je poglavar cair-jeve telesne straže. ?n bulgar-sko poljedelstvo je še v slabšem položaju. Samo ena treti-na bulgarskega pridelka je za Bulgare, vse drugo gre v'Nemčijo. Bulgarski poljedelski minister je protestiraj ko so Nemci izvažali bulgarsko živino, toda pomagalo ni nič. Nemški častniki prezirajo bulgar« ske- Mnogokrat je prišlo že do očitnega spopada. Pomanjkanje denarja je silno. Francoski 20 frankovski zlat je vreden 32 frankov v Bulgariji, dočim za domačega dobite komaj 15 frankov. Bulgarsko ljudstvo je trudno od boja. In Bulgarija bi že zdavnej umaknila svoje čete, da ji ne jlrži Nemčija noža ma vratu in jo sili v nadalj-ni boj. Francoske brade morajo iti. Pariz,, 27. avg. Francoski generalni štab je odredil, da morajo vsi francoski vojaki od-striči svoje brade. Ker se ceni teža povprečne brade na 60 gramov, in se nahaja dva fuili-jona francoskih vojakov na fronti, bodejo zgubili torej vojaki za 120 ton nepotrebne teže v bradah. Bremen ujet? Iz Canade se poroča, da so Angleži zajeli sredi morja drugi nemški prometni stibmarin "Bremen". Vest ni potrjena. Lahi so naznanili vojno Nemčiji London, 28. aVg. Laška vlada je preko švicarski vlade naznanila Nemčiji, da se smatra od pondeljka naprej v vojni z Nemčijo, Italija je ves čas odlašala z naznanilom vojne Nemčiji. Najbrž je Italija ito storila radi Rumunije, ki se tudi pripravlja na boj z Nemčijo. Rusi pri Rigi v Ofenzivi. Petrograd, 27. avg. Ruska armada pri Rigi in južno od Rige, ki je dalj časa mirovala, je prešla pretečeno soboto v ofenzivo. Hudi boji so se vneli ob Dvina-reki, in Nemci poročajo, da so preprečili Rusom prehod preko reke Rige. Železniški štrajk skoro gotov. 1 jKongres bo posredoval Washington, 27. avg. Zastopniki železničarjev, ki so čakali do pol šestih popoldne besede od predsednika, so zaključili zborovanje do pondeljka. Voditelji unije železničarjev se bodejo posvetovali, kaj naj narede. Več kakor sto izmed 604 železniških delegatov je odpotovalo na svoje domove. Železniški magnatje so se posvetovali do osmih zvečer. Sklenili niso ničesar. štrajk je skoro gotov. Washington, 27. avg. Nevarnost, da nastane železniški štrajk je danes večja kot kdaj prej. Tri mesece so se posvetovali železniški uradniki in voditelji železniške unije, ne da bi prišli do kakega uspeha Predsednik Wilson je uporabil vso svojo -moč,in ne more naprej. Lastniki železnic se dosledno branijo sprejeti osem-urni poslovnik, ker trdijo, da ne zaslužijo železnice dovolj, da bi mogle garantirati nada-Ijnih $50.000.000 na leto, da plačajo povečane plače želez ničarjem. Železniški uslužbenci pa trdijo, da drugače ne odnehajo, razven če se jim ne dovoli osemurni poslovnik in plača za deset ur. Predsednik gre v kongres. Nevarnost je tako velika, da je šel predsednik Wilson v soboto osebno v kongres, kjer kjer se je posvetoval z voditelji kongresa. Wilson je kongresnim voditeljem najbrž izrazil željo naj na kak način dovolijo zvišanje voznih in prevoznih cen lastnikom železnic. £f4oš»9 ««*sedi> da pride predsednik Wilson drugi teden pred kongres, kjer bo s posebnim govorom označil stališče in nevarnosti, ki preti vsem Zjed. državam, če se prične železniški štrajk. Kaj narodi kongres? fi Nikomur ni znano, na kakšno stališče se bo postavil kon- . greš, če se štra)k razglasi. Mnogo senatorjev je, ki jako nasprotujejo železnicam, da bi se jim dovolilo povišanje voznih cen in so le neradi dovolili spomladi vzihodnim železfii- ,s cam petprocentno zvišanje. Železničarji so pripravljeni. Iz zanesljivih virov se poroča, da so železničarji popolnoma pripravljeni na štrajk. Ogromne svote denarja stoje j na razpolago za podporo štraj-karjev. Vse vrednostne listine so (Spremenjene v denar. Voditelji unije železničarjev zagotavljajo, da v slučaju štrajka ne bo nemirov. Kaj se zgodi v slučaju itrajka? Unija železničarjev je sprevidela, da le dvoje poti je, da se prepreči štrajk. Prvič se morajo železnice odreči razsodišču (arbitration) ali pa vlada zagrozi, da bo prevzela železnice v svoje roke tekom štraj- ^ ka. železničarji upajo, da bo j predsednik Wilson prisilil kongres, da začasno prevzame vod- .J stvo železnic in jih operira na ^ podlagi osemurnega delavnika. Ravno to je, česar se železniški magnati najbolj bojijo, če se razglasi štrajk, se slednji ne bo takoj pričel, ampak šele ' štirinajst dnij kasneje, ker voditelji unije pečejo sami prevzeti odgovornosti ampak sekti bodejo najprvo posvetovali zM lokalnimi unijami. ' - H; P » > ■ « Sovražni transporti izkrcani vNewYorku Washington, 26/ avg. Arma-mada sovražnika je danes prisilila ameriško brodovje pri Rockaway Beach, L. I. da se je po hudem boju umaknilo, nakar je sovražnik izkrcal svoje čete in udaril na New York, ki je bil od sovražnika vzet. Pri Scotland svetilniku je prišlo med ameriškim vojnim bro-dovjem, ki je branilo New "York . in med sovražnikovim brodovjem dt ostrega spopada, in posledica je bila, da je bilo ameriško brodovje skoro uničeno. Deset oklopnic je bilo potopljenih, skoro vse torpe-dovke in sub marini. Sovražnik je žigu bil dve oklopnict in nekaj torpedovk. Sovražnik je izkrcal 27 transportov vojaštva. Seveda, se to v resnici m zgodilo, ampak ameriško brodovje je imelo vojne manevre* Em del ameriškega brodovja je reprežentiral ameriške sile, drugi del pa sovražnika. Oddelek brodovja, ki je reprezem tiral sovražnika je stal pod vodstvom admirala Mayo, ki je , tako izvrstno manevriral, da so strokovnjaki proglasili, da je "zmagal". Slučaj kaže, da dobro pripravljen sovražil nik lahko napade ameriško o- s balo brez posebnega truda, ■ i 9000 nadalnih vojakov gre v Meksiko Columbus, O., 27. avg. Mi-licija države Ohio, ki je zbrana tukaj, 9000 mož močna, je dobila danes posebno brzojavno povelje, da se mora nemudoma podati proti meksikanski >meji. Sledeče povelje je dospelo od vojnega tajnika: Takoj prepeljite vso milicijo države Ohio proti Meksiki, če je o-premljena ali ne. Brzojavite čas svojega odhoda. Cleveland-ski pešpolk, topništvo in konjenica odide v pondeljek zjutraj. Ali so se razmere ob meksikanski meji poslabšale ali kaj je vzrok, da odide ohioska državna garda na mejo, ni znano. Milicija tudi ni še popolnoma opremljena ža vojno službo, mnogo sto vojakov še danes nima pravih čevljev in pušk ter obleke. o Sveto pisno bo dražje. Boston. 26. avg. The American Bible Society je naznanila, da se bode sv. pismo podražilo radi evropske vojne in radi silne draginje v papirju. (iMenda raditega pač ne bo ni- u-r&amm tiče godrnjal.) Rev Tomalin samomorilec. . Chicago, 111. Rev- Ignac To- r* mažin, 70 let star, ki se je pred enim mesecem odpovedal svo- I ji fari v Albany, Minn, ker so ga trije farani pretepli, je vče- I raj skočil iz 6. nadstropja nekega hotela in se ubil. Je živel petnajst dnij od soli. Geneseo, N. Y. 27. avg. Benny Glogovsky je pred 14. dnevi se zgubil- v premogovniku -in zašel' v že ne več rabljene g podzemeljske hodnike. Nika- i kor ni mogel najti pota ven. Ves čas se je preživel s solio, j katere je bilo dovolj v jami. Ko so ga našli, je bil še živ, toda njegovo truplo je posta-1 lo popolnoma Črno. Francozi se ne udalo. Washington, 26. avr». Predsednik Wilson je dobil danes pismo od predsednika franco^? ske republike, v katerem sled-1 nji naznanja, da Franciia ne bo pustila preV^ mnria živla i za stradajoče Polptce. ee Nemi; čiia ne garantira, d* ne bo za- $ plenila te hrane- 5m.II * >4 • - f * • •' $ IZHAJA Y PONDELJEK, SREDO IN PETER • i'i i ■ 'ii i i i . , ■ NAROČNINA« Za AtrieriKo - £2 JO JZa Cle+fd. po poJfi J53.00 Za E, ^Amerika upnik skorq vseh sve- , tovnih narodov. Ameriški fi- , ; naneirji bodejo imeli priliko j j- Upljivati na vsa gospodarska f podjetja raznih narodov, celo , v najbolj oddaljenih delih sve-; ta. Upanje je, da bodejo ameriški podjetniki dobro sprevideli § svoj položaj in se hitro prilago- A dili novim zahtevam. | Na tretjem mestu mislim, da je očividno, da bodejo Zjedinjene države razumele same ' sebe bolje kot kdaj prej. Vojna | in njene okoliščine so predra- u mile Ameriko v dveh pogledih glede nevarnosti, ki preti Ame- c riki in silnih zmožnosti, katere F je imela Amerika dosedaj skri- u te. MViogo dogodkov se je pri- ž petilo v teh dveh tragičnih le- s tih, ki so nas vznemirjali. Mi se nismo zavedali poprej, da J se nahajajo gotovi elementi ' med našim državljanstvom, ki š J. v svojih srcih nimajo popolne ' lojalnosti deželi, ki jih je 11 tako gostoljubno sprejela. Med r seboj imamo nov problem, ka- T terega moramo rešiti, bolj te- c 7 žaven, bolj zahrbten kakor je r bil stari problem, pred katerim '' smo se nahajali tekom in po 2 civilni vojni. Zavest je prišla v T ^ nas, da moramo posvetiti no- s ve energije in gorečnosti, da * spravimo skupaj vse sile, ki c naj tvorijo novo unijo, unijo ^ duha triumfujocega napram c I vsaki tuji sili in tuji simpatiji. v Toda to odkritje, ta strah pred ^ tujim elementom je poživil sr- v ce vsakega pravega Amerikan-ca. najsi.,je rojen tukaj ali v, r tuph deželah z lju-beznijo do s Amerike. Nova in silna moč je t zrastla med nami, in med se- t boj imajo premišljene, energič- k ne ameriške državljane, in ra- s diteea sem prepričan, da je na- k rod bolje pripravljen da preso- n i ja probleme nove dobe, kakor t je bil pred vojno, in pri tem : bodefno dobili pomoč in sode- - lovanje vseli pravih ameriških - državljanov. i K sreči more igrati Atneri- - k a svojo ulogo v dnevih, ki pri- - tlejo po vojni, nepristransko in l nestrankarsko, kajti Amerika ► ima vse, kar ^liajo drugi na-■ rrfdi, in poleg tega še veliko I. več, kajti oči vseh narodov so danes obrnjene na Ameriko. , Amerika lahko producira ena-i ko silo in znanstvo kot vsaik drugi narod ali kot vsi drugi narodi skux>aj. To je eden iz-, med faktorjev, katerim srr)o se priučili tekom tragičnih dogodkov na bojišču Evrope. Amerika nima ničesar, kar bi želela vzeti evropskim narodom, in 'Amerika ima v sebi vsa sred-| stva in vso energijo, da pomaga po vojni vsem narodom, da pridejo zopet do napredka. , Ameriška prilika je torej tu, na katero je Amerika dol&o čaikala. Princip Amerike je svoboda vsemu človeštvu in mir na celem, svetu. In Amerika se skaže sedaj lahko v tem principu s tem. da prevzame vodstvo naroetov, nova prihodnjost A-merike, katere dosedaj nismo še imeli. Drugim- narodom A-merika lahko pokaže principe pravice, podjetnosti in svobode. Amerika lahko izkorišča' svoje vire bogastva v koristi vseh drugih narodov, kar bo' pomagalo, da nastane nova do-, l>a v občevanju in prijateljstvu! z narodi sveta. In nihče ne dvomi, da pride ta veliki čas za Ameriko. Ta^ nova doba mora biti ponos in pamet vsakega poštenega Anje-j rikanca, da prepoji svoje srcej z znanostjo in očistiti svoje lastno srce presodkov, da se bo zavedal. kako važno ulogo ho igrala Ameriki po prerojenju amerikanizma. > Woodrow Wilson. a o i v Za luč in za pravico ČETRTO POROČIJO. JMonsiOtirju Poullet, ministru umetnosti in znanstva. Gospod: Kakor hitro so nemške čete odšle iz Aerschota, je komisija poslala enega svojih članov v' mesto, da osebno preišče položaj v mestu. Mr. Orst je poslal sledeče poročilo: 1 Po želji komisije sem šel v 1 Aerschot dne u. septembra. Tekom nemške ofenzive so na- ! še, belgijske, čete samo koraka- 1 le skozi Aerschot, ne da bi se ustavile. Skoro polovica mest- 1 nih prebivalcev se je umaknila' pred Nemci. Ko sem prihajal 1 od Lierre, kjer se na obeh straneh pota dvigajo prijazne kmečke hišice, sem takoj opa-i zil, da so Nemci požgali vsa poslopja. Kokošnjaki, hlevi, gospodarska poslopja, vse je in jasno je, da so Nemci netili ! ogenj s pomočjo petroleja in' drugih gorljivih stvari, kajti ogenj je uničil tudi polja, vrtove, ograje in sadna drevesa kakih trideset sežnjev okoli, vsake hiše. Cesta iz Lierre se potem obr- , ne^na desno in vodi kakih 500 ; sežnjev daleč proti glavnemu ( trgu Aerschota. Vse hiše na < tej cesti so bile požgane. Vse 1 kar je ostalo od hiš so gole -stene in udrte strehe. Ko smo ' korakali po tej cesti, so se ste- 1 ne neprestano podirale radi ( »!m»S?ga V1131{?'• .'aim "t T" Jfojwke žice, razbito steklo, ž<- * lezja, mrtva živina, vse je tpo- * minjalo na pustošenjc in raz- ^c valine. ^ Največ pa je trpela cerkev, katero je bilo žalostno pogledati. Vsa trojna vrata so bila po-~ žgana. V notranjosti so nemški — vojaki oplemili oltarje, orgije, klopi, polomili svetilke, odprli so vse nabiralnike in pobrali de-iiar iz njih, podobe in kipe r svetnikov so razbili. Po tleh je J bilo nastlano seno in na njem človeški odpadki — Nemci so ~ zaprli mestne prebivalce v cer-® kev, kjer so morali ostati ,več — dnij. Strdena kri se je še poznala na cerkvenih stopnjicah. Tu so Nemci ustrelili župana in njegovega sina ter kakih 25 mestnih prebivalcev. Poleg cerkve je bila izkopana ogromna jama od Belgijcev, kamor ,r so položili 27 nedolžnih N£rtev. n V Aerschotu kot v drugih mestih so bile napadene žen-ske in dekleta. Dve žensiki ste se umorili, ker niste mogli pre-" tiesti sramote. Ves denar, kar " so ga mogli Nemci v mestu do-1 biti, je bil odnesen. Prebival-1 stvo je večinoma pobegnilo, * ulice so bile kakor izumrle. 3 Stopil sem v več hiš. Predali J omar sty bili odprti, in "iz njih * pobrano perilo in druge vred-"J nosti. In vsepovsod sem videl 1 vinske steklehice po tleh stano-i vanj, katere so . Nemci ukradli "i prebivalcem in se napajali. * V hišah premožnejših meščaT ( " nov so Nemci razbili starodav- ( " ne slike in umetniška dela lihi- ^ 1 ičili. Na vratih stanovanja, ne- j 1 kega zdravnika sem lahko bral j " sledečo prošnjo: Bitte dieses Haus zu schonen, da wirklich t L friedliche Leute.. .Stopil sem 1 1 v hišo, ki je služila za časa J » nemške okupacije riiesta nem- 1 ' Škim častnikom. Takoj ko sem 1 ' prestopil prag, mi je udaril vin- 1 ski duh v nos. Na sEbtine praz- | : nih steklenic je ležalp po tleh, . po stopnjicah in celo na vrtu. s 1 Sobe so bile v največjem nere- j du. Vse omare in skrinje so r 1 bile odprte, na posteljah polno praznih steklenic. Glasovir v , sprejemni sobi je bil ves zbit c , 'Očividno so nemški častniki s 1 Iškornji po tipkah tolkli, Popol- < I na preiskava bo ob času, ki bo 1 primeren opisala natančnp*ško-i t I do v tem mestu. j f Mesto Aerschot ni veliko, to- £ da škoda, >ki so je Nemci povzročili nalašč, je ogromna. * 1 Vrednost požganih hiš, drago- 1 cenin, umetnosti, živeža, de- r inarja in osebne lastnine preka- ^ sa 15 milijonov frankov, koli- s kor se more površno ceniti. Sa- , 1110 v gotovem denarju so Nem- s ci iz tega mesta pokradli nad 1 dva milijona ffankor iz raznih r I hiš * c Nemški vojaki so se nastanili v hišah navadnih meščanov, a d oči m so nemški častniki zase- J dli hiše premožnejših! Vse vre- a dnosti, od zlatnine, navadnih * ur, posode, pohištva do drago- ( ( cenih prstanov in ^drugega le- t potičja, vse, popolnoma vse je bilo odneseno iz stanovanj. Ka- v ki'h 24 železniških voz so Nem- ^ ci odpeljali iz Aerschota preko t; belgijske meje v Nemčijo. Kot vzrok vse te nesreče in 11 groznega ropa pri civilnem pre- d bivalstvu naštevajo Nemci sle- v dečo krivdo: Neki civilist je ustrelil nekega nemškega čast- 1 nika Nemci so tega civilista ,J prijeli in ga takoj ustrelili. To- " da Nemci niso povedali kdo je ^ bil ta civilist, in mora se šele v dokazati, če je bilo res tako. t Dovolj je, če povemo, da Nem- ^ ci sami priznajo, da so vedoma n in nalašč povzročili katastrofo J v Aerschotu. V očeh nemškega n barbarizma je primerno, da ra- n di smrti enega nemškega čast- » nika se oropa 8000 j ljutfij, 15 R milijonov premoženja, ^37 lju-di postreli in stotine oseb pre- s pelje v Nemčijo na trdo delo. s' Podpisani: Orts, komisar. " ----j y Družba Slov- Nar. Dom. n Priporoča se delničarjem te s' družbe, da podpirajo v prvi J vrsti take trgovce, ki imajo opeke "Narodnega Doma" v ^ zalogi, katere dajejo namesto "pink," "red*; .in "green" 2| stamps. Rojaki, bodite zaved- k ni! k, —---- (104) Trije fantje se sprejmejo na si hrano in stanovanje. 1257 E.i k 60th St. (104) t< 7 i - 'Ti t. z- Zakaj je otrok s svojo materjo 1n svojim očetom? Zakaj rti s so- v sedom ? ' Zakaj so brat j« in sestre najprej z brati in sestrami in šele potem z * drugimi? C1 Zakaj je hiša ali družina zase v ;> delu in boju, veselju in žalosti in l» potem z drugimi,? Zakaj so ljudje enega jezika e pred vsem s seboj in potem šele z e dttigim? n Zakaj je ljubezen enega naroda q pred vsem s sorodnimi narodi in plemeni in šele potem s tujimi? - To je nekaj tako vsakdanjega in samo pO sebi umevnega, da pravimo: to je naravno. Naravno je, da človek ljubi svo-a je ljudi. Naravno, da ljubi ljudi, 5 ki so člani tiste jezikovne skupine Z kot on. Naravno je, da simpatizujej - z jezikovno in krvno sorodnimi r plemeni. Na svetu ni človeka, ki bi imel li vse ljudi jednako rad.' Rad ima _ človek pred vsem to, kar mu je naj-e bližje in potem po vrsti. To je v krvi, to je naravno, to je priroje-no. Človek internajcijonalizuje lahko produkte svojega duha, svojega srca in svoje duše pa ne more. Lahko > vzprejmeš idejo in principe tujega • naroda, a s tem nisi še vzprejel na-i roda. 1 Ko gre človek iz domovine — - da navedemo nekaj vzgledov — 1 gleda pred vsem, da pride na tu-. jem kam med svoje ljudi. In če j pride človek kdaj med tujce, kak6 pridno in vestno izprašuje, če ne bi našel mogoče človeka, ki bi bil tiste krvi, tistega jezika. Kako srečen je človek, čc pride po letih zn. pet nekam, kjer se čuti domačega, kjer so domati ljudje, domači ol}i-' čaji, domač jezik. Hudo je človeku, če se godi domačim slabo. Pomaga jim, kakor i ve in zna. Hufto je človeku, če se i godi slabo vsemu narodu, Če vsi trpe in padajo, kot je zdaj v vojski. 1 Hudo mu je, ne sanio za svoj na- , rod, hudo tudi za drugi soroden narod. Če nisi nikdar videl Srba ali Rusa, pa veš, da so to tvoji krvni bratje po plemenu in jeziku, se veseliš, če se jim godi dobro in ža-lostiš. če trpe krivice, pornanjka- 1 nje, preganjanje. Kako te tolaži, če pomisliš, da 1 nfsi na svetu sam. Da ni tvoj pol-drug milijonski narod vse. Da ni 1 res, da je našega jezika konec v ' dveh urah z vlakom iz Ljubljane na vse strani, Da so doli na jugu 1 tvoji krvni in jezikovni bratje, ki i govore tisti jezik kot ti v malo dni- 1 gačnem narečju. Da jih je dosti 1 — doli do Soluna in od Jadran- ( .skega dO Črnega morja. Da so go- ( ri v Nemško osrčje za j eden j tvoji ' bratje severni Slovani, kateri se ' razlivajo kot mogbčna reka in po- ( plavijajo vso vzhodno Evropo in ' skoro polovico Azije. Kako prijet- 1 no ti de, da nisi član naroda, po- ( svečenega smrti, ampak ustajenju. ( Da si kljub vsej revščini in trpljenju svojega naroda vendarle član 1 ogromne rodbine — Slovanske! ( S svojim narodom — bil dober 1 ali slab, kriv ali nekriv, s svojim : jezikom, bodi že grd ali lep, velik J ali majhen. Z bratskim narodom 5 srbskim, bodi kriv ali nekriv, do- s ber ali slab, pred nami ali za nami. Z bratskim narodom ruskim, ' bodi kriv ali nekriv, dober »li slab, 1 poln napak ali poln dobrote. Z vse- j mi Slovani, pa naj ima to ali ono < pleme napake in grehe vsega šve- I ta._Slovani so — in tvoji bratje. I Grehi posameznikov ali posa- < meznih skupin grehi vsega naro- I da. In če bi bili — iz grehov je še r vedno tista pot, pot v grehe. So ljudje, ki vihajo nosove, češ: ti so še daleč zadej za nami. Dobro. Začetek človeškega duševnega , napredka se začn€ z človeškim roj- j stvom. Če si imel boljše pripomoč- S ke za izobrazbo, bodi hvaležen in i vedi, da bi bil drug na tvojem me- I tu tisto, kar ti ali Še več. So ljudje, I ki vidijo v Hrvatih narod daleč za I naipi, v Srbih prešičje pastirje, v I Rusih nagajko in absolutizem. Jn I mislijo, da jim to daje pravico za- I ničevati ves narod. So ljudje, ki 1 sodijo Italijane po črni roki. An- I gleže po kramarstvu. In še več. So I ljudje, ki mislijo malo ali nič o I svojem narodu, in vse o tujcu. Ti I so podobni človeku, ki je- pet mi- I nut gledal šahovo igro pa rekel, da I je najbolj dolgočasna iti najbolj I neumna .igra na svetu. Ignorant je I so., Ne vedo nič. In ta svoj nič raz- I glasa jo in prodajajo vsem, ki jih I hočejo poslušati. T^a skupina igno- I rantov je lahko velika, lahko je v I veliki večini. Ampak s tem še ved- I no ni rečeno, da imajo prav. En, I zgodovinar pozna bolj zgodovino I kot vsi milijoni,, ki še jo niso ni- I kdar učili. , Kot da prostitutka na prodaj I svoje telo, prav tako dobimo ljudi, I ki prodajajo svoje prepričanje. V I tem najdem sredstvo za kruh. Teh | 0 bi « bilf^.li1 Splava.' t^nS >- bi jih bfio sram v. dnu duše. In zabavljajo čez Ruse. Če bi kaj ve-j deli o njih, bi rie storili tega. HVa-z lijo, Avstrijo in Nemčijo. Zakaj? Zato, ker .Je Avstrija skrbela, da v ostanejo neumni. Vedela je nam-n rec Čisto dobro, da ustvari sebi sovražnika iz vsakega Slovana, ki a ga izobrazi. Zato nam ni dala šol, z zato ni dala izobraženim kruha. Zato nas je pognala po svetu, a So, ljudje, ki so črtali jezik in 1 pleme pa porazdeli svet po verah. Ti črtijo Srbe in Ruse zato, * ker so pravoslavni. Kaj pa je pra- - voslavje? Tista vera kot krščanska, Razlika je v glavnem v tako- - zvanem "filioque", to pomenja, da , ne izhaja Krist iz Očeta in Duha e ampak samo iz Očeta. s Ker sta oba nauka le dogme, bo-i do trdili lahko do konca sveia vsak svoje, kajti dokazano ni bilo nik-1 dar niti ne bo. 1 Težko je soditi ljudem, kateri - nimajo zadostne izobrakbe. In te-r ško jim je tudi dopovedati, ker na- - letiš povsod na pomanjkljivost temeljne izobrazbe. In ljudstvu brez > fundamentov je tudi teško presojati 1 ker tisti, ki uče, niso vsi zrno am-) pak je veliko ljulike vmes. t Zakaj s Srbi in Rusi? Ker je - naravno, da ljubimo tistega, ki nam je bližji. Če so Srbi za sploš- • nim napredkom, vedite, da so bili petsto let v suznjosti, da so bili j zid za mirni razvoj zapadne evrop-*' ■ske kulture. In vedite, da imajo » čut, ki je,več vreden kot vsa izo- 1 brazba, namreč, da vedo kaj' je sa- j mostojnost. Mi smo pa pozabili to. H In zato hvalimo dunajske valpete in ližemo njih bič. In Rusija, ka- 1 tera je tako velika, da bi lahko šti- " rideset Avstr^-Ogrskih plesalo v njej, tudi ni mogla toliko storiti za razširjanje ljudskega šolstva kot v Avstriji ali Nemčiji, kjer je na vsakih pet minut jedna vas. P9-leg tega so imeli Rusi velikanske boje s Tartari in drugimi divjimi 1 Azijatskimi narodi cela stoletja. 1 Poleg velikih zunanjih je btlo tudi 1 veliko notranjih bojev. 1 Pameten človek se uči, .vpraša, , poizveduje, potem šele govori. Be- , dak pa brblja. In naj še sliši še ta- , ko daleč in naj ga posluša še toli- , ko ljudi j — on je in ostane bedak. Da s Srbi in Rusi. Samo ako nas hočejo. Kar je slabega, se bo izboljšalo saj na svetu gre kljub-vsem oviram vendarle yse k napredku. Ni res, da moramo slediti vsi tistim, ki žive v dobah pred nami kakor ni res, da bi morali stati pri tistih, ki živeža nami. Ni res, da gre ali mora iti vse dobro samo < od sebe naprti j. Krompir so začeli * ljudje saditi zato, ker je bilo pod \ kaznijo zapovedano. Ko je bila tri- j deset let nazaj nevarnost, da se < kolera razširi po našf stari domo- j vini, so »vladni organi razkuževali < rloniovja po deželi ob asistenci žan- * darjevj I11 tako gre vse dalje. So ljudje, ki zahtevajo narav- * nost jabolka, da j„e treba najprej cepiče, cepljenja in mirnega čakanja leta in leta, tega nečejo da priznajo. Ampak predno je jabolko, je treba jablane. Jablana pa* rabi za svoj razvoj poleg pogojev tudi časa, dosti časa. S Srbi in Rusi. Kadar trpijo ti, trpimo mi, kadar zmagujejo ti, zmagujemo mi. Vsak njihov poraz je naš poraz, vsak njihov napredek naš napredek; S Srbi in Rusi, pa naj bodo že slabi ali dobri, napredni ali nenapredni/ kdor zaničuje njih, zaničuje nas. In takim boj brez obzira na to ali so med nami ali med tujci. "ČAS" -o- ...... ; ne. Slovenski ^arod'^^Ljubij an i poroča z dne 2. julija: Slovenska Čitalnica v Gorici je staro društvo, 'Jci si je steklo velikih zaslug za buditev Slovencev v mestu Gorici. Splošno se lahko reče, da je "Slovenska Čitalnica" v Gorici pomenila slovensko življenje v Gorici. "Čitalnica" sna Blačah je služila v -prvi vrsti delavskim interesom in slojem in drugim slovenskim prebivalcem Gorice in okolice, kjer je germanizo-vanje in italiziranje našega naroda pretilo narodnemu obstoju. In sedaj je "Čitalnica" raz-puščena od duhajske vlade. Slovenci v Gorici bodejo morali brati ali qemske ali pa laške časopise. (Glejte naše prijateljice Avstrije, kako skrbi za vzgojo naroda. Laško je dovoljeno čitati v Gorici, nemško tudi, slovensko pa ne. Pa naj še kdo reče, da je Avstrija prijateljica 'Slovencev.) Rekvizicija cinka v Avstriji. List "Az Ujsak" prinaša z dne 2. julija naredbo, v kateri se dopolnitje obligatna rekvizi-. cija niklja,, medenine, bakra in cinka. Vse posode, lite iz cinka, kot zajemalke, umivalke, ^kotli, pokrovi, plošče in sploh vse, kar je vlito iz cinka se mora oddati državi. Slovenske listine na laški fronti. "Slovenski Narod" v Ljubljani poroča sledečo zanimivo novico z dne 12. julija iz jugu, in Lahom je vroče in kri se ob taki vročini še hujše raz-pali. Italijani so torej dognali, da se nahajajo v Gorici Sloven- Dalje na tretji strani. ————--1.1... i. m..* Dr. L E. SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BUHL 746 EUCUD AVL bli*u E. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI 1 / Uridn« ur«: 9. zj. do 4. pop. 7. do 8. xre£. 10. do 12 dop. ob n«d .. . , V' '" Jp _ ;t ■ 1' J . . • • ,-k. b, irfal:v -.'L^X: * 1 r L I UST AN. S. AVGUSTA, 1914. , INKORP. 17. AVOUSTA 1*14. -*- . UPRAVNI ODBOR: Predsednik:; Dr. FRANK J. KEHN, 6201 ST. OLA1R A VB. Podpredsednik: JOSIP KALAN, eiOl *T. ULA1K AVHi Tajnik: FRANK HUDOVlflRNLK, 1062 B. Mod STKiSKT, Blagajnik: MIHAEL BETfNlKAR, 6305 GLASS A V IB. NADZORNI ODBOR: Frank Oonae, 6038 Bt, Clalr »»6. Prank it. JkMC, 1108 Norwood Rd Mat Petrovlch, 10»6 B. 67th St. * STAVBENI OQBOR: Josip £ele, 6108 . St Clalr ave. Anton M. Kolar, 3222 LakMids ara Louis J. Pire, 6110 St. Cladr ave. • FINANČNI ODBOR: Rudolf Perdan, 5b02 »Prosssr Zofl Bfc*, «006 St. Clalr" ave. Louis J. Pire, Josip JKalan ln frank Čeme. Seje ddrektorija ae vrte vssik drugI ta ftetrtl petek v mesecu na 6029 Glass ave. Vse dohodke In korespondenco tikajoče se S. N. D. naj se pošiljajo na pryeca tajnika. Nadaljevanje iz 2. strani. ci. Zakaj potem toliko kričijo I po svojih listih, da hočejo re-siti svoje "neodrešene italijanske brate?" Kolikor je bilo teh L "laških bratov" so že rešeni. I Slovence pa Italija zaman kli-} če pod svoje okrilje, ker nihče I ne ieli poznane italijanske mi-I zerfje in svoje narodne smrti. Begunci se vračajo. "Sloven-I ski Nardd" v Ljubljani z dne 14. julija poroča, da so se v Boko Kotarsko sedaj vrnili vsi begunci. Zadnji so prišli iz 2irov na Kranjskem. J " Zahteva Hrvatov in Slovencev. "Slovenski Narpd V Ljubljani 14. jul. poroča: Slovenci in I Hrvati na Reki so izjavili željo, da pride v Reko "Zagreba-čko Hrvatsko Pozorište", da tam gostuje. "II Giornale" javlja, krat po.......................35c. 6 krat po.......................30c. vsaka nadaljna vrata pm 60. DELO IŠČEJO VSE VRSTE, do 25 bssad ali 0 vrat. 1 krat po.......................20o 3 krat in V0Č po.................17c. vsak« nadaljna vrata po 3c. * SOBE 8E ODDAJO"W NA~HRANO SE SPREJMEJO, do 25 bsssd ali* 5 vrst. 1 krat po.......................26c. 3 krat lu več po.................20c. Vaaka nadaljna vrata po 4o. V NAJEM"8E~ODDATH' VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HISA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. TiflE SE 03EBE, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 25 besed ali 6 vrat. 5 krat i>0.................t.....BOc. 3 ikra t po.................f.....42c. 6 krt.t ln več po................35c. vsska nadaljna vrata po 7c, IŠČEJO SE TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO •TI. do 25 bsssd ali S vrat. 1 krat po.......................60c. 3 krat la več po...............fljBO vsaka nadaljna vrsta po 10c. ZAHVALE INMrTVAŠKA NAZNANILA. Vsaka vrata po..................6c. Za večkrat ss Ista csna pomnoil. AZ N ANI LAT lkrat po".............4c vrata Za vaCkrat po..........,...3c vrata 4 do 6 bsaed se raSuna ma+ vrsta. P02J0R, SLOVENCI! Cenjenemu slovenskemu občinstvu uljudno naznajam spodaj podpisani, da sem odprl trgovino z navadnimi kolesi in motornimi kolesi. V zalogi do* bite vedno prve vrste kolesa, ki so garantirana in po zmernih cenah. Uljudna in točna postrežba cfo vsakem času. Prevzamem v popravila vsa kolesa. Popravilo je točno, zanesljivo in garantirano. Naša posebnost je izdelava finih bakrenih kotlov kot ste jih imeli v stari domovini, katere izdelujem v vašo največjo zadovdljnost, ker sem izučen v tej stroki. Popravljam vsako •vrstne kotle. Posebno se priporočam slovenskim hišnim gospodarjem za napeljavo novih strešnih žlebov ali pa za popravljanje istih po jako zmernih cenah. Enkrat naročite pri nas in zadovoljni bodete z našim delom in bodete še prišli. Izdelujem tudi posebne kotle za kuhanje žganja, nakar po-, sefcno opozarjam. Priporočam I | se rojakom v obilno podporo in naročila. 5 spoštovanjem (108) A. JANEŽIC, 0595 St OaSr ave. •CLEVELAND, BUPISALO, NIAGARA PALXS ■ "f*|H| I C £*T H II jC-j/k I L','iflTJfeAjALjflKf* l^ftlAl^Ct* I A REAL VACATION The Water Way h the Only Way iU^MnVi' tV^:" 'ThjD^ST?.^fka^lea'n^■ »"ftoNviVill»TM^iit""^!«?!iii^IlIStJ Mid comfort. Tbe frwlom o( th« Bo*»in« pmUcm • ■our M ut Bujoyment. "D. * C. A SE«v:Ca OUAOANT13B" Dortrij Sumrorr Hoc t hi Tvn O Urn: i <>f ti.n f',t in. City of ttotroH III ud , CltrotCI-ivi-lb'ndlll. oieroto «ially Mrvln. I,tiw«ri aril Huflalo; ciiHr lu-rrtco li.-iwrrn I H'trnlt um) (< Imid. cl»o dc1)>:htfi;l i\ay »rl.i 00'>h* jli'it ijwI Aii^u-', it w«ll m two teftta out ol IHtrolt j.ml Chv*ltn(1 pvry Hut a fa v "-d KunSay nlshti ««rlM th#*^|W0 nwpilw. W>»JR T»IP« Wk:-:KI.Y I'ltW. t T'JI.KOO WtTHOIT i TO MACKIN-Wf 1-I.A.VI; AND roETr—friiT. Jt-n ...J' lo 6 -irmbcr jnth, Hl'KCIAT, rtrh!AWKH rUiVF.I.ANl, TO M AC KIN AO (MATN^. TWO TP-iri vefklv. ni rrofs liNUfirTK rxrriT at irf.rv.^ r rvrnv trip. iJlily kervice IteWJen Toledo Mini lM!-in-Uay. June 10th lo f4*3te:n'M f 101 ti. YOU« RAILROAD TICKfTTS AM> ACCfiPTBD On D. A C. Line «i»aip*r« lor trAuiporUiton Utwtt u Oftrolt fwid Cleveland. Datruit •rd BiiBato. cither rtfr«ptlarn. i^Mlot^1* ^ GrWt ^ JUWr~ DETROIT & CLEVELAND NAVIQATION COMPANY FHIIIP IT. MrMlUjtM. P^i. A. A. BrHAttTZ. Vlee-Prw. it Gmt Me*. All D. « C. Stfemer* arrive and depart Third A,enii» Wharf. Central Standard Tline. JOSIP SL0VENSKI ^ ^ V^J" ^grebni zavod, zaloga ffjiiv ti pohištva, pečij in barv. M P I I1 kočije in avtomobili za LkmJmMJ) poroke, krste in druge mmmmm Prilike- | 6108 St. Clair & nar.odnimJslovfSm V za naklonjenost m podporo I Po- Avenue. I strežba vedno točna in poltena. ...... 11 r>_..... 11 ............. ' ""T. 11.....v*' Čiste^ DOBRO DELO. NIZKE CENE. llolka oblek*.................$1.00 Ženske kiklj«.....................SOe Molk« flokoje...............„$1.00 2«nske dol«* suknje Jopiči................................SOe Ženske obleke.................$140 Till DAMN DRY CLEANING Co. Csat730.w <1574 K. 55th ST. E«L*024 A. J. DAMM, poslorodja. H J, S« Jablonski, Slovenski fotograf t ..-Jt^j^^. • HIBF^IFIi m St Clalr Ave, MM Broadwij Izdeluje alike xa ienitbc in d mlinske slike, otrpiki Stike, po naj noveli modi ln po niakih cenah. Za $3.0< vrednostnih alik (en ducat), naredimo eno vtliko aliko v Sarami -velikost zastonj, mr VSE DELO JE GARANTIRANO. FARE $322 j^DAILY BETWEEN ® ^s™ mm^m | "tTl 1 or -S Maynlflc.nt StotawW- "OTY OF BUFFALO^ «1 s CLEVELAND-Dafly,MayltttoNov.ISth-BUFFALO S 8 3sxssgrjTjKttsu-. • ..atfc ■ K k ISfSSX ^ ^^^ 5 311I S CLEVELAND St Bl/FFA L O TRANSIT CO- C3avaia«d. Qfcla _ -; ' " Pravi starokrajski brinjevec * Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 stekleni^, . . $13.00 Cista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena \2 steklenic . . . $13.00 i Imamo najKneiii tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rodeča okioska vina Calona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. Viaaka posoda «b 5 do 10 gsl. veljs $ 1.00, za 25 gsl. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je aad bcez-plečea. T« cene M samo za na debolo. Nsro-cik aaj m pribit deaar ia nataacai asdov. j *rm. slsvsaaks Andbs se pr«^ P^M- 61024)4 St Cbar Aw. - - QenW, 0. . I skRIVNOST HiSr Si ai ■ iimuftivui iiiuL MI* TI« ■ _. I mmmmmmmmmmmam^mmmmmmmmmmmm I' .v ••. . ..... ;-—-- Roman. SPISAL J, STORER CLOUSTEN. Hf "Mislim, da lahko dam zanesljiv odgovor na to vpraša-hje," se je oglasil Francis. "Nikar se ne razburjajte, milosti-va, a meni se zdi, da je Moly-neux to dopisnico narekoval svoji ljubici Wilson. Priznam, da je to grozno, a prosim vas, nikar nič ne mislite na onega obešenjaka. Mož bi se rad polastil tistega dela vašega premoženja, ki ste ga nameniti sya-ji netjakinji. Zato vas skuša spraviti v zmoto, da vaša net-jakmja še živi." ".Ta grdi človek," je vzkliknila gospodična 1 Lord Francis je gospodično Macpherson vljudno spremil do vrat. Ko se je vrnil, se mu je Rupert na ves glas smejal, dočim je Chapel ves potrt zdi-hoval na svojem stolu. ''Stavim, kar hočeš," je vzkliknil Rupert, "da ti bo stara dama še nekaj svojega dnear-ja zapustila." "Pojdiva, Rupert," je rekel Francis. "Kako praviš? Kaj nimava tu ničesar več iskati?" "Ničesar več, ljubi prijatelj, pojdivaj Z bogom, gospod Chapel l Da se zavzamete za lopova Molyneuxa dela sicer vso ,čast vašemu stricu, a jaz vas zagotavljam, da je ta Moly^ neux najzvitejši obešenjak, kar jih sedaj hodi po angleški zemfc Iji." "Ki ga pa ne bo več dolgo nosila," je dostavil Rupert. V naslednjim trenutku sta prijatelja izginila; Feliks Chapel je zbral svpje moči in se vsedel za «nizo ter začel pisa- ti. fA "Noin zdaj?" je vprašal Rupert ko je s svojim prijateljem prišel na cesto. '^Ogledal sem si poštni, pečat," je vzkliknil Francis. "Dopisnica je bila oddana v Ham-mersmithu." "Izvrstno," je dejal Rupert. XVI. 'K}glej si jo dobro," je Francis rekel Rupertu. "Ali si si njeno podobo dobro vtisnil v svoj spomin ?" "Povsod bi jo spoznal na prvi pogled." Stala sta na postaji Hammersmith blizu blagajne in pazljivo ogledovala izrezek iz "Evening Tribune", na katerem izrezku je bila podoba in pod njo, zapisano ime "Eva Wilson"; v resnici pa je bila ta ■ izvrstna podoba gospe Molyneux. O-gledovala sta sliko dolgo in z napeto pozornostjo, potem jo je Francis zopet spravil v svojo listnico in prijatelja sta šla na cesto. "Koliko ljudi," je vzkliknil Ruper. "Vedno sem mislil, da se izgube ljudje v Hammersmith le vsake svete čase enkrat, da vidijo kako regato — zdaj iih ie pa toliko? Kaj delajo tod?" "Stanujejo tu," je pojasnil Francis. 'KDlcusi so pač različni," je menil Rupert. "Toda, ljubi Francis, ali pa tudi veš, da bo med tolikimi ljudmi težko dobiti tisto osebo, ki jo iščeva?" "Prav počasj morava hoditi m dobro paziti; ti na eni strani ceste, jaz na drugi — dokler naju lakota ne požene nazaj." "Izvrstno," je veselo pritr- V- "i • dil Rupert. Francis si je bil oskrbel spe-■ cijalni zemljevid Hammersmi- • tha in tako sta romala od ulice do ulice in prežala na vse 1 strani ter vsaki nad trideset let , stari ženski pogledala v obraz. Cele tri ure sta hodila, a dasi nista našla nobene ženske, ki bi bila sliki "Eve Wilson" le od daleč podobna, nista niti trenutek mislila opustiti svoje zasledovanje. Še tega si nista privoščila, da bi fekla skupno obedovala; jedla sta vsak zase, drugi je vedno stal pred vrat-mi na straži. Nekako ob štirih popoldne je Rupert nekoliko hitreje stopil za žensko, ki je bila prišla iz stranske ulice in ki jo je hotel pogledati pod nos. Zganil se je in se obrnil: Francis je bil prišel z druge strani ceste. "Mislim, da jo imam," je šepetal Francis, ki so mu oči gorele razburjenja. "Pojdi — hitro — in oglej si jo." S prisiljeno ravnodušnostjo sta jo krenila naprej. "Kje je?" je vprašal Rupert. "Tul Kako srečen slučaj, da se mora usekniti 1" Trenutek pozneje je bil obraz zasledovane dame zopet zagrnjen s pajčelanom. Dama se je golov«» vračala od kakega nakupovanja domtfv, kajti ni se nikjer ustavila nego hodila hitro svojo pot, dokler ni prišla v mirno ulico blizu veke. Šele tu se je ozrla — njenima zasledovalcema se je zdela, da se je ozrla s strahom. "Ustaviva se na vogalu," je svetoval Francis. "Številka petindvajset," je vzkliknil Rupert čez nekaj časa in šele zdaj sta šla po ulici naprej. i "Zadeti morava s poizvedbami ote j ženski," je rekel Francis in ker je prav takrat prišel po ulici pismonoša, je dostavil : "To je pravi mož — ta bo kaj vedel. Tega se lotim jaz, t'i pa glej da med tem poizveš za kako stanovanje nasproti hiše številka petindvajset. Prijazna beseda in srebrn denar omehčata vsakega pismo-nošo- 2e čez nekaj minut je Lord Francis Phillipmore vedel, da se ta dama imenuje Lin-gen in da stanuje tod šele nekaj dni — natančno od dneva, kar se je zaznalo za hudodelstvo; pisma dobiva le sodeč po pisavi od ene same osebe. Francisa je samo to nekoliko razočaralo, da je dania prišla sama semkaj in da l je noben moški ne obiskuje. Na drugi strani pa mu je to dokazovalo, da je gospa silno previdna — torej ima le nekaj skrivati. Komaj je bil pogovor s pismono-šo končan, se je že Rupert povrnil. "Najel sem že sobo," je ja-vil. "Škoda!" je dejal Francis. "Kakor mi je povedal pismonoša, stanuje ta ženska na dvorišču in je torej ne bo mogoče opazovati." "Vraga," je vzkliknil Rupert. To pa ni nič storilo, kajti hišna gospodinja se je zadovoljila s primerno odškodnino. Dognala sta potem, da spored-no 2 ulico, za katero sta se zanimala, teče še druga ulica in na srečo.je bilo oddati več sob ravno v hiši, ki jc bila obrnjena proti zadnji strani hiše številka petindvajset. Zal da so imele te prazne sobe razgled na drugo stran. Toda Francis se ni tako kmalu udal. "Ali dovolite, da si vso hišo ogledam?" je vprašal gospodinjo. To je dovolila in šli so gledat. Pred vratmi, vodečitni brez dvoma v sobo z razgledom na sosedno dvorišče, se je Francis ustavil, "Kaka sobi ie to?" je vprašal. "Kopalnica." "Ali je lahko dobiva v najem a tako, da jo smeva samo mir dva porabljati ?" - . 'j . Gospodinj^ se je sicer zelo čudila, a ponudena najemščina je bila tako izdatna, da je rada | ustregla izrečeni želji j "In zdaj," je rekel Francis* malo ozriva°'kako in kaj " Okno je bilo majhno in THlo je vse prej ko prijetno gledati in prežati skozi okno celo uro.! Toda premagala sta se. Videla sta pred sabo o^ek vrtič, na katerem je stala košata jagned, čigar listje je jesen že rumeni-la; za tem vrtičem jih je bilo še nekaj do sosedne hiše- Okno gospe Lingen sta hitro našla. Začelo se je večeriti, nebo je j bledelo, hiše so. postajale vse temnenejše in tod in tam se fe za kakim oknom prikazala luč. Naenkrat sta oba presenečenja vzkliknila: ravjio njima nasproti je gospa Lingen vžgala luč. Gotovo je mislila, da jo jagned dovolj zasenčuje in zato ni okna zagrnila. Hodila je po «obi sem 'in tje, izginila za trenutek v senci in se zopet prikazala v svitu ItiČK Zunaj se je med :en» oopolnoma stemnilo. "Odprla,jc Mata," *c zakli-cal Rupert. "Pa vendar ne poj-de z doma." . Gospa Lingen pa je samo od človeka, ki je stal pred vratmi, nekaj prevzela, potem pa se je vrnila v svojo sobo in stopila tik pred luč. "Pismonoša je bil pri nji/'( je rekel Francis, ,sGlej, ravno odpira pismo.'' Prijatelja sta prav razločno videla, kako je gospa čitala pismo, da, zapazila sta celo, kako se je razburjala in kako je v hipni nevolji vrgla pismo na mizo. Potem se je naglo odločila — prijatelja sta videla, da je vzela svoj klobuk in ga dela na glavo. "On ji je pisal," je vzkliknil Francis. "Zdaj se kje sestane-ta. Rupert — ne izgubljajva časa — hitiva!" Stekla sta po stopnicah in počakala na uličnem voglu. ' "Tu je — je že tu," je dejal Rupert "Mislim da..." "Izvrstno," je dejal Rupert. "Seveda pojdeva za njo " XVII. "Neprestano ji morava biti za petami," je sušljal Francis. "Zanašaj se name," je odgovoril Rupert in si je s svojimi krepkimi komolci delal pot skozi gnečo ljudi!. vozov in avtomobilov. Kakor rojen vojskovodja je Francis dajal svoje ukaze: "Ce stopi v omnibus in v njem za naju ni več prostora, mofaš takoj najeti voz, Če gre na postajo, teciva naprej in vzemiva iz previdnosti vsak kar po dva vozna listka, enega za navadno progo, enega za podzejnsko progo. Kamor vstopi ona, tam vstopiva tudi midva. Zakaj, če bi čakala, da ona prej vozni listek vzame, dobi lahko vlak, ki nama pred nosom odide." "Izvrstno," je pritrdil Rupert. Cospa je šla proti postaji in je stopila v postajno poslopje. "Zdaj naprej — da jo prehitiva,' je komandiral Francis. Vrnila sta se kmalu, vsak z dvema voznima listkoma, in sta zdaj njo naprej pustila. "S podzemsko železnico se pelje," je konštantiral Francis. Gospa Lingen je sedla v voz, njena zasledovalca pa v sosedni kupe, kjer sta se oddahnila in si zapalila vsak svojo cigareto. Vlak se je začel pomikati. Govorila nista nič, zakaj šum je bil tako velik, da bi bila morala kričatf, če bi se hotela razumeti. Samo od časa do časa sta pogledala v sosedni kupe, da se prepričata, če jima zasledovanka ni utekla. Pri vsaki postaji sta vstala, pripravljena izstopiti — a dama se ni ganila, dokler se ni vstavil vlak pri trgu Leifcester. Tam je izstopila. Prijatelja sta ji sledila. Sla sta za njo, ko je prestopila v vlak, namenjen v mestni okraj Hampstead in zopet sedla v sosedni kupe. šele v Hampstead Heath je dama izstopi-! la. 1 "Bojim se, da naju v liftu zapazi," je menil Francisr ' A zopet jima je bila sreča mila, Poleg lifta, ki je imel iti kvišku, je bil še drugi, ki ni bil zaseden. Francis je služabniku stisnil'srebrn denar v roko in mu rekel H T \ "Prosim, pdjite naju s tem ... , To se je takoj zgodilo in oba j dela gospa Lingen — ste priifej skoro obenem iz podzemlja nal cesto. Francis in Rupert sta šele izstopila, ko so bili že vsi pasažirji zapustili drugi lift. Gospa Lingen je krenila na strmo pot. Ta je bilo dolga-Naposled so prišli v Old^Ham-pstead, ta' prijazni slikoviti ostanek malega mesta, ki spada dandanes k Londonu. Ob lesenih pgrajah in ob starih zaprtih Hišah sta skrivajoč se za visokimi votlimi drevesi sledila gospej Lingen. Ko sta prišla okrog vogala je Francis prijel svojega prijatelja za roko in mu zašepetal; Raekstraw ulica. " — glej čudo!" je dejal Rupert. Nekaj trenutkov pozneje je gospa Lingen izginila za vrtnimi-vratmi. "Hendon House" sta čitala na deski nad vratmi. Spogledala sta se. "To razumi zlodej," je vzkliknil Francis- "Je-li mogoče, da se ravno tu ž njim shaja?" "Mbrda hoče od tiste stare gospodične — kako se že piše?— izsiliti kaj denarja?" ie menil Rupert- "Naj namerava kar hoče," je odločil Francis,'"izgubiti jc več ne smeva." 1 Stopila sta skozi vrata Jia velik in popolnoma temen c Kmalust a bila pred dolgim poslopjem, za čigar okni jc tu In tam gorela prijazna luč. Hi? sna vrata so bila odprta — spa Lingen je stala i:a pragu. "Hitro — da naju kdo ne vidi," je dihnil Francis in umakr nila sta se naglo v senco dreves. XVIII. Hišna vrata se na zvonenje gospe Lingen niso takoj odprle. Trajalo je dobrih pet 'miri u, predno je vrgla Richards iz rok zanimivi roman "Zaklc^ ti baron", čigar štiriinštiridese-ti zvezek je bil ravno ta dan prišel. Gospa Lingen je, stopivša v hišo, odgrnila pajčolan in je rekla s tihim glasom: "Dober večer, Richards." Smrtnobledo dekle je samo enkrat zakričalo, a tako, da bi se človeku kri v žilah strdila. potem pa kakor blazno bežalo v hišo. 1 (Dalje prihodnjič.) < o---«• Telovadno In podpot-ito druitvo "6LOVEN8KI SOKOL" star. J. Kahua, 6101 SL Clair ave. taj. F. Hudo vernik 1062 B. 62. Si. blag. John PekolJ 11&7 B. II. St. zdrav. PJ. Kern 6202 0t. Clalr At. DruitVo eboruje vsako drugo nedeljo ■v mesecu ob 0. url dop. v mall Schwalbovl dvorwoi. dec.-16. dvorani. evg. 1«. i, 11 tfc SLOVENIJA zboruje vsako prvo nedeljo v meaecu v proetorth na 3044 SL Clalr ave. Predsednik Frank fipelko 3604 8L Clalr ave. tajnik Frank Rum, 6104 SL Clalr ave, blagajnik John Fortuna, 1376 .East 43rd Street / Zdravnik sa sprejem novih bratov: Frank J. Kern, 6202 SL Clalr ave. DR SL02. SESTRE, 120 88PZ. U| prede. A. Lunder, 1372 B. 47th St | podpredsednica Agnes Prevelvfiek. taj. Ang. M ar kič, 1363 B. 53rd St. blag. Fr. Vesel, 4030 St. Clalr ave. sdrav. F.J. Kern, 6204 SLClalrAv. Druitvo xboriije vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. zvečer v Grdinovl dvorani. SLOV. NAR. CITALNICA , ima evoje prostore na vogalu E. 61st St, In Glase ave. To je edini aloveneM kulturni zavod v Clevelandu, katerega Član ln članica bi moral biti vsak aaveden Slovenec in Slovenka. Meaečnl-na Enafta samo 25 centov, ln zato lahko dobivate vse boljie slovenske knjige ln čitalnica razpolaga a vsemi sloven aid mi, deloma hrvatskimi In angle&kiml časopisi. Seje ae vrtijo vsaki četrti četrtek v mesecu v Citalniol. VpL&e ■ vas lahko vsak uveden Gitalni-čar. Preda. F. J. Kern, 6204 SL Clalr taj. Ignac Grill, 6029 QUas ave. blag. John Cebular. 1207 B. 60, kolektor. K. Rogel, 1229 B. 60. 4--■ -šli DR. SV. JANEZA KRST. IT. S7. J. S. K. J, preds. A. Branlselj, 104S B. 61. St taj. R. Perdan, 6024 »t. Clalr ave. blag. Al. Zakrajftek 1016 K. 62. 8t. zaetop. Fr. Mllavec, 102» E. «1. St. zdrav. F .J. Kern 6204 St Clalr Av. Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v J. Grdlnovl dvorani 6026 St. Clalr ave. t----—-4 Samostojno Žensko podporno dr. SRCA MARIJE (staro.) (Predsednica MAry Ulčar, 1197 K. 6let St. tajnica Fannie Trbežnlk, 1177 . Norwood Rd. blagajnloa Kat Perme; 1133 Norwood Rd. DruStfo jboruje vaak> drugi četrtek ob e- zvečer v Ordlnovi dvorani. Druitveni zdravnik Ar. F. J. Kern. 6204 Bt. Clalr aVe. ■ ' ■ 'S DRUiTVO SV. BARBARE iT. 6. Soadalftia w F ar« at Oitv. War, - Pf?. Oflfr sSriM^ L taj. Jos. Terbovec. 1636 B. 38 St Redne meeečne seje se vrte vsako četrto soboto v mescu v John Grdlnovl dvorani, g,-« j taj. John Ja&rW, 142« E. 40th SL »draV F J Kara/ 6204 StClalr Av meaccu doc na 3044 St Clalr ave. »prejema rojake in rojakinje tw«kln%«me/*'vete *** 6026 BL Clalr »ve. 4 Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DPZ. ' NEWBURQ, O, preds. Fr. Kofcotec, 8108 Marble t taj. Jak. VolcanMc, E. 82dn SL blag. J. Slmoočič, 2722 B. 77th St Dr. W. HopkJps, 8013 Jone« Rd. Druntvo je vstopnino znllalo ca