210. Številka. _Ljnbljana, v petek 13. septembra 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja VBak dan zvečer, izimgi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ee se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Volitev v kmetskih občinah. Zgodilo se je pravo čudo. Velikanski, z nezaslišano silo uprizorjeni naskok klerikalcev na kmetske občine se ni posrečil. Klerikalci, ki hočejo zadobiti sami absolutno večino v deželnem zboru, so seveda pred vsem delali na to, da pridobe vse mandate kmetskih občin, kakor so jih pred šestimi leti pridobili vse. Ta naklep se je izjalovil, ta naklep se je razbil ob zavednosti in odločnosti idrijskih in vipavskih volilcev. Še nikdar ni v nobeni deželi nobena stranka uprizorila tako strahovitega naskoka, kakor ga je letos naša klerikalna stranka. Razvila se je kolosalna agitacija, stokrat večja, kakor pri zadnjih državno-zborskih volitvah. Delala je z najhujšim terorizmom, razsipala na tisoče denarja, zlorabila spovednico in lečo, lagala, obre-kovala, varala in sleparila, da smrdi do neba. Na čelu vse agitacije je stal sam ljubljanski škof. Izdal je poseben pastirski list, v katerem je z jezuitsko-prekanjenimi frazami učil, da se gre za vero, in da je klerikalizem identičen s Kristusovo cerkvijo. Škof je porabil svojo škofovsko avtoriteto za strankarske namene, s svojo škofovsko avtoriteto je agitiral za ljudi žlindrastega značaja, zaukazal je molitve po cerkvah in zaukazal razpostaviti celo Najsvetejše in to za zmago ljudi, katerih bi se vsaka dostojna stranka sramovala. In še več je storil škof! Sam, osebno je romal po deželi, takorekoč od vasi do vasi. Pretveza mu je bila birma, v resnici pa je agitiral. Tako divje, tako hujskajoče, kakor škof v nekih krajih, je le maloka-teri duhovnik v tem boju pridigoval. Ako bi kje kak posvetnjak tako govoril, kakor je ponekod škof, bi prišel takoj v sodno preiskavo. In vendar ni nič pomagalo. Klerikalci so bili popolnoma prepričani, da zmagajo v vseh okrajih, da pridobe vse mandate, a vendar so pogoreli prav v tistem okraju, LISTEK. Sad greha. Drama v štirih dejanjih. Spisal Engelbert Gangl. — Slovanska knjižnica snopič 102—103—104. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1901. Slovenske, izvirne drame se razveselim vselej prav posebno. Veliko uboštvo na polju dramatskega slovstva vzbuja v nas močno hrepenenje, da bi se vendar v stoglavi rodbini naših slovstvenikov našla vsaj dva pisatelja, ki bi napisala slovensko dramo, katera bi imela v sebi resnično dramatsko življenje, ki bi se umetniško efektno prikazivalo na slovenskem odru, življenje, zajeto iz duše našega naroda ter dramatizovano nam, gledalcem v užitek, estetsko naslado in zabavo. Drame si želimo, ki bi koreninila v značaju slovenskega naroda, katere dejanje bi bilo prožeto z narodnim duhom, in nosilci katere bi bili kri naše krvi, ljudje slovenskega srca, slovenske duše, z vsemi specifično slovenskimi vrlinami in napakami. Naše vzore, nade in razočaranja, naše boje, zmage in poraze v naši davnopretekli, jedvaminoli in sočasni zgodovini želimo videti v slovenski drami žive, vtelesene. Slovenskega kmeta, delavca in gospoda v bo)M z usodo, naravo, z narodnimi in dru- za kateri jim je največ bilo, to je v idrijsko-vipavskem okraju. Štiri leta so že klerikalci pripravljali teren v idrijsko vipavskem okraju. Vsa ta leta so strahovito ruvali, da izpodkopljejo Božiču zaslombo v narodu Skof je v ta namen poslal največje duhovniške hujskače na Vipavsko, tako goškega Ferjan-čiča, klerikalci so ščuvali kar na uboj, samo da bi naprednjake ustrahovali. Klerikalni kolovodje so v Ljubljani večkrat izjavili: »Čast naše stranke zahteva, da dobimo ta mandat; Božič mora pasti, in če nas velja 50.000 gld.; Božič mora pasti, tudi če mora kri teči«. — A vse to ni nič pomagalo. Božič je sijajno zmagal. Čast vsem idrijskim in vipavskim volilcem, čast tudi Božiču, ki je vzlic svoji bolehnosti v družbi z vrlimi agitatorji delal neumorno, da zmaga aapredna stranka. Razen v tem okraju bil se je boj, resničen boj, samo še na Notranjskem in v kočevsko ribniško-velikolaškem okraju. Notranjska se je v obče vrlo držala. Naravno je, da ni veliko takih občin, kakor sta Zagorje na Pivki in Senožeče, a obče se mora reči, da koder se je resno delalo, tam smo tudi dosegli lepe uspehe. V raznih občinah smo celo prav znatno napredovali. V kočevsko-ribniškem okraju je naš kandidat propadel. Ta mandat je narodno-napredna stranka pri zadnjih volitvah pridobila s pomočjo Kočevcev. Višnikar bi bil morda tudi sedaj zmagal, da se je volitev vršila pošteno. Toda zgodile so se take sleparije, da bo moral deželni zbor stvar temeljito preiskati in, če se izkaže, daje vse to resnično, kar se nam poroča, bo moral to volitev razveljaviti. Zmaga klerikalcev je zmaga korup cije, nasilstva in goljufije nad kmetskim ljudstvom. Pripravljeni moramo biti, da se vržejo klerikalci zdaj z vso silo na mesta, da bodo poskušali pridobiti kolikor možno mestnih mandatov. Treba je napeti vse moči, da tem sijajnejše odbi- gimi nasprotniki, pa tudi v boju s svojo lastno dušo hočemo gledati na svojem odru, a takega, da moremo reči: To je naš milieu, naše življenje, naše umiranje! Skratka: želimo si v dolgi, predolgi vrsti slovenskih peresarjev slovenskega Tolstega, Čehova, Jiraska, Vrchlickega, Mrštika, Anzengruberja, Hauptmanna ali Sardoua! Doslej nimamo takega dramatika. Nekateri naši pisatelji so se pač trudili, da bi bili narodni, a njihovim dramam je, žal, nedostajalo dramatske življenske moči, a izginile so tudi radi tehnične slabosti s pozorišča hipoma. Le Ogrinec je pokazal s svojo jedino dramo mnogo resničnega dramatskega talenta, ali smrt mu je izbila pero iz roke, ki bi napisala bržčas za naš oder še kaj trajnega in istinito slovenskega! Drugi naši dramatiki so ali di-letantje brez gledališke, tehniške izobrazbe, ali pa so kozmopolitje, katerih drame so nenarodne, neslovenske, brez naše duše, brez naših značajev. Zato pa imajo življenje muh jednodnevnic, igrajo se jedenkrat, dvakrat, potem pa trohne v biblioteki! Kritika priznava njih tehniško, stilističko in morda tudi književno vrednost, ali gledališko so nerabne, kajti narod jih ne priznava svojimi ter jih odklanja. Kozmopolitizem je tista bolezen, ki mori drame naših pisateljev, kateri bi, jemo klerikalni atentat na mesta. Vsi na krov, vsi do zadnjega! Volilno gibanje. Volilni shod v Kranju. V ponedeljek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer bo v gostilniških prostorih gosp. P. Mavrja v Kranju volilni shod, na katerem se predstavi volilcem kandidat narod no-napredne stranke g. Ciril Pire. Klerikalni kandidat za dolenjska mesta. Klerikalci so razposlali obširen oklic, v katerem toplo priporočajo svojega kandidata, ključavničarskega mojstra gospoda Jos. Košička. Ta gospod Košiček je bil vedno klerikalec, pri vsaki priliki je nastopal zoper meščanstvo. Kako žaljivo se je nedavno tega izrazil glede uradništva, to je v Novem mestu dobro znano, a dasi je gospod Košiček do kosti klerikalen, vendar nima toliko moštva, da bi se tudi priznal kot klerikalca, nego v svojem oklicu razglaša, da ni strankar, in da sploh ne bo k nobeni stranki pristopil. Ali misli gosp. Košiček, da bo kdo sedel na te limanice? Naravnost smešno je, kako volilni oklic g. Košička hvalisa. Po tem oklicu je mož pravi čudež, človek, ki vse ve in zna. Oklic pravi, da je g. Košiček »pred vsem veščak v obrtnih strokah«, ne v jedni, ampak v vseh. Človek bi mislil, da že to zadostuje, ako je kdo veščak v vseh obrtnih strokah. Koliko je le obrtnih strok! Pa gosp. Košička strokovnjaštvo sega še dalje. On ni samo veščak v vseh obrtnih strokah. Oklic pravi o g. Košičku, da je »daleč po širni Dolenjski znan, da je tudi strokovnjak v kmetijskih in vinorej-skih zadevah.« Torej ne samo v vseh obrtnih strokah je gosp. Košiček veščak, ampak tudi v kmetijskih in vinorejskih zadevah. Pasja dlaka, to je talent! To je mož, da mu ga v celi deželi ni dobiti jednakoga. Pa kaj mislite, da je g. Ko- stoječi na narodnih tleh, nedvomno dosezali častnih in trajnih gledaliških vspehov. Dokler naši dramatiki ne uvidijo tega, bodo njihova dramatska dela mrtvorojena in ostanejo — ne za književnost, pač pa za slovensko gledališče brez vrednosti. Engelbert Gangl se je mogel prepričati o tem že s svojim dramskim prvencem »Sinom«; prepriča pa se— ako se njegova druga drama, »Sad greha« sploh uprizori — tudi s svojim najnovejšim delom, ki nima v sebi niti sledu narodnega milieuja in življenja, nič narodnega duha in nič narodnih značajev. Nič značilnega, nič tipičnega, specifično slovenskega ni v njegovi drami; »Sad greha« se more goditi povsod ali — prav za prav — se ne vrši nikjer. Samosvojega, samoraslega in-dividuvalnega ni v tej drami prav nič. Človek ima vtisk, kakor da čuje opereten potpourri; Hauptmannov »Voznik Henšl«, Tolstega »Moč teme«, Ibsenovi »Strahovi«, pa Sudermann, Halbe in celo Tucić se oglašajo v tej polifoniji z najrazličnejšimi in neskladno uglašenimi instrumenti. Ali Gangl vendarle ni prepisal iz nikogar niti vrste, kajti »Sad greha« je vzlic vsemu »izviren«. Gangl, jeden najdejavnejših, najzaslužnejših in najnadarjenejsih slovenskih učiteljev, je poznan kot idealen, večidelj sentimentalen in melanholski erotik pate- šiček veščak le v vseh obrtnih strokah in v vseh kmetijskih in vinorejskih zadevah t On zna in ve še več ! Nič se ne čudite. Njegovemu strokovnjaštvu še ni konca. Oklic pravi namreč še dalje o njem, da so mu »zelo znani drugi gospodarski interesi, kajti v teh bi težko dobili boljšega strokovnjaka od njega.« Tu ga imate moža! Vse zna. Pred vsem je veščak v vseh obrtnih strokah, potem je strokovnjak v vinarskih in vinorejskih zadevah in na zadnje so mu tudi še vse druge gospodarske zadeve tako znane, da bi bilo težko dobiti boljšega strokovnjaka od njega. Ljudje božji, ali bi ne bil smrtni greh, ako bi tako vsestranski strokovnjak in veščak ne dobil mandata, zlasti ko zagotovlja, da z njegovo izvolitvijo napoči dolenjskim mestom dan vstajenja? Toda — pustimo šalo. Kdor je pre-čital omenjeni oklic, je prišel do prepričanja, da je g. Košiček zgrešil svoj poklic. Moral bi bil postati »farbar«, kajti za to stroko kaže posebno nadarjenost. Zmaga v Vipavi. S kakim navdušenjem so klerikalci Habetovega Franceljna volili, dokazuje dejstvo, da so po volitvi prihajali mej nas, ter nam zatrjevali, da so v srcu vsi za Božiča, da ga pa voliti ne smejo. Kak je bil pritisek od vseh strani na volilce, posname se iz tega, da se nam je nad 100 volilcev zadnjo noč izneverilo, dasi so nam še prejšnji dan z moško besedo zatrjevali, da bodo Božiča volili. Porabili so vsa sredstva, nahujskali so ženo in otroke na moža, da bi Božiča strmoglavili, in že naprej so po »Slovencu« razbobnali, da Božič propade, da je izgubil zaupanje. V Izubijani, 13. septembra. Program nemških radikalcev. Vsenemški listi so prinesli volilni oklic vsenemške, Schonerer-Wolfove tične retorike. To je njegov literarni značaj, katerega skuša v svojih novejših spisih zaman prikriti z dekadentnimi in naturalističnimi krpicami. Že od nekdaj je bilo njegovo izražanje čustev in mislij navadno nejasno, zamotano v naval bizarnih in bombastičnih prispodob. Mož piše mnog<\ celo preveč, zato pa so med neštevilnimi njegovimi poezijami redke, ki se odlikujejo s pristnim čutom, z izrazitim besedilom in z dojmljivo gorkoto. V svojih dramskih spisih se kažo Gangl še prav posebno nesamostojnega. Tu omahuje neodločno na meji mrak in blaznost iščočih dekadentnikov in najbru-talnejših naturalistov. Mešanica teh dveh literarnih struj sta obe njegovi dosedanji drami. Ali ta mešanica ni zgnetena in stepena, nego se sučejo v njej celi kosi neraztopljenega dekadentizma in naturalizma. V »Sadu greha« prevladuje prisiljeni naturalizem, ki pa je odvraten, banalen, brutalen do ekscesov. Dogodek, ki je razsnovan v tej drami, ni tipičen, nego specialen; osnovan ni na narodno ozadje, na notranje življenje vsega ljudstva, nego kaže le osamel slučaj, ka-koršni igrajo senzačno vlogo v časopisni rubriki »S sodišča« ter se razpravljajo kot izjemni, obžalovanja vredni slučaji besti-alnih posameznikov. V drami pa zanimajo le sujeti širšega obzorja in tipičnega zna* stranke. Ta program je instruktiven, saj kaže, kako nesramni, samozavestni, neizprosni in tudi napram somišljenikom radikalni so Vsenemci na češkem; čitajo-čemu ta program postane še bolj očita skromnost, pohlevnost nezavednost in mrtvilo med Slovani, zlasti pa še med Slovenci, kjer radikalnosti in neizprosnosti še dolgo ne bo najti. Vsenemci govore jasno in razločno: mi hočemo brezobzirnih poslancev, ki se bodo borili z vsemi poštenimi sredstvi proti fevdalizmu, klerikalizmu, lažiliberalizmu in proti razširjanju slovanstva. Predvsem pa moramo postaviti na suho izdajalce in najemnike, očistiti moramo svoje lastne vrste, potem bomo šele dosezali zmage. Mnogo je med nami nekdaj vplivnih in odličnih mož, ki pa so danes brez trdnih značajev, zato niso po-rabni za boj, ki zahteva brezobzirnega nastopanja in ofenziv-nosti. Vsenemci so za ofenzivni boj s Čehi, za nemški drž. jezik in nedeljivost Češke. Deželni zbor naj ima le gospodarske naloge, ne pa narodnih. Program sklepa: Naše geslo za bodoče deželno-zborske volitve se ne more glasiti drugače kot: čistonemška, vsenemška in nedeljiva bodi Češka! Nemško ljudstvo naj odloči, ali naj bo polagoma slavizirano ali pa naj — kakor je njegova naloga — germanizira !« Sedaj torej vemo, kaj je naloga Nemcev! Ropati narodnost, množiti renegatstvo, izdajalstvo, nemoštvo. Germanizirati druge narode, predvsem Slovane, je prva naloga Nemcev! No, celo poštenim Nemcem se zdi "SVolf-Schonerer-jej program že preradikalen in naravnost naiven. Na Češkem je 2,340900 Nemcev in 3,805.000 Čehov. Manjšina torej ne bo mogla raznaroditi večine, ki ni razkosana, nego kompaktna. Ali vzlic vsemu — vse-nemški program je za nas instruktiven ter daje mnogo misliti! Vojna v Južni Afriki. Še dva dni, in vojne bi bilo v Južni Afriki konec, ako bi se Buri kaj bali Kitchenerjevih groženj. Ali ne boje se jih. Gotovo bi se udali, ako bi ne bili neomajno prepričani, da bodo končno vendarle zmagali, in da je ves napor Anglije vendarle brezvspešen. Burski generali so mirni in trezni možje, ki dobro poznajo svoj in položaj Angležev; ako bi videli, da je nadaljni odpor brez upa na zmago, nego da množi le nesrečo in kupici število mrtvecev, bi se gotovo udali. Čemu žrtve, če so brez koristi? Čemu boj, ako je zmaga sovražniku zajamčena? Ali burski generali so sklenili vzlic grozeči proklamaciji Kitchenerjevi, da se bolo vojevali nadalje. To dokazuje, da se smatrajo Buri še vedno toli močne, da imajo trdno upanje na končno zmago. Boji se vrše na raznih krajih brez prestanka. General Methuen je imel 6. in 8. t. m. s Conderjem in Delarevem boje pri Groot-marcenu. Buri so se končno po dvadnev-nem boju umaknili; izgubili so baje 6 mrtvih in 4 so bili ujeti. Polkovnik čaja. V prikazanem slučaju hočemo videti simbol univerzalnosti. Zategadelj bi bil sujet drame »Sad greha« poraben za roman, v drami pa je zopern. V dokazilo svojih trditev mi je treba navesti le na kratko vsebino te »drame«. Gospa Taševa, rojena Bregar, štiridesetletna posestnica razpadajoče vile, »v vsem svojem notranjem življenju bolna« in na srcu trpeča ženska, ima za seboj burno življenje. S svojim nezvestim ljubimcem je imela nezakonskega sina Franca. Služila je pri nekem razuzdanem pijancu Tašu, čegar žena je bila bolna. Ko je Tašu umirala žena, je objemal svojo deklo, 8e-danjo Taševko, v kuhinji in »grešil« ž njo — »ta strašni človek«. A dekla Bregar svojega »nasilnega«, »nenasitnega« zape-ljivca ni ljubila nikdar, — ljubila je vedno le svojega prvega, nezvestega ljubimca, očeta Franca; vzlic temu pase je poročila s Tašem tri mesece pred porodom svoje hčere Pavline. Taševka je bila nesrečna; sovražila je svojega, navadno vinjenega moža, ki je ravnal ž njo še vedno kot z deklo in'z živaljo; sovražila pa je tudi hčer Pavlino, katero bi bila najrajši zadavila. Taševi prijatelji so prihajali tudi na dom in popivali ondi do jutra. Prihajal je Crabbe je 10.1 m. zadel ob oddelek Mer-veta, ki je v boju padel. Veo Durov je bilo ranjenih in baje 97 mož ujetih. Major Kavanagh je imel 9. t m. severno Mos-selbava boj s Theronom. Buri so se umaknili in izgubili več konj. Theron je odšel proti severju. Schepers stoji južno Ladvsmitha. Potemtakem so imeli Angleži te dni povsod srečo. Ali seveda: nesreče Angležev in njihovi porazi se izvedo šele pozneje! Dopisi. Iz Št. Pavla pri Preboldu, 7. sept. Zadnje* dni pred 1. septembrom bili so pri nas vroči časi. Vse naše misli in dejanja so se sukala le okrog ljudske veselice, katero je priredilo bralno društvo v korist ubožne šolske mladine. Nekateri Nemci in njih podaniki so tiho in glasno mrmrali ter pripravljali vozove za odhod ker so mislili, da jih pridejo vrli (celjski) »Sokoli« dražit in pretepat, a so se morali prepričati, da se Slovenci še niso navzeli celjsko - nemške kulture. Ljubke naše devojčice so pridno pletle vence in vezale šopke. Člani komiteja so imeli raznega dela dovolj. In tudi tisti, ki imajo nalogo razlagati nauk krščanske ljubezni in dela usmiljenja, so po svojem pomagali t. j. ni se z vznesenimi besedami poučevalo, da je vera brez dobrih del mrtva, da je Jezus sam zapovedal lačne nasičevati, nage oblačiti itd., ampak na dan veselice se je zjutraj in predpoldne na leci razpravljalo o veliki nevarnosti veselic za — nedolžnost. Najbrž sta vzela naša gospoda mero po tistih, gotovo prav dobro znanih slaboglasnih primicijah, katere so po nekaterih škofijah že celo odpravili zaradi nemoralnostij, ki se pre-mnogokrat dogajajo na njih, ali pa imata morda žalostne izkušnje iz takozvanih »patentkatoliških« zabav; mogoče je tudi, da je kateri izmed nju opazoval v gostilni g. Vencajza na Glincah Panganet-Matildo, Vampka, in Regiments - štrozak. Kar se pa tiče nas, naj si gospoda za prihodnjost dobro zapomnita, da pravi naprednaki in pošteni konservativci ne potrebujejo na svojih zabavah nižjih telesnih užitkov, ker najdejo duševnih dovolj. Živalski nagoni so le. znak zagrizenega klerikalca. — Sploh pa so vajina izvajanja netaktno žaljenje vseh častitih dam, ki so se veselice udeležile. Z ozirom na naše razmere je veselica jako dobro uspela. Udeležba je bila ogromna in se je naštelo okoli 1400 gostov udeležencev. Nad 800 milih nam gostov iz cele Savinjske doline in mnogo Šalečanov nas je počastilo. Zbrani so bili skoraj vsi naši veljaki in narodni voditelji ter zastopani vsi stanovi razun jednega. S ponosom smemo reči, da je bila ta veselica res prava narodna slavnost. Namen se je popolnoma dosegel. Ostala je lepa svotica za dijaško in šolsko kuhinjo ; moralični uspeh pa je naravnost neprecenljiv. Priprosto ljudstvo je bilo namreč z zabavo jako zadovoljno; posebno tudi neki »doktor medicine — lep in mlad«. In Taševka je grešila tudi ž njim, svojim tretjim zapeljivcem! Ko pa je umrl sovraženi Taš, ko sta ga umorila strast in vino, je osredotočila Taševka svoje sovraštvo na hčer Pavlino. Zapravila je z ljubimcem, doktorjem medicincem skoraj vse moževo imetje in ostala ji je le še vila. Medicinec se je starikavi ženščini izneveril, Taševka se je postarala, otroka sta vzrasla — sin pri materinem bratu, župniku Bregar ju, — hči pa v zavodu ... Pavlina ima že 18 let. V zavodu je izvedela, da je bila njena mati ničvrednica, ki se je prostituirala vse življenje; in sovraštvo Pavlinino, ki gaje čutila do odurne in hudobne matere, se je izpremenilo v gnus. V vili se snide vsa družina: Taševka, Pavlina, župnik Bregar in 201etni jurist Franc. Francu so prikrili, da je Taševka njegova mati, in da je Pavlina njegova sestra. Župnik je namreč ponaredil v ta namen celo krstni list, zapisal materino ime napačno ter Francu lagal, da je njegova mati že davno umrla, in da je Taševka njegova teta. Tako vzrasteta Pavlina in Fran v mnenju, da sta le bratranec in sestričina. (Dalje prih.) mu je ugajala telovadba »Sokolov«, mično petje Celjskih slavčkov in dobra narodna godba. Razun tega je spoznalo našo mnogoštevilno inteligenco, na kojo smo vsi zelo ponosni. Zato vsa čast vrlemu vodstvu bralnega društva! Naj ga ne strašijo zapreke, s katerimi se je imelo sedaj boriti, marveč naj v kratkem zopet priredi kako manjšo zabavo, zvezano s poljudnim predavanjem. Nujno se pa predlaga, naj se obravnava kot prva naloga Kristusov izrek: »Ne tisti, ki vedno kliče Gospod, Gospod, pride v nebeško kraljestvo, ampak tisti, ki izpolnuje voljo mojega Očeta! Po njihovih delih jih bodete spoznali.« Volja nebeškega Očeta ni, da duhovniki politikujejo in na prižnici zdrahe delajo. Vljudno se tudi svetuje prirediti v prihodnjič veselico tisto nedeljo, ko jo bode imelo kaplanovo društvo pod obligatnim — kozolcem, zakaj tedaj bode vse brez skušnjav in brez greha. Iz Slovenjegradca, 9. septembra. Kar so naši Nemci zahtevali, to se jim je dovolilo. Hoteli so namreč svojo nemško šolo; njihovi želji se je ustreglo, poslopje je dozidano in začetkom prihodnjega šolskega leta prične se tu pouk. Učiteljske moči na tej šoli so tudi, ne da bi bile službe razpisane, nameščene, oziroma mesta oddana. Da bi se doseglo zakonito določeno število otrok, navedli so se vsi nad tri in tudi manj let stari otroci in ker se kljub temu ni doseglo predpisano število, navedla sta še dva tukajšnja učitelja — sedaj oba prositelja za mesto šolskega vodje na slovenski okoliški šoli — svoje otroke za Nemce, če povemo dalje, da strašijo Nemci, kojim vodja je akademični strojar Pottotschnigg, slovenske stariše s tem, da se od sedaj naprej ne bode nobeden deček več, kateri bode slovensko okoliško šolo obiskoval, vsprejel v srednje šole, — kar je baje odločil ministr za uk in bogočastje!! — ampak le oni, ki bodo dovršili nemško dvorazrednico, predstavlja si lahko vsak, s kakimi sredstvi in kakim aparatom se je delovalo v dosego namena, v dosego nemške šole za parletni poskus. Na okoliški šoli se je postavno razpisalo mesto vodje, oziroma vodje in enega učitelja. Ker je šola v I. plačilnem razredu, se ni čuditi, da ni nič manj kakor 21 prosilcev. Med prosilci so zaslužni, ugledni, vsestransko izobraženi in značajni učitelji, kakor tudi nekaj gori mimogrede omenjenega kalibra. Seja okrajnega šolskega sveta, v kojej se bode sestavil terno, se bode skoraj vršila; od te je odvisno zasedanje razpisanih mest, od nameščenih učiteljev pa vzgoja in prihodnost naše mladine. Ce se bode pri seji, kakor smemo upati, vestno postopalo ter se upoštevale zasluge, zmožnosti, ugled in značaj prosilcev, potem smo prepričani, da dobimo učitelje, kakoršnih si želimo in kakoršnih nam treba. S prositelji pa, ki izdajajo svoje otroke, kadar je treba nam škodovati, za Nemce, z učitelji, kojih otroci niti maternega slovenskega jezika ne govore in le hajlajo in proti nam ščuvajo, z učitelji, ki se odkrivajo in svoja sedala dvigajo, kadar slišijo milo jim zvoneče glasove pesni »Wacht am Rhein«, s takimi učitelji v koš, ne pa v terno. V Vas, gospodje udje okrajnega šolskega sveta, kot merodajne faktorje v tej zadevi, uprte so sedaj naše oči, od Vas zahtevamo eneržije in pričakujemo ter zahtevamo, da nam namestite vzgojitelje, kojim bodemo z veseljem in mirno vestjo izročili svojo deco! Z Dunaja, 11. septembra. Diurnisti pri c. kr. statistični centralni komisiji na Dunaju so pričeli včeraj, 10. t. m., stavko, ki se omejuje na ves izrisovalni oddelek tega urada, v katerem oddelku so zastopane vse cislitvanske narodnosti in kjer je bilo uslužbenih do 130 diurnistov — iz večine akademikov. Delalo se je za 4-2 K — po 9 ur dan na dan. Kvantum, kise je zahteval, je bil tolikšen, da mu je bila kos le manjšina; zato je sklenilo vodstvo vpeljati namesto obstoječega reda — akord, kar je vzbudilo seveda veliko ogorčenost in razburjenje, akoravno ni bilo znano o novih zahtevah nikomur prav nič; toda, ko se je oficialno razglasil akord s svojimi nedosezno visokimi minimi, s katerimi se absolutno ne morejo meriti »navadne« človeško delavne sile, zavrelo je med prizadetimi prav resno. Delo se je ustavilo, odposlali so deputacijo s po-niino peticijo, naj se zmanjšajo minima akorda, ali pa na novo uvede status quo. Vrnila se je brez uspeha. Na nadaljne predloge diurnistov se je odgovorilo od zgoraj doli z absolutnim ne, na kar se je sklenila stavka. Stavkujoči so izvolili iz svoje srede komite, obstoječ iz 13 Členov, ki se ima pogajati z vodilnimi organi stat. del. Danes, 11. t. m., se je izplačal stav-kujočim denar. Komite je sestavil memorandum, ki se predloži vodstvu stat. del, na kar bodo čakali stavkujoči mirno odgovora. Omenjeno bodi, da jih ne stavkuje vseh 130; mnogo jih je ostalo, drugi pa so prelomili dano besedo; vendar je velika večina solidarna. Celo nekateri akademiki so pozabili svoje akademiške časti in so se pokazali v luči, ki ne pristoja akademiku. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. septembra. — Urednik Slovenskega Gospodarja" obsojen. Včeraj je stal pred porotnim sodiščem v Mariboru duhovnik Anton Korošec, tožen radi prestopka proti javnemu redu in miru, kateri prestopek je storil s priobčenjem nekih notic v »Slov. Gospodarju«. Zaradi teh notic, ki so bile naperjene proti ptujskim nemškim trgovcem in sploh proti ptujskim Nemcem, katerim se je tudi očitalo, da so užgali neko hišo, kjer bi se imela vršiti Slomšekova slavnost, je bil že meseca marca t. 1. obsojen bivši odgovorni urednik »Slov. Gospodarja« A. Janša na 14 dni zapora. Janša je sedaj izdal, da je duhovnik Korošec spisal dotične notice. Korošec, ki je pravi urednik »Slov. Gospodarja«, je bil včeraj spoznan krivim in ga je sodišče obsodilo na šest tednov zapora in povrnitev vseh troškov. — ,,Šolski dom" v Gorici. Vsi protesti proti zlorabi »Šolskega doma« v Gorici v klerikalne strankarske namene so ostali doslej brezuspešni. Z ozirom na to pravi »Soča«: »Ako hoče dr. Gregorčič ostati na svojem strankarskem stališču, na katerem mu razpada »Šolski dom«, potem pa naj ga vzdržuje on sam in njegova črna banda. Ako hoče tirati tako strankarsko politiko, naj žrtvujejo ti možje sami tako, da bodo vzdržavali zavod — ako so res že tako preslepljeni, da ž njimi ni mogoče govoriti nobene pametne besede več. Dr. Gregorčič drvi naprej v pogubo, mož ne vidi nič, ne sliši nič; tako je navzet izdajstva in tako ga tare skrb za mandate, da dela vse skrajno nepremišljeno, ali ne odneha pa ne, čeprav vidi, da mu zmanj-kava poti pod nogo. On prav čaka, da za-vozi s »Šolskim domom« tako daleč, da ga ljudstvo izbacne iz »Šolskega doma« — nakar bo treba pričeti od kraja z delom. Ne umakne se prej, dokler ne doživi poraza na vsej črti. Obžalovati je pri tem najbolj, da prav vsled Gregorčičeve krivde gredo Slovenci v mestu Gorici glede šolstva — rakovo pot! — Dr. Gregorčič, obračun Vaš bo težak!« — Unijatski škof Julij Dro-hobeeki pride jutri v Ricmanje in bo imel v nedeljo slavnostno mašo v sta-roslovenskem jeziku. — Slovensko gledališče. Danes je izšlo gledališko naznanilo za sezono 1901/2, ki naznanja dramski in operni repertoar, dramsko in operno osobje ter cene aboniranih sedežev. Odbor dramatičnega društva hoče v bodoči sezoni polagati glavno važnost na to, da se uprizori čim največ dramskih in opernih n o-vitet ter se bodo drame in opere iz prejšnjih sezon ponovile le izjemoma. Takoj spočetka sezone, ki se otvori, v n e-deljo, 22. t. m., se uprizore štiri dramske novitete, ki se v Ljubljani sploh še niso igrale, in tudi operna sezona se začne z noviteto. Poleg izvirnih dram se vpri-zori letos več modernih in klasičnih del, narodne drame s petjem, veseloigre, moderne socialne in zgodovinske drame slovanskega, francoskega in nemškega repertoarja ter nekaj žaloiger prvih sve tovnih dramatikov. Da se bodo mogle uprizoriti vse igre skrbno in umetniško, je angažiral letos odbor dramatičnega društva večje število prvih igralcev in igralk ter poveril vodstvo trem režiserjem. Operne predstave bodo vodili režiser in ■dva kapelnika. Ker se je operno osobje izpopolnilo z dobrimi novimi pevkami in pevci ter se bode obračala letos posebna skrb na eksaktnost vojaškega orkestra, bodo letošnje operne predstave v umetniškem oziru še na višji stopinji kot doslej. Deželni odbor je dal napraviti več novih kulis, ter so se nanovo preslikale vse dosedanje dekoracije, tako da bo uprizoritev dram in oper poslej še lepša. Dramatični odbor je izpopolnil tudi gledališko garderobo ter se je napravilo za nove opere več raznih novih kostumov. Prva predstava bode dramska in sicer se bo igrala Tvlova lokalizirana narodna igra s petjem »Zaloški godec«. — Serenada in baklada. /up ljani sv. Jakoba prirede danes zvečer ob S. uri svojemu župniku Janezu Rozmanu v priliki štiridesetletnice njegovega dušnega pastirstva v župniji sv. Jakoba bakljado in serenado. — Slavlje pri Pogačniku. Ko so včeraj v Podnartu izvedeli, da je zmagal Pogačnik, so zaklali na Pogačnikovem dvorišču prešiča, menda za »likof« za vo-lilce. Gotovo so poslali tudi kaj kolin po farovžih kot zahvalo, da so popje s tako besnostjo delali za Pogačnika. — Zopet napredek goriških Slovencev. Te dni se je mudil v Gorici gospod profesor Hubad, ki je vodil in uredil vse priprave za otvoritev glasbene šole goriškega »Pevskega in glasbenega djuštva«. — Umrla je v Celju gospodična Zora Vrečko, hčerka odvetnika g. dr. Vrečkota. — Streljanje proti dežju. Kakor se strelja proti toči, tako se je te dni v okolici Gradca poskusilo streljati tudi proti dežju, toda streljanje ni imelo uspeha. — Tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Kakor v prejšnjih letih priredili se bodejo vsled razglasa dunajskega okrajnega šolskega sveta z dne 26. junija t. 1. tudi letos v času od 1. oktobra do 5. novembra na Dunaju brezplačni tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Učitelji, kateri se hočejo vdeležiti teh poučnih tečajev, trajajočih pet tednov, imajo to naznaniti potom šolskega vodstva okrajnemu šolskemu svetu mesta Dunaja, najkasneje do 16. se p t. t. 1. Pripomni se. da so dotičniki zavezani se ves čas redno vdeleževati predavanj. — Zakonska ljubezen. Kočarja Janeza Krepka, iz Sv. Petra pri Mariboru, je sunila njegova žena na Male maše dan v Dravo. Dne 9. t. m. so potegnili mrtveca iz Drave. Žena je že pod ključem. — S tira skočil je danes popolde poleg Zalaznika na Starem trgu vagon št. 4 električne železnice. Nesreča se ni zgodila nobena. — Železo je kradel na južnem kolodvoru kovaški pomočnik H. O. in ga prodajal. Včeraj so ga zasačili, ko je peljal 66 klg. starega železa k Apoloniji Kušarjevi v Pristavskih ulicah. — Sadje kradli so včeraj zvečer trije ključarski vajenci na vrtu učiteljske pripravnice. Vrtnar je dva tatova ujel, tretji pa mu je ušel. Napravili so tudi mnogo škodo na drevesih, ker so polomili veje. — Z rešilnim vozom so prepeljali z južnega kolodvora v bolnico po sestnika Ivana Polčnika z Razdrtega št. 2. katerega je konj jako nevarno udaril v trebuh. — Denar izgubil je izvošček J. B. na poti od Gradišča po Dunajski cesti do južnega kolodvora. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 7. septembra 1901. Število novorojencev 18J{= 2673 °/00), umrlih 30 (= 44*55 °/oo), mej njimi jih je umrlo za škarlatico 1, za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, za zazličnimi boleznimi 19. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=20%)» iz zavodov 13 (=43 3%)- Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 2, za tifuzom 2, za dušljivim kašljem 1, za vratico 3 osebe. * Štedljiv ženin. Pretekli teden Ženil se je premogar F. v Moravski Ostra vi in si je povabil na dom precej svojih znancev. Ko pa seje pozneje začelo svatovsko omizje ravno Živahno kratkočasiti, skoči naenkrat izza mize ženin, ki se »ga« je malo nasrkal in je i zmetal enega gosta za drugim pred prag, češ, da so se že dovolj najedli, on da mora zdaj začeti štediti za obitelj. Ko so bili že vsi pred hišo, je zaprl vrata pred njimi. * Strašna osveta starca. V Dojanu na Češkem je izvršil 73-leten starec, dninar P. Novak strašen čin. Stanoval je pri neki rodbini Holoubek, ki je imela 12 l/a leta staro hčerko Ano. Dekle je bilo lepo in jako razvito in starec jo je vedno vabil k sebi ter jej je dajal krajcarjev in sladkarij. Ko je Holoubek to zvedel, je bil jako hud ter je ozmerjal tudi Novaka. Od tega časa je bil starec kakor izpremenjen. Ko je deklica pred par dnevi prala na reki, jo je zgrabil ter sunil v vodo. No, priplavala je nazaj do brega; a tu jo je zgrabil iznova Novak vse prošnje in rotenja niso nič pomagala, nesel jo je do najglobočjega mesta reke ter jo držal tako dolgo pod vodo, da je utonila. Vse to je opazoval sin vrtnarja Zdrubecka a predno je priklical ljudi na pomoč, je bilo dekle že mrtvo. Novak je znan kakor osveteželjen pijanec. ' Carska dvorna krava. Na parobrodu »Standardu«, ki vozi ruskega carja na Francosko, je tudi ona angleška, lepo rejena krava, ki redi najmlajšo carjevo hčerico Anastazijo. Kravica si baje ne želi boljšega življenja, jemljejo jo povsod s sabo. * Vesten topličar. V Karlovih Varih se je te dni naključila sledeča do-godbica: Neki topličar je prišel takoj po svojem prihodu k zdravniku, da ga ta preišče. Ko je ta opravil svoj posel, dal mu je še razna stroga naročila glede zmernosti v jedi in pijači, ter je še pristavil: Kar se pa tiče kadenja, morate se omejiti na tri smodke na dan; izkadite tri bolj lahke smodke in nič več.« »Pa prosim, g. doktor . . .« »Ne«, je dejal zdravnik, »tukaj ne trpim ugovora«. Nekoliko dni pozneje je prišel topličar k zdravniku in na njegovo vprašanje, kako se mu godi, pravi: »Bi že šlo, le s tem kadenjem imam težave«. — »Mi je žal«, odgovoril je zdrav nik, »toda le tri smodke na dan; temu se morate podvreči«. — »Pa meni to napravlja grozne težave, ali bi ne bilo dovolj dveh smodk na dan, meni že pri prvi smodki prihaja slabo«. — »Ali nesrečnež«, vskli-knil je zdravnik začudeno, »zakaj pa potem sploh kadite ?« — »Za božjo voljo, g. doktor, kaj imam početi, ko ste mi tako predpisali, tri smodke na dan — in jaz sem seveda kadil, dasiravno nisem kadilec in prej nisem nikdar kadil«. * Mrtvec v kovčgu. V Parizu so našli nedavno v nekem praznem stanovanju v kovčgu zaprtega umorjenega brzojavnega uradnika Larrneta. Prepeljati ga je dala tja njegova ljubica, gospa Clement, katera je vzela tudi dotično stanovanje v najem. Vozilo je kovčeg več voznikov, da bi tako morilka ložje izbrisala sled. Ona sama je zbežala s svojim 3-letnim sinčkom v rojstni kraj svojega ljubimca ker je lahko ranila sinčka sama pa je se ustrelila. G. Clement je umorila ponoči Larmenta, ko je spal in sicer iz ljubosumnosti, ker se je hotel poročiti z nekim drugim dekletom. * Pisatelj — kuhar. Nedavno je iskal neki ženski klub v Londonu kuharja. Oglasilo se je mnogo prosilcev, mej njimi tudi nekdo, ki je bil pri volji sprejeti službo na vsak način, če tudi brezplačno. Damam dotičnoga kluba se je zdel oto sumljivo, izvedele so tudi kmalu, da je cenen kuhar — romanopisec, kateri je hotel prodreti v tajnosti ženskega kluba ter menda študirati »misterij žene«. No, londonski ženski klub se je premislil, ter je vzel vendar rajši kuharico. * Ljubavni roman španskega golidralca. Mlada španska dekleta so navdušene oboževateljice popotnih pevcev, godcev, golidralcev in sličnih umetnikov, in če se prikažejo na ulicah ter začnejo peti ali igrati svoje »okrogle«, se takoj vse vrti okolo njih. Najbolje pa je znal razvneti gibčne Španjolke črnooki Manuel Kansas v Valadolidu. Še mlad, iskrečih očij je zmedel vsako dekle, ako je na svojem cestnem glasovirju pričel izvajati nežne melodije. Pred vsemi pa gaje najbolj obožavala drobna, pa tem bolj mična Julij*1 Rod*,.«. h*i *.o hišo je igral najveselejŠe »viŽe«, da je srce plesalo pri teh umetniških proizvodih. Urno je vsikdar prihitela k okencu, kadar se je prikazal Manuel in njegove ognjevite poglede je vračevala s sladkimi smehljaji. Razmerje med njima razvijalo se je vedno prisrčneje; rezka 161etna Julika je pač tudi večkrat pritekla k umetniku, malce se je ž njim pošalila, malo pokram-ljala; ljubezen je hobotala v njunih srcih, da se je zaljubljenki dozdevalo, da ne more več živeti brez svojega Romea in je naposled pobegnila za njim. Stariši so sicer s pomočjo policije našli Juliko ter jo prignali na dom, pa to ni veliko pomagalo. Golidralca niso mogli kaznovati, ker je Julija poiskala svojega Romea sama. Ko pa se je stara komedija s podokenskimi serenadami, z žarkimi pogledi in sladkimi smehljaji ponovila iznova, in se ni Romeova ljubav nič ohladila, so Julijini bratje nedavno temu novoveškega Trubadurja napadli in umorili. Z umorom so rešili baje sestrino čast. Telefonska in brzojavna poročila. Vipava 13. sept. Habetov Fran-celj nima volilne pravice, ker poseduje posestvo skupno s svojim bratom Pe-petom. Deželno predsedništvo je s svojim odlokom z dne 9. t m. štv. 3891 razsodilo na zadevno pritožbo, da so-posestnika imata pri občinski volitvi le jeden skupen glas, medtem ko jima za deželni zbor, ker deželnozborski volilni red ne pozna volitve po pooblastilu, vsled tega sploh ne pristoji volilna pravica. Vsi za Habeta oddani glasovi so torej neveljavni. Ubogi klerikalci, ki so ostali brez kandidata! Ubogi Francelj! Kako je to hudo! Vipava 13. sept. Stric Štefan bil je včeraj popoludne tako gotov zmage, ukazal siloo streljati na strelni postaji na čast dičnemu svojemu Franceljnu. Nakrat so topovi utihnili na Goškem Griču, kajti klerikalno točo raztrelili se zavedni naprednonarodni volilci s svojimi glasovnicami, in ker so Gočani brez oblastvenega dovoljenja tam preganjali točo, kjer ni pretila, utegnejo imeti še z okrajnim glavarstvom majhen „ opravek". Vipava 13. septembra. Poslali smo Habeta med krave in teleta; spoštovan od vseh ljudi naš Božič naj živi! Vipavci pri Hrovatinu Vipava 13 septembra. Vipava se ne naveliča, kličoč Bog živi nam Božiča! Habe ostane kandidat „Slovenec* naj ga spremi spat! Franceljnovi čestilci! Vipava 13. septembra. Bog živi nam Božiča iz Podrage! Cel svet naj z nami veseli se slavne zmage! — Zavedni Colčani in Po d kraj c i. Št. Vid pri Vipavi 13. septembra Slava zavednim volilcem idrijskega in vipavskega okraja! Slava Božiču, našemu poslancu! Bralno društvo „Sloga" v Št Vidu. Črni vrh 13. septembra. Slava zavednim naprednim volilcem! Živio naš Božič! Črnovrški narodnjaki. Ribnica 13. septembra. Propadli smo častno, zmagala je Žlindra, ka-planska nesramnost in sleparstvo. Tembolj se veselimo zmage Vipavcev. Naprednj aki! Črnomelj 13. septembra. Bedak ima srečo! Bruselj 13. septembra. Transval-ski zastopniki so se obrnili do razsodišča, ki jo bilo določeno na kongresu v Hagu, s prošnjo, naj v južnoafriški vojni posreduje. London 13 septembra. Kitchener javlja, da se je Kriigerjev sin udal. Na tukajšnji borzi se je včeraj govorilo, da se je tudi Botha udal, a kaže se, da to ni resnično. Novi York 13. septembra. Glasom oficijelnih bullenitov izdanih ob 3 zjutraj, je Mac Kinlevev položaj sila kritičen in ni skoro nič upanja, da prezident okreva. Izid deželnozborskih volitev. Pri včerajšnji volitvi iz kmetskih občin so bili izvoljei: 1. V okraju Ijubljanska-okolica Vrhnika Po v še s 2766 in dr. Šu-steršiČ z 2591 glasov; Jelovšek je dobil 193 glasov, 30 glasov je bilo razkropljenih, 112 glasov je bilo ne veljavnih. 2. V okraju Kamnik-Brdo Mejač s 2037 glasovi Stare je dobil 232 glasov, 45 glasov je bilo razkropljenih, 15 neveljavnh. 3. V okraju Kranj Loka-Tržič De-tela s 2569 in dr. Brejc z 2352 glasovi; baron Lazzarini je dobil 213 glasov; 14 glasovnic je bilo neveljavnih. 4. V okraju Radovljica-Kranjska-gora Pogačnik s 1230 glasovi; Cop je dobil 278 glasov. 5 V okraju Postojna-Logatec-Se-nožeče-Lož-Bistrica Cerknica dr. Krek z 1956 in Drobnič s 1953 glasovi. Arko je dobil 1668, Ambrožič 1658 glasov, 34 glasov je bilo neveljavnih. 6 V okraju Idrija-Vipava Božič s 891 glasovi. Habe je dobil 785 glasov. 7. V okraju Kostanjevica - Krško-Novomesto Dular z 2408 glasvi; Glo-bočnik je dobil 1062 glasov, Lapajne 35 glasov, 6 glasov je bilo razkropljenih, 35 glasovnic neveljavnih. 8 V okraju Trebnje - Višnjagora-Žužemberk - Mokronog, Litija - Radeča Košak s 4661, Žitnik s 4048, dr. Schweitzer z 3974 glasovi, Bukovec je dobil 1029, Zupančič 1015, Vehovc 96, Brce 69 glasov, 109 glasov je bilo razkropljenih, 57 neveljanih. 9. V okraju Kočevje-Ribnica Pa-kiž 2489 'in Jaklič s 1553 glasovi. Višnikar je dobi 1189 glasov, Rus 23, 15 glasov je bilo razkropljenih, 102 neveljavna. 10. V okraju Črnomelj - Metlika Pfeifer s 1164 glasovi. Šetina je dobil 410 glasov. Dobili so glasov: 1. V okraju ljubljanska oko-lica-Vrhnika. V cbčini: Povše Šusteršič Jelovšek Studenec-Ig 66 54 12 Gornja Šiška 47 39 11 Vič 42 19 24 2. V okraju Kamnik-Brdo. V občini: Stare Mejač drugi Moravče 25 101 8 Velika vas 19 9 Peče 3 66 Drtija 11 34 4. V okraju Radovljica-Kranj-ska gora. V občini: Čop Pogačnik Gorje 7 146 Skupni izid 277 1230 5. V okraju Bistrica-Cerknica-Lož-Logatec-Postojina Senožeče V občini: Arko Ambrožič Krek Drobnič Trnovo 89 89 141 140 Kilovče 60 60 57 57 Bloke 60 60 108 108 Planina 18 18 95 95 Knežak 52 52 73 73 7. V okraju Kostanjevica-Krško-Novomesto. V občini: Globočnik Dular Lapajne Št. Jernej 95 254 1 Orehovica 17 53 — Raka 94 121 2 Mirnapeč 69 139 — Toplice 20 195 — Poljane 23 — — Crmošnjice 51 27 — Bela cerkev 44 15 1 V celem krškem sodnem okraju 522 488 20 8. V okraju Litija-Rateče-Žu-žemberk -Višnjagora - Mokronog. V občini: Bukovec Zupančič Košak Schweitzer Žitnik Št. Lambert 80 59 25 59 25 Veliki Gaber 137 2 135 1 136 Krka 150 25 143 24 145 St. Rupert 226 51 179 51 178 Velika Loka 138 61 80 46 95 Mokronog 125 69 60 75 63 9. V okraju Kočevje-Ribnica-Velike Lašče. V občini: Višnikar Pakiž Jaklič Velike LaSč 25 33 29 Turjak 4 113 110 10. V okraju Črnomelj Metlika. V občini: Šetina Pfeifer Griblje 24 3 Adlešiče 30 35 Tribuče 9 31 Skupni izid 410 1164 Zahvala. Zahvaljujem se p. n. častitim gospodom volilcem vipavsko - idrijskega okraja, ki so me sredi nasilstev in pritiska v najtežjem in nejednakem boju moško in neustrašeno počastili z zo-petno izvolitvijo svojim deželnim poslancem ; zahvaljujem se pa tudi vsem onim ne volilcem, ki so z redkim in požrtvovalnim trudom k častni zmagi pripomogli; prav posebno zahvalo dol-žujem pa še našim ženam in dekletom, ki so pri večerni molitvi kakor pred hudo uro molile „še en očenaš, da bi Božič zmagal", tako srčno in vroče, da jih je pravični Bog res uslišal! V Podragi, dne 12 sept. 1901. Ivan Božič dež. poslanec. Proti zobobohi in gnjilobi zob izborno deluje itlseptična Melnsina ustna in zobna voda atrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak:dan dvakrat. Jedina zalogu (28—39) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Bealjeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mosta. Umrli so v Ljubljani: Dne 11. septembra: Tereza Markič", užit-karica, 71 let, Radeckega cesta št. 11, ostarelost. — Karolina pl. Premerstein, uradnikova žena, 78 let, Streliške ulice St. 6, ostarelost. Dne 12. septembra: Leopolda Soklič, črev-Ijarjeva hči, 5 mes., Karolinška zemlja §t. 14, črevesni katar. — Pavla Šveiger, črevljarjeva hči, 61/« let, KonjuSne ulice st. 2, vnetje obistij. V deželni bolnici: Dne 8. septembra: France Vovk, delavec, 43 let, otrpnenje srca. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 800-9 m. Srednji ar&čnl tlak 736 0 mm Čas opazovanja Stanje barometra v mm. dO t-l o Vetrovi Nebo 38* 12 13 9. zvečer 7. zjutraj ^2. popol. 7320 728 3 1726-9 118 Bljsvzhod 120 brezvetr. 13 8 brezvetr. dež oblačno dež O Srednja včerajšnja temperatura 12 3°, nor-male: 15*3°._ Dunajska borza dne 11. septembra 1900. , Skupni državni dolg v notah .... 98"45 Skupni državni dolg v srebru .... 98 25 Avstrijska zlata renta....... 118 95 Avstrijska kronska renta 4% .... 95*50 Ogrska zlata renta 4°/0....... 118 60 Ogrska kronska renta 4g/0..... 192 60 \vstro-ogrske bančne delnice .... 1646 — Kreditne delnice . a....... 62150 London vista.......... 239 25 >7c-raSki državni bankovci za 100 mark. 117'07' , ju mark............ 2342 30 frankov.......... . 19 02 'talijanski bankovci........ 91*20 J. kr. cekini........... 1132 Svojim sorodnikom, kolegom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš dobri, ljubljeni oče, oziroma brat in stric, gospod Anton Ozimek nadučitelj v pokoju dne 11. kimovca t. 1. ob 5*/i uri zvečer, po dolgotrajni in mučni bolezni, večkrat previđen s svetotajstvi, v 62. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Rodbina Ozimek. Pisarja veščega in treznega, ki je že služboval v notarski pisarni, (1989—1) sprejme takoj notar na deželi. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« Stavbeni polir energičen, vešč v stavbi kanalov, se takoj sprejme. Ponudbe pod A. B. na upravništvo »Slov. Naroda«. (1984—3) Išče se stanovanje1 z dvema ali tremi sobami. Ponudbe upravništvu »Slov. Nar.«. Akordanti (delavci v akordu) vešči v kopanji tal, samostojni delavci, se takoj sprejmejo. (1985-2) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Dva dijaka se vsprejmeta na hrano in stanovanje po 12 gld. Posebna soba. Vpraša naj se na Tržaški cesti it. 29 v trafiki. (1998) Specijalna trgovina za tavo Edmund Kavčič ? LJubljani, Prešernov« ulice, nasproti polit priporoča kavo *miiIom dobrega ukusa po gld. 1— kilo \filghrrr; aromatično krepkega okusa.....„ 140 „ m rir»ld> najfinejega okusa „ 160 „ PoStne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno apeeerljMbo blago v najboljši kakovosti. (12-171; Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Triglava". Gričar c jtfejač tjubljana. Prešernove ulice 9 priporočata svojo popolnoma novo oskrbljeno zalogo obleke za gospode, dečke in otroke v najboljšem znano solidnem kroju po najugodnejši ceni. Posebno praktične (1923—3) obleke za šolarje, haveloke in površnike. Kot posebno špecijalileto: Obleke iz najbolj trpežnega angleškega Sevijota v različnih barvah in desenth. Trorazredna cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola v Ljubljani. (S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 12. julija 1900, št. 18.588.) Gosposke ulice št. 8. Za šolsko leto 1901 1902 bode vpisovanje dne 16. In 17. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za tiste na novo vstopivše gojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole. Dne 19. septembra se prične šesto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo. Deklice, katere žele vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno oglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa posebej še z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja šolskega leta. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, gojenke I. letnika pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K. Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lepopisje, laščina, telovadba, petje, stenografija. Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo je združen poseben trgovski tečaj, namenjen v prvi vrsti absolventinjam tega zavoda, potem pa tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovske nauke. Vpisovanje za trgovski tečaj bode dne 20. in 21. septembra od 11. do 12. ure. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. (1893—3) V Ljubljani, dne 6. septembra 1901. Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa L mestne višje dekliške šole. 3 "*T1 "Ti "TI ""Ti 3 "ti Zlj Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnijih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig ▼ najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah. (1992-1) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. Ctt kr. mtrl]tkt jft khm žitalct, Izvod iz voznega reda veUarea od da« 1. junija 1901. leta. Odkod ls LJubljane j ti. kol. Proga 6*» Trbi*. Ob 18. ari 24 m po noti oeobni vlak v Trbii. Beljak, Celovec, Fransenafeat«, Inomost, Monakovo, Ljubno; Cex Selztbal v Aasiee, Solnograd, ČM Klein-Beifliog v Stevr, v Lino, na Dunaj Cea Amstetten. — Ob 7. ari 5 m ijutraj oaobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj; de« Selzthal t Solnograd, Inomost, Jez Klein -Reifling v Line, Bodejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lip&ko; cec Amstetten na Danaj. — Ob U. ari 51 m dopoldne oaobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 n popoladne oaobni vlak v Trbii, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran zensfeste, Monakovo, Ljabno-, Cez Selzthal v Solno- 8rad, Lend-Oaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, urih, Genevo, Pariz; Cez Klein-Beining v Stevr, Line, Budejevice^, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mona-kovo. — Proga v Novome«to ln v Kočevje* Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga 1» Trbiža. Ob 3. uri 5J5 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monnkova, lnomosta, Franzensfeste, Solnograd*, Linca, Stevra, Auaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri Iti m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Ltnd-Gasteua, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m pa-poiudne osobni vlak a Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, luomosta, Franzeosfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dnnaja, iz Lipskega, Prage, Francovih vaiov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga lx Novega mesta ln Kočevja, Osobni vlaki: Ob 3. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri ij m popoludne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod ls Ljub IJane drž. ko1, v Kamnik. Mešani vlaki: Ob <\ aii 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in prazniki!- — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob S. un 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393J Spretna obšivalka klobukov ki je porabna tudi za prodajanje, nemškega in slovenskega jezika vešča, se sprejme pod ugodnimi pogoji v stalno službo. Ponudbe do 18. t. m. pod A. S« poste restante Celje._ (1990—1> ta j te , Jtovo Sunce", mesečnik za proučevanje psihijskih pojavov. Izdaja in urejuje dr. Hinkovič v Zagrebu Jurišičeva 49. Doslej so izišli 4. zvezki. Plačata se 2 kroni do konca leta, 4 krone do konca junija 1902. Novi abonenti dobivajo vse dosedaj izišlo zvezke brezplačno. (1976—1) Čitajte ^Novo Sunce". (1997—1> olske potrebščine papir, zvezki, črnila, peresa, knjige itd. itd. z dobro postrežbo dobe se pri Jvami Bonač-tt Šelenburgove ulicee nasproti c. k. glavne pošte« se sprejme «| #j| v pepe!neza IDg,d,dotiro preskrbe Stanovanje jako lepo, v krasni, zdravi legi. Lastna spalnica, brezplačna raba klavirja. Natančneje se izve iz prijaznosti v Krodajalnici gosp. Iv. Bonaca, selen-mrgove ulice it. 5. (1940-3) na mesec Isdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.