ximá
Vi
v . . "i . v .
lÄRfr- ^'-¡-[■y JpQ g y '
»Dobro dokumentirana zgodba o katoliški cerkvi kot instituciji, ki ščiti pedofile v lastnih vrstah, je še en dober primer tega, da je, če bog obstaja, vse dovoljeno (tistim, ki se legitimirajo kot njihovi služabniki). Kar je zares odvratno na tem zaščitniškem odnosu do pedofilovje to, da ga ne srečujemo pri tolerantnih hedo-nistih, ampak prav pri instituciji, ki se izdaja za moralnega varuha družbe.«1
Z oskarjem nagrajeni režiser dokumentarnih filmov Alex Gibney je v svojem zadnjem filmu Mea maxima culpa: molk v božji hiši (Mea Maxima Culpa: Silence in the House of God, 2012) v prvi vrsti pokazal na neomajno moč najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov v Vatikanu, ki s papežem na čelu s prikrivanjem zlorabe otrok med duhovniki molče potrjujejo in reproducirajo kršenje človekovih pravic najranljivejše skupine. Gibney, ki v dokumentarcu zaseda naratorsko mesto, je skozi pričevanja petih gluhih moških, ki so bili v otroštvu žrtve zlorabe, ter strokovnjaka za kanonsko pravo, meniha/spolnega terapevta, škofov, novinarjev in drugih, postopoma razkril odgovornega krivca za načrtno dopuščanje zlorab in njihovo nesankcioniranje v okvirih civilnega prava, v nekaterih primer pa tudi kanonskega. Vatikan pri dokumentarcu ni hotel sodelovati, je pa svoj prispevek nenamerno dodal skozi
1	Žižek, Slavoj: /Če) boga ni... Nekaj krščan-
skih pripomb na rob novemu poganstvu. Dnevnik, 6, marec 2010. Dostopno na Onevnikovi spletni strani: http://bit.ly/175RL9d,

pisne korespondence z nadškofi o pedofil-skih zločinih.Tem so na njihovo prošnjo za odstavitev grešnega duhovnika zaukazali molk o zlorabi, dotičnega pa v najstrožjem primeru premestili v drugo župnijo, kljub temu da so psihologi iz kleriških krogov svarili pred ponovnimi zlorabami, saj so izkušnje pokazale, da pedofilije pri duhovnikih ni mogoče odpraviti. Irskemu duhovniku Walshu so prepovedali opravljanje poklica šele potem, ko so starši proti njemu podali kazensko ovadbo in je bila obsodba zlorabe otrok pravnomočna. Že samo po treh ključnih primerih v filmu lahko sklepamo, da je Vatikan s svojimi zvestimi nadškofi, ki lahko vsak trenutek napredujejo v kardinalske vrste, razvil dobro koordiniran sistem postopanja v primeru prijave zlorab iz nadškofij v Vatikan, kije molk žrtev in morebitnih prič financiral z večmilijonskimi odpravninami.
Režiserje tako kot v Taxi to the Dark Side (2007) dokumentarec razdelil na več naslovljenih delov in tudi tu posegel po kombinaciji osebnih izpovedi in arhivskih posnetkov, le da je dodal igrane prizore. Ti vlzualizirajo zgodbo gluhih žrtev spolnih zlorab na milwaukeejski šoli za gluhe, ki vključuje predvsem opise načinov in metod, ki se jih je oče Murphy posluževal za dosego cilja. Zdi se, da je Gibney z igranimi deli poskušal doseči večji dramatični učinek in vnesti v pripoved odvečen suspenz, saj že samo pripovedovanje žrtev z znakovnim jezikom, njihovi čustveno nabiti obrazni izrazi in pospešeno dihanje s tu in tam izti-
snjenim glasom presune slehernika. Ker seje režiser hotel izogniti podnapisom, saj bi naj ti odtegnili pogled od znakovnega govora gluhih, seje odločil, da bo njihov znakovni jezik zvočno sinhroniziral z glasovi znanih holivudskih igralcev (Ethan Hawke, Chris Cooper, John Slaterry in Jamey Sheridan), s čimer je tudi rešil problem, ki bi ga sicer imel s prikazovanjem podob z nasnetim pripovedovanjem. Zvočna sinhronizacija je na trenutke nekoliko zamaknjena, da pride do izraza neverbalno komuniciranje.
Trije izmed gluhih otrok, Gerry, Arthur in že pokojni Bob, so z deljenjem letakov, s katerimi so opozarjali na Murphyjeve zločine, prvi javno opozorili na spolne zlorabe, in prekinili tišino javnosti, ki sije v 60. in 70. letih zatiskala oči pred duhovniško pedofilljo. Do leta 2002, ko so javnost začeli bombardirati pedofilski škandali v Ameriki in na Irskem, ki so spodbudili še odkritja mnogih drugih zlorab po svetu, je preteklo mnogo let, a njihova vztrajnost priča o revolucionarni moči malega človeka. Ta je kasneje tudi s pomočjo medijev uspel zamajati ugled največje Institucije na svetu, ki trenutno doživlja velike spremembe, kar se bo verjetno poznalo tudi na dobičku aktualnega filma. Glede na to, da je bil odstopljeni papež Ratzinger pred to funkcijo kar 23 let vodja kongregacije za verski nauk in so vse od leta 2001 do njega prihajale vse znotraj cerkve prijavljene spolne zlorabe, ki bi jih lahko obravnaval najmanj v sklopu kanonskega prava, se po tem filmu ne moremo Izogniti vprašanju, ali je bilo res slabo zdravje tisto, kije botrovalo umiku Benedikta XVI. z vatikanskega prestola...