SI. 13.

V Trstu, v sredo 14. februvarja 1883.
Teb;«j VIIi-
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•T UtmMM Md.
»EDINOST« izhaja 3 krat na teden vsako irtdl in tabsta o poludne. Cena za vse leto je €1 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta JL gld. &0 kr. — Posamezne itevilke se dobivajo pri opravniitvu in ▼ tfafikah v Trsta po ft kr., v Oariel in A]dsvt2lnl pO G kr. - Naroi 'nine, reklamacije in inserate prejema Opravalitva *via Zoata 5*.
Vsi dopisi se pošiljajo Uradnlitva »vla Tarrentt« Nuova tipografija;VHuk mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. - Inserati (razna vrst« naznanila in poslanice) se zaraftnnijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih t drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Zunanja in domača prašanja.
Ko je šel ruski kancelar Giers na popotovanje, ukazal je Bismark, naj zrtrobijo v svet, da obstoji mej Avstrijo in Nemčijo uže več let pogodba, vsled katere Nemčija garantuje Avstriji vsa dosedanja posestva in ta pogodba je veljavna do 1.1885. Oficijozni nemfiki listi so posebno poudarjali, da je iz te zveze isključena Rusija In umelo se je to tako, kakor da bi hotel Bismark rešiti jutrovo prašanje proti volji io v škodo Ruske. Kakor tretjo vlast v zvezi je Bismark Avstriji priporočal Italijo. Vse je bilo tako videti, kakor da bi se hotela Avstrija postaviti na stran sovražnikov Slovanstva.
Naši čitatelji se gotovo spominjajo, da smo mi v Članku, katerega smo pisali, predno so se pojavila vsa ta prašanja, natančno primerjavali kombinacije evropskih zvez in da smo odločno trdili, da zveza Avstrije z Nemčijo in Italijo proti zvezi Rusije, Francije in balkanskimi državami bi Avstriji utegnola postati osodopolna in da ne verujemo, da bi se Avstrija lotila konečnega rešenja jutrovega prašanja v protislovju in prepiru z Rusijo.
In res v 14 dneh se je menenje vseh večih evropskih listov tako snreobrnolo, da so Giersovo potovanje in njega presrcni sprejem na Dunaji smatrali kakor najtesnejše prebližanje Avstrije k Rusiji; govorilo se je cel6 o positivnih pogodbah mej Rusijo in Avstrijo v nekaterih zadevah na Balkanu, namreč ~>a glede združenja Rumelije z Bolgarsko kneževino n glede brodarskih pravic na Donavi. To vse je nekda Bismarka silno vznemirilo. Mej tem pa so se tudi veliko poslabšale razmere mej Avstrijo in Italijo vsled irredentovskih činov, katerih se tudi ital. vlada ne more oprati, kakor bi morda želeli nekateri ital. državniki in Bismark, katerega računi se tudi zbog tega več ne soglašajo. Odkar pa je nastopil Kalnoki vodstvo zunanjih zadev v Avstriji, poznati je neko veče soglasje avstrijske notranje politike s6 zunanjo in videti je bilo uže davno, da se avstrijskega dvora in vojaških višjih krogov konservativni interesi, kateri v Avstriji gledć zunanje politike odločujejo, ne brigajoč se za velikonemške in madjarske Šoviniste, nagibajo na stran konservativcev in v jutrovih zadevah najbolj merodajne Ruske. Kakor smo uže večkrat poudarjali, ima Avstrija velike interese na Jutrovem, da pa jej ti interesi ne odidejo in da se jej ne pripeti na Balkanu zopet kak drugi Schleswig-Holstein, mora ona v prvej vrsti iskati prijateljske zveze z Rusijo, in to naravno — brez posrednikov. To direktno
Fi
Podlistek.
Petje na Primorskem.
(Konec glej 5t. 2.)
Dodatek. Važno posebno za naše pevovodjeje, da se še nekoliko oziramo na teorijo petja in sicer na podlagi nekaterih najboljših nemških strokovnjakov, ker predobro je znano, da je sosebno petje v društvih na Nemškem na jako visokej stopinji. — Posebno pa nam služi v tem obziru jako praktična knjiga Benedikta Widmana. Govoriti hočemo najprej o potrebnih lastnostih pevovodjev, potem o njih izobražen ju in postopanju nasproti pevcem, o sestavljanju pevskih zborov, o razpostavljenju pevcev pri produkcijah, o sestavljanju koncertnih programov in o spremljevanju na glasoviru.
Pevovodja ima navadno Še večje težave, nego pa glasbovodja, ker prvi ima skoraj navadno poslu le z diletanti in čestokrat takimi, ki niso niti povohali teorije petja. Neobhodno potrebno je, d:i Je pevovodja tudi sam pevec, da lebko preudarja, kateri pevci imajo slabe navade pri rabi organov in da torej lebko odstrani take nepravilnosti. — K tem slabim navadam štejemo posebno ono kričanje nekaterih pevcev, ki bi radi druge preglasili. S preveliko močjo peti glas ne (ioni nikoli lepo in tak kričeči pevec si navadno pokvari časi tudi prav dober glas. Nekateri poj6 skoz zobe, skoz nos, nekateri zopet zadržujejo glas v gol-tancu, ker jezik premikujejo preblizo goltanca. V takih slučajih mora pevovodja dotične pevce posamezno učiti, dokler jih odvadi omenjenih napak. V mešanih zborih predvlada čestokrat neka raztresenost; ženski spol rad ne drži točnosti; poleg tega pa niso ženske posebno pazljive, vsled česar negotovost posebno pri povzdigovanju glasu. Zarad tega gre kaka pesem pri skušnjah pr;iv dobro, pri produkciji pa prav slabo. Na slabo petje vplivajo tudi Še drugi uzroki, kakor
približanje se skoraj gotovo zdaj vrši, kar pa Bis-rnarku greni stare dni in vsled česar je v zadnjem času močno prehlajen. Čemu tudi Avstriji posrednik? Da bi nazadnje še terjal neopravičene provizije in zahteval, da se Avstrija preseli popolnoma na Jutrovo? Vse to ne more konvenirati odločilnim krogom v Avstriji, katerim so merodajni positivni činitelji sedanjega evropskega položji, katero je očividno tako, da je treba sosebno Avstriji računlti si Slovanstvom. In ker se tudi notranja avstrijska politika nagiblje na konservativne činitelje, mej katere merodajni krogi nehote morajo vštevati tudi slovanski element v Avstriji, torej skoraj ni mogoče misliti, da bi se Avstrija postavila na stran zveze, katera bi bila odločno obr-nena proti Slovanstvu, Avstrija je temveč primorana, ako hoče izvrševati mirno svoj poklic na Jutrovem, da izkoristi politično misijo svojih Slovanov in se ne briga več za nemško in italijansko misijo, katere imati uže svoje sredotočje v Rimu in Berolinu. Mi torej Še enkrat zatrjujemo, da zveza avstrijsko-ruska je po naravi in evropskih razmerah postala potreba obema državama, kar prav za prav jej daje pravi pomen. To velja gledć zunanje naše politike.
A v notranjej politiki se zdaj god6 stvari, katere morajo obžalovati vse federalistične stranke. Mi menimo namreč afero Kaminski, katere so se ustavo-vercl z vso slastjo poprijeti, da ž njo napadajo sedanjo vlado in sedanjo veČino drž. zbora, in vendar je Kaminski le to izvršil v malem slogu, kar so ustavo-verci izvrševali v velikem slogu in kar so Še celo zagovarjala ustavoverna ministerstva pred parlamentom, namreč teorijo o darilih in provizijah (Trinkgelder-theorie). In kedo je Kaminskega zapeljal, da je zlorabil svojo avtoriteto, kakor drž. poslanec? Ali ni to tisti baron Schwarz, ki Je o svojem času z ustavo-verci delal obširne posle na podlagi teorije o provizijah in darilih ? ali ni to tisti baron, kateri je pomagal z 1 milijonom gld. osnovati najzavrŽljivejšo ustanovo, glasoviti »Chabrus«?
Znano je bilo za časa ustavoverne mogočnosti, da so ministri trosili mnogo denarja mej poslance in demoralizovall celi> opozicijo z denarjem In koncesijami, katere so se potem v denar spreobrnole. Komu ni znano, na kak način je obveljala najprej Beustova nagodba z Ogersko; komu ni znano, koliko tisoč in tisoč je stala postava o direktnih volitvah? Slovanski rod je žaloval nad toliko korupcijo, trpel je ne le zarad spridenosti ustavovercev mej seboj, terauč Žalilo ga je še posebno to, da so U9tavoveroi po njih znajdeni strup tudi v nepokvarjenega Slovana cepili. In taki
so: velika vročina, veliki mraz, prepih, pri moških ponočevanje in nezmernost. Kder pevovodja zna za take zadržke, pač je bolje, da odloži skušnje, oziroma produkcije, ker s hrlpavimi glasi se je škoda postavljati. Pevovodja ne sme nikoli kazati nevolje, ker nevolja rodi nevoljo. Energično pa mora zahtevati točni dolazek vseh pevcev, ker počasno cepanje vzdržuje raztresenost. Pri poskuŠnji ni dobro, da se kak odstavek prevečkrat ponavlja, ker tako ponavljanje slabi pazljivost. Boljše je, da se napreduje s točko in da se oni teški odstavek kesneje ponavlja, ker vedno grajanje in pretrgovanje jemlje pevcem veselje. — Da se boljše spoznajo napake kacega pevca, naj se ukaže najprej peti bolj izurjenim pevcem, potem pa naj pojo vsi skupaj; — pa teh zadnjih naj se ne pušča predolgo pavzlratl in pevovodja ne sme preveč kazati, da daje nekaterim kako prednost, ker pevci so navadno občutljivi in ne sme nobeden preveč čutiti, da je zanemarjen ali preziran. V zboru naj pevovodja postavi k vsakemu glasu vsaj po enega izurjenega pevca, kateri dobro zadene in se dobro drži takta; na take predpevce drugi slabši pevci radi natanko pazijo, posebno v teških stavkih. Tudi na pravilno dihanje in sopihanje ima paziti pevovodja, da pevci zarad dihanja ne pretrgujejo besed in vodja mora celo s povzdiganjem palčiće dati pevcem znamenje, kedaj nastopijo dolge note, da se pevci poprej na-dihnejo potrebnega zraka. Markiranje s palčico je posebno potrebno po pavzah in za takozvanimi »fermati«, da pevci točno zopet začnejo.
Ako pevci kakega težavnega prevoda ne pojejo vsi enako, mora jim pavovodja naznačiti dotično arijo na klavirju, ali pa na goslih. Takta pevci navadno ne drže prav radi, v tem obziru pa mora pevovodja pedantno in strogo postopati. Kaj druzega je pri samospevih, kder mora pevovodja ali spremljevalec zvesto slediti pevcu ter se mu nekoliko podrediti. Tam kder tempo zahteva »accellerando« ali »ri-tardando«, mora pevovodja s palčico natančno to
ljudje se upajo denes poSt»nej vladi, kakor je Taaf-fejeva, ka| očitati in federalistično večino dolžiti korupcije? V vsakej velikej stranki morejo biti tudi manj vestni ljudje, a to je gotovo, če je kaj takih pri sedanjej veČini drž. zbora, je to le znamenje, da je ustavoversko otrovanje segnolo tudi v desno stran parlamenta. Vendar pa ima ta stran poguma in poštenosti zadosti, da sama zatrovane dele meče od sebe, da je sama, in morda še prestrogo sodila one poslance, ki so še Me na sumu nepoštenega, boljše nekorektnega, z etičnim pomenom poslanstva nestri-njajočega se dejanja. Stranka desnice in tudi vladaste morda prav storile, da ste v strogosti presezale celo to, kar bi mogli ustavoverci zahtevati v najstrožjem smislu. A pride čas, ko se bode stvar pred parlamentom razpravljala, in tistikrat menda ne bodo prizanašali usta-vovercem ni poslanci večine, ni zastopniki vlade. Gotovi pa smo, da vsa ta stvar, katero bi radi naši vellkonemci našopirili do neba, prav nič ne zmaje ni sedanje vlade, ni sedanje veČine drž. zbora in torej prav nič ne koristi vitezom Chabrus-a.
Važne gled6 notranje politike so tudi naše Primorske zadeve. K ljubu temu, kar seje godilo lansko
Soletje in lansko jesen, k ljubu temu, da italijanska ruŠtva v Trstu izkllučujejo uniformo našega cesarja, k ljubu temu, da udje patrijotične, od vlade podpirane stranke v mestnem zboru glasujejo proti potrebnim naredbam dež. vlade, k ljubu Še drugim manj poznanim neuspehom, ni pri tukajšnjej vladi zapaziti nobene prave odločnosti; ona še zdaj ni prepričana, da je treba z vso močjo na Primorskem podpirati edini tukaj po naravi poklicani element, da tukaj na Adriji spol nuje svoj narodni ln državni poklic, ter uniči raka, ki se vedno bolj zajeda v državno telo. Se zdaj se niso nekateri tuk. visoki gospodje prepričali, da z vsemi poskušnjami, da tukaj zasade tuje severne, tukaj prehitro veneče cvetice, ne ide. Ako pogledamo v Istro, nahajamo tam še vedno stare razmere, povsod le italijančevanje, ker le ne ide z nemčevanjem. Prav tako drugod po Primorskem prizadevanje, da se zadržuje napredek slovanskega elementa, kateremu se ne daje v gotovih krogih noben pomen ln katerega naravna moč se celo navzgor prikriva. Ali visoki gospodje ne vidijo, da tako gremo iz slabega na slabše ? Mi vendar nemamo navade strastno napadati brez uzrokov, in zatorej je naš glas gotovo opravičen in prav tako naše praŠanje: Zakaj drugo načelo vlade na Dunaji, drugo na Primorskem?
markirati ln zahtevati od pevcev, da vsi le njega pazljivo gledajo. Ako si pevovodja pri vajah pomaga s klavirjem, potem mora, ako tempo pojemlje, z desno I roko takt tolči, z levo pa igrati in ritmus vzdrževati. I Naravno je, da bo pri petji vsi pevci enega glasa i tesno skupaj, ne pa preveč narazen razpostavljeni in raztreseni, ker ako niso pevci skupaj in dobro razdeljeni, ni mogoče doseči prave zvoneče harmonije. Kadar uže pevci dobro zadenejo, treba je paziti na predstavljalna znamenja, na takozvano koloraturo, da se tako doseže oni vtisek, kateri je hotel doseči skladatelj. Zarad tega je posebno paziti, da pevci vse besede teksta pravilno izgovarjajo, zarad Česar se posebno priporoča večkratno čitanje teksta pred skušnjami, zaradi tega je tudi treba, da niso le sekiirce razločno pisane, temuč da je lepo, pravilno in razločno pisan tudi tekst. Ako se Še tako pazi na »piano« in »forte«, pri vsem tem je teško doseči popolno enakost moči vseh 4. glasov, ker glasa registri nemajo vsi enake moči in vsled tega kak glas prevladuje; tako na priliko bo tenorja v srednjem položaju od b do f skoro vsakikrat bolj slišati, nego pa soprana, basa, alta, posebno ako se ti zadnji glasovi v takem glaso-položaju, v katerem imajo uže po naravi manj moči. V takih prilikah mora pevovodja tenorje brzdati ter jim priporočati, da ne pojo s polno močjo. V nizkem položju bas ne more močno peti, pri vsem tem pa nekateri skladatelji dajejo basu »forte« tudi v takih položji h.
Kder se nahaja kaj tacega, mora pevovodja vse druge glasove tako brzdati, da bas nadkraljuje.
Pevovodja naj pazi, da se pevci navadijo na tako zvano »mezza voce«, ker tako na polu močno petje je posebno potrebno glede samospevov v zboru samem, v katerem slučaju ne sme zbor solista zakrivati. — Pevski zbori v obče dosežejo pravi utisek na občinstvo le tedaj, ako izvršujd vse nijanse ali spremembe, piano, forte, crescendo in decrescendo.^ Ako se zbor vzdržuje pri »piano«, toliko efektnejše in
EDINOST.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Jako zanimiva je bila seja državnega zbora zadnjo saboto. tfila je namreč na dnevnem redu znana zadeva bivšega državnega poslanca Kaminskega. Poslušalci so napolnili vse materije. Nastopil je najprej trgovinski minister baron Pino ter odgovoril na zadnjič omenjeno interpelacijo tako le: «Kar se tiče otdanja zgradbe galiSke poprečne železnice enemu glavnemu podjetniku, sprevidelo se je, da je najugodnejše izročiti grajenje enemu samemu podjetniku in sicer z ozirom na to, da je bila dovoljena' vsota, posebno za železne mostove, jako pičla in tudi zalo, ker bi se imela železnica z veliko hitrostjo zgraditi. Pri pavšalnem razpisu se je ukronolo vse. kar je ugodno pospeševanju zgradbe. Ponudba stavbenega podjetnika baiona Sclnvarza se je sprejela, ker je bila državnemu zakladu najugodniža.
Glede Kaminskijeve zadeve je trgovinsko ministerstvo uze sestavilo posebno komisijo i« uradnikov, ki dozdaj niso bili v dotiki z gališko poprečno železnico, ki je uže otšla na mesto, da stvar natanko preišče.
Ako so se dogodile nepravilnosti, postopalo bo ministerstvo strogo, podatke preiskave pa naznani zbornici
Sicer pa je pravosodnji minister uže 7. t. m. zaukazal državnemu pravdništvu, naj mu o tej zadevi poroči, in to je sklenolo, da Ima preiskovalni sodnik v kazenskih stvareh preiskavo uvesti.«
Potem je dr. Kopp utrjeval predlog glede volitve posebnega odseka izmej državnih poslancev, da preišče Kaminskijevo zadevo.
Krepko je na to odgovoril grof Taaffe tako le: «Vlada je storila vse, da se ta stvar razjasne in preiskava naglo dokonča- Vlada odboru, ako se izvoli, vse mogoče pripomočke v roke da.
Mislim pa, da se mi je povedalo, naj bi ta komisija zadrla svoje želo v vlado, ali nje posamezne ude.
Ako bi tega bilo treba, tedaj ukazuje ustava dru-gnČne določbe. Ona zahteva, da se udje vlade praviloma zutožijo državnemu sodišču.
Tu pa se bo vedel vsak ud vlade braniti, zdaj pa zavračam vse govorice in natolcevanja, ter si pridržujem besedo, katero o tej stvari k malu zopet povzamem*.
Te samosvestne ostre besede grofa Taaffeja so bile strele na levičarjev glave. — Levičarji so hoteli zarad enega državnega poslanca, o katerem se le še sumi, da je zlorabil svoja poslanstvo, vreči vso vlado, ker sodnija še ni dokazala zlorabe; oni sami pa, ki zdaj napadajo zarad te zadeve vlado, bahali so se celo takrat, ko so imeli oblast v rokah, in to javno v državnem zboru s tedanjimi miniBtri vred, da prejemajo od velicih podjetij «zapitnino»; celo minister Giskra se je hvalil, da so mu na dom prinesli 100.000 gld.I Tadajna spridenost je bila tedaj Častna, zdaj pa. ko se je en poslanec z desnice nekoliko umazal, zdaj je vse drugo, če tudi ga je večina državnega zbora obsodila ter mu zaprla vrata v državni zbor. — Kako moralno je postopala o tej zadevi večina državnega zbora, priča to, da je sprejela Koppov predlog, Ker sta se poslanca Rieger in Grocholski za to izrekla, pri tem pa tudi zavarovala zoper to, da bi sprejem tega predloga bil nezaupnica vladi. — S tem izrekom in sprejetjem omenjenega predloga pa je levica državnega zbora dobila strašen moralen udarec.
V držaznozborskej seji dne /7. t. m. so dalmatinski poslanci podali predlog glede predrugačbe § 14 sodniškega reda, kateri za Dalmacijo predpisuje italjanski uradni jezik. Ta zakonski predlog je načrtal poslanec dr. Klaić ter ga utemelil. Večine izvrševalni odsek je zagotovil, da bo ta predlog podpiral.
Dalmatinski poslanci zahtevajo, naj bo uredski jezik le slovanski in italijanski.
Kranjski deželni zbor, kakor se poroča z Dunaja, ne bo razpuščen pred šeststoletno slavnostjo in bo sedanji deželni odbor v slavnostnem odboru. Nove volitve bodo Še le pozneje, a zboroval sedanji deželni zbor ne bode več. Tako sino sodili mi tudi uže takrat, ko se je temu popolnoma nasprotno poročalo.
Vnanje dežele.
Pogajanje črnogorske vlade s Turčijo zarad meje je bilo brez vspeini. Crnogorska vlida je toraj ve-levlastim naznanila, da s Turčijo ne more nič opraviti, ker nalašč "dela zapreke, da je toraj v C'tinji skle-nena pogodba ničeva in da pretrga občevanje s Turčijoter da z orožjem vzame kraje, prisojene Crnejgori. — To je važna stvar, ker iz take iskre vstane večkrat velik požar, in vstal bi tudi 2daj gotovo, ako ne bi velevlasti pritisnole na turško vla io, katera se bo na vse zadnje vendar le morala udati.
Na Francoskem, kakor se vedno bolj kaže, gre republika h koncu. Nobeden veljaven mož neče več prevzeti ministerskega sedeža. Naročilo se je Freyci-netu, naj sestavi novo ministerstvo, a on je odgovoril, da mu tega ni mogoče, ker se ne more nanašati na večino državnega zbora. — Francoska republika visi na zadnjem klinu, i če to pojde še nekoliko tednov tako dalje, skoraj gotovo se unatne revolucija. Nastopkov take revolucije, katera bi protresla vso Evropo, pa nobeden ne more proračuniti.
Francoski senat je zavrgel ministerski predlog glede postopanja zoper ude nekdaj vladajočih hiš, ako se zagreše zoper varnost države ter sprejel Wadding-tonov predlog, po katerem se imajo princi iz dežele izgnati, ako se zakrive kacega dejanja zoper varnost države.
Največi nemški skladatelj RiharA Wagner umrl
je včeraj v Benetkah.
Dopisi.
v Trstu 12. februvarja,
(Pane Jure) Na tvoje neslano »Poslano« v »Ed.« št. 12. t. 1. jaz tebi ne odgovorim »per hambiaion come i sciavi di Greta« dejal bi »Cittidinov« pisun -izdajalec — ampak »per T araore che porto alla ve-rlta«.
Pane Jure, jaz te le to prašam: Na katerej podlogi moreš ti v imenu skupnega okoliškega učiteljstva — na svoje ime »Poslana« kovati v »Edinosti«? Si li ti dobi i v to od omenjenega našega učiteljstva poverila? Res je, da si lovil podpisov na svoje »Poslano«, a pri tem poslu sreča ti je bila nemila, obr-nola ti je ona svojo tolsto plat i ostal si predolgim nosom — liki brezzoba babica pred loterijno ploščico, ko je z jednim čislom več, ali z jednim manje zgubila »ambo«.
Ti »Piku« očitaš to, o čemer se njemu niti sanjalo ni. Pač pa »Pik« je pisal contra pisunu v G., da bi abotno bilo nakladati našemu učiteljstu novih bremen, siliti ga k nadaljnemu izobraževanju v ital. jeziku; ko ta jezik v okoliških šolah ni predavalnl, ampak le postranski predmet. Da je naše učiteljstvo v tem jeziku dovolj izobraženo, to lahko vsak vidi, kdor ni slep na dunu. Nadalje je »Pik« pisal, če uža to nameravajo vpeljati, naj raje vpeljejo izobraževalni kurz za »slovenščino«, katere so nekoji učitelji krvavo potrebni.
Ali o izpitih po novem, srednjem, starem kopitu (kakor ti nazivaš} v »Pikovih« člankih niti sledu ni, Signore! Za gg. učitelje, ki so izpit po starem napravili, znal je »Pile« tako dobro, kakor ti; a tebi ni dostojno jih ovajati svetu, ker ti gg. so prvaki v šolskih zadevah, oni so pravi naši pedagogje in vedi, da ti gg. uč. napredujejo s Časom, ve luo se Izobražujejo, Čitajo slov. časopise, društvene knjige naših literarnih zavodov, i razna druga dela naših književnikov itd. ti pa le »Sattadina« v kavarni Fabbris. Omenjeni gg. učitelji bi mogli tebi služiti v izgled, umeješ Jure!
mogočnejše postane potem »forte«. Človeška slabost, da nihče noče popolnoma zginoti v celoti, ta je posebno pri pevcih udomačena; a ta slabost kvari petje, zatorej je treba mej pevci gojiti duh celokupnosti, solidarnosti, kar Nemec imenuje »Corpsgeist«. Pevcem je treba dobro v spomin vtisnoti staro pevsko pravilo : »Dober pevec ne sme v zboru slišati svojega lastnega glasa; njegov glas mora se zliti z vsemi drugimi«. Zarad tega se mora pevovodja z vso ener-žijo protiviti nečemurnosti posameznih pevcev. Lepo harmonično, dobro izraženo petje ne dopada le omi-kancu, temučtudi neomikanca očara, da si ne ve zakaj; kričanje se bo tu in tam neomikancu dopadalo, vendar pa, če ima mej dobrim petjem in kričanjem zbirati, odloČi se uže inštinktivno za prvo. Jaz sem imel velikokrat priliko v tržaškej okolici opaževati sodbo prostega naroda o petju. Pel je kak okoličanski zbor, ljudstvo mu je ploskalo; na to pa je začel Hajdribov kvartet, v katerem tudi niso bili sami mojstri, pa so občutljvo in izrazljivo peli; a le en glas je nastal po dvorani: »to je petje I« in sami okoličanski pevci so tako govorili. Ako pevovodja vodi močan zbor, paziti mora vedno bolj na zbor, nego pa na soliste, kateri morajo uže tako trdni in zanesljivi biti, in znamenja, keda) ima zbor vpasti, morajo biti močneja, nego ona za soliste.
Pii zbiranju skladb za koncerte mora biti pevovodja nepristransk; on mora posvetovati se s pevci, kajti skladba, katera pevcem bolj dopada, sponese se tudi boljše, nego pa taka, ki je ali pretežavna, ali pevcem ne gre v uho. Pevovodja naj od svojih pevcev rajše zahteva premalo, nego pa preveč. Pri sestav-ljenju programov naj se pazi na varijacijo, na različnost, ker le tako je mogoče zadovoljiti večino pevcev in poslušalcev. Pevovodja mora tudi paziti na to, komu oddaja samospeve, kako razpostavija pevce, potem mora duh vsake pesmi, katero hoče predstavljati, natančno poznati; on mora hitro zapaziti in od-
straniti vsako napako; on mora imeti krepko voljo in previdnost; uže njegovo oko mora na pevce upli-vati in nasproti pevcem mora on imeti popolnoma neodvisno stališče, pravo avtoriteto; ker te zadnje lastnosti ga bodo podpirale najbolj v njegovem delovanji. Iz tega je razvidno, da pevovodja ne more biti človek, ki ne pozna muzike, ki ni tudi nekoliko po naravi navdarjen za ta posel, ki ni energičen in ne uživa pravega spoštovanja in zaupanja sosebno mej pevci. Pevovodja, ki združuje v sebi vse te lastnosti, pa more tudi iz samih začetnikov napraviti pevski zbor »comme il faut«, mej tem ko Človek brez vsake teorije, brez enerŽije in prave avtoritete še izurjene dobre pevce popači. To vse naj bi si zapomnili naši pevovodje in naj bi gledali, da si kolikor le mogočo pridobe omenjenih lastnosti. V ta namen pa je treba, da se uče in mnogo petje zadevajočih knjig in razprav čitajo. Ne bode torej odveč, ako jim zaznamujemo nekatere knjige, iz katerih si morejo pridobiti potrebuega poduka.
Benedict Wi Imann. Handbiichlein der Harmonie-, Melodie- und Formlehre. Leipzig. Verlag v. G. Mer-seburger.
Otto Tirsch. »Elementarbuch der Harmonie und Modulationslehre«. R. Oppenheim, Berlin.
Dr. Emil Nauraau. »Nachklange« in različna druga dela za uže bolj učene muzikarje, R. Oppenheim, Berlin.
Musikalisches Conversations-Lexikon. Eine En-cyclopiidie der gesaramten musikalisehen Wisseo-schaften. R. Oppenheim Berlin.
Se veliko drugih pisateljev o petju in muziki imajo posebno Neinci in Italijani; a tudi mej južnimi Slovani se je začela širiti ta literatura in opozorujem posebno na glasbeno matico in Ceoiljsfco društvo v Ljubljani, na dela pl. Zajca in Kuhača v Zagrebu, katera pa so našim pevovodjem uže tako manj ali več poznana.	Tdre Poldetov.
Potem zapomni si Jure, da red na spričevalu nl-česa ne izkaže, če človek ne zna dejansko. To istini, tost so skušali mestni učitelji, ko z vsemi spričevali so i morali pohajati »il corso perfezionamento nella lingua italiana«. Kateri učitelji potrebujejo izobraževanja v slovenščini, to je »Pik« dostojno natnii>nol svojim prstom, i tako finega razsoja se ne potrebuje, da se ugane — kam »Pik« taco moli. In to je on izdelal na podlagi 1. 1. v »Ed.« in dop. v nekdanjej »Soči«. Ker pa hočeš vedeti, če se ti nahajaš mej njimi, »Pik» ti ne more druzega, nego potrditi i reči mpj »prvaki« — in on se naslanja na ta le silogizetn: Ako bi Jure Bonin umel dobro slovenski, tako presneto slabo bi on ne bil mogel tolmačiti Pikovih člankov — katere je naopak razumel. Kdor pa na-opak umeje — slabo ume je: in kdor tako umeje. da dotiČiega jezika ne zna. Radi dostojanstva pa, kojega zastopa mej narodom, ta jezik (jezile naroda) mora znati — tedaj je prisiljen se ga naučiti. Vedi Bonin I da eno je zahtevati i drugo zahtevat.
Do drugih imen tebi ni dana oblast v »Poslanem«, nepostavno si se cenzorjem vse učit. okolice postavil. Bo li on temu dejanju molčal ?
Nescire, cognoscere, quid »P.» slovenice serip-serit, antequam annus 1882 salutis nostrae obitus sit, id est in slavicis literis, seripturis rebusque gestis, te puerum esse videtur.
Da si mi zdrav Jure.	Pikus.
S Primorja 5. februvarja.
(Slovenski učitelji — pospeševalci — nemščine.) Znano bode nekaterim gospodom, da je na Krasu v nekaterih Šolah nemščina obligaten predmet. Visoki c. k. deželni šolski svet vsako leto učiteljem, ki ubijajo v glavo slovenskej deci nemško modrost, po »zaslugah« podeljuje — remuneracije. Tudi letos so meseca ja-nuvarja bili nekateri kraški učitelji za vspešno poučevanje nemščine obdarovani. Evo njihovih imen: F. v R. je dobil 40 gld., B. A. v T. 30 gld., H. J. 30 gld., H. J. 30 gld., N. P. je dobila 25 gld., L. A. 40 gld., T. F. N. 30 gld., T. J. v K. 25 gld., K. A. v K. 15 gld.
Kakor vidite, tako so mej njimi tudi nekoji »rodoljubi«, ki imajo posebno zadnje čase mnogo posla s tem, da ob raznih prilikah in po raznih načinih ropotajo, da preti vsled nadzorovanja g. Q. nevarnost slovenskej reči v kraških Šolah! A zdaj so ti lju ije, dobivši nagrado za poučevanje v nemščini, potegnoli po lisičje rep mej noge ter molče, misleč si: D.tbri so novci, akopram jih nekateri nazivljejo »J—eve groše«l Zakaj ti domoljubni narodni učitelji ne vračajo nagrad za nemščino?
»Vse ni zlato, kar se blišči,« in tudi vsak kričafi ni rodoljub. Mej nekaterimi kraškimi učitelji je mnogo gnjilega in trebalo bi resnično dobre metle, da očisti vrfo nesnago pred pragom teh junakov, tudi tistih, ki se tako samooblastno razkoračujo v »Slov. Narodu«, sumneč in obdolžujoč nadzornika Quantschnigga, Kateri je v tein obziru še vendar bolj pravičen, nego marsikateri dopisnik v ljubljanske liste.*) Da napadeni napadovalce — zaničIjivo prezirajo, neodgovorivŠi ničesar nezaslišanemu obdolževanju v »SI. N.« in drugod, to je čisto prav. »Auch das Schweigen ist eine Antwort«, pravi Nemec, In v resnici nehvaležen posel bi bil, kregati se s temi — junaki I — Mi mislimo, da kraški učitelji s takim steklim zadiranjem drug ob druzega ne bodo gojili mejusobne kolegijaU nosti, katere pravo gojitev naj se gred6 učit od drugih učiteljev po drugih pokrajinan! Brez zamere 1
Z Notranjskega .11. februvarja.
Nahajajo se ljudje, oziroma dopisovalci, koji druzega ne dopisujejo, ali bolje reč6no, koji druzega dopisovati ne znajo, nego samo osobne napade, obrekovanje, sumničenje, z eno besedo, oni so le, kakor dopisovalci, v tem jako spretni, v čemer so dolgoje-žične babure pri kacem vodotoku ali studencu. Tem tvarine ne primanjka tako hitro, ker vsaka še tako ničeva malenkost jim je povod za obširen puhel dopis. Da jih pri tem poslu le strast vodi, to pač nihče ne dvomi. Gorje onemu, na kogar se taka »novinarska hiena« spravi, osobito ako se jej hraniti ne zna; ta pazi nanj, na vse njega čine, govorjenje, vse pre-tuhta, potem pa prideva ali odjemlje; slabo nararei prideva, dobro pa odjemlje. S hinavskim ali jezovit-skim smehljajem prične potem pisati, češ: zopet ga bodem! Strast pa te zagrizleže tako daleč vodi, da niti ostalej obitelji dotičnega ne prizanesejo, naj si uže bode poštena žena, ali nedolžna hči; vse potegne, ako le more v svoj umazani koš. Ti ljudje se pa napadanja tako hitro ne naveličajo; kajti strastnež je večni sovražnik. Navadno se pa ti ljudje poslužujejo brezimnih ali anonimnih listov, to jim je spričevalo, kako pošteno je njih dejanje, ker se svitlobe boje.
Da pa ti, ne kaj galantni dopisovateljl, ne gnezdijo vedno v enein ter istem časopisu, to je lahko umevno; kajti ako je kolikatij pošten list, euacib dopisov se kaj naglo naveliča, ker dotični g. urednik pač hitro uvidi, da enaki dopisi, ker se le prazne osobnosti pero, več škodujejo listu, nego koristijo. Za to so pa primorani gori omenjeni preseljevati se iz enega lista v druzega; kakor kukavice s6 svojimi
*) Ker je prepir o g. Q. uže presegel meje, zato smo primorani o tem gospodu izreči svoje menenje. G. Q. je dober pedagog in tudi pošten mož; a kakor slišimo, on ne zna dobro slovenščine, katero bi kot nadzornik slovenskih šol vendar moral znati temeljito. Kar se tiče njegovega poslovanja, postopal je dozdaj na Krasu še precej korektno in tudi se ni slišalo, da bi bil posebno silil nemščino v ondotne šole. Ne ponaša se, kakor kak Pirker, Sima itd., mnogi napadi nanj utegnejo biti resnično le izvor osobne strasti; pri vsem tem pa bi bil g. Q. lehko še boljši in bi se lehko kakor Slovenec vsaj slovenščine naučil, da bi jo znal vsaj tako, kakor jo zna vsak količkaj vreden slovenski učitelj. Tudi to ni prav, da je Šolski nadzornik oportunec, ker šola je vzvišena stvar in za vodstvo takih stvari, je treba poklica in pravega navdušenja.
Ured.
EDINOST.
jajci, tako romajo ti, hotel sem reči, tako je romal eaen se svojim prešičkom.
Ta dopis sem pisal, da ustrežem želji več Čita-teljev, kajti pritožbe o tej zadevi so me) olikanimi družbami in krogi prav jasne in glasne postale.
Trnovo 8. februvarja.
Milo so zapeli dne 5. t. m. zjutraj trnovski zvonovi, ter naznanili tužno vest, da je po osemmesečnej mrtudnej bolezni premi nolo blago bitje trnovskega g. dekana Matije Struceljna. Kmalo za zvonjenjem je naznanjala to prežalostno vest zopet na zvoniku vijoča se črna zastava, ter z visočine v nižini hode-čim nekako oznanjevala: g. dekana, ljubljenega g. de-kana ni večt Da, ni več mej nami prehlagega — milega dušnega pastirja; zgubo njihovo čuti v obilnej meri vsa trnovska dekanija, čemer najbolja priča so obile solze prelite mej časom njihove bolezni — vzlasti pa o njihovej smrti.
In danes, ko je nastopil oni osodepolni dan, ko se ima truplo preblagoga g. dekana izročiti materi zemlji — uanes še le se je pokazala istinito prava ljubezen do svojega preminolega dušnega pastirja.
Kedo je videl še celo pri večjih pogrebih enako štev. ljudstva, katero je privrelo iz vse trnovske de-kanije, ter se sme čislati na najmanjše štev. 3000. Mej vso to množico našel bi bil le malo suhih očes, vzlasti ko so rajncega g. dekana pogrebci prinesli iz farovža, ter položili rakev na mrtvaška nosila. Kedo more popisati takratna Čutila pričujočega ljudstva, ter potem ko so pogrebci nosila vzdignoli, ter nesli blagega g. dekana skozi vas k večnemu počitku? — Spremljalo jih je na tej poslednjej poti 23 gg. duhovnov, mej njimi tudi 2 oo. kapucina z Reke, pred katerimi je šlo nekaj parov belo oblečenih deklic in neštevilno druge Šolske mladine z gorečimi svečami v rokah. Sprevod in pokop so vo lili preč. g. kanonik Urbas iz Ljubljane. Dva moža sta nesla pred rakvo prekrasne vence; na vsakej strani rakve je stopalo po 5 mož z velikimi svečami kot častno spremstvo.
Pred pogrebom se je razdelilo še nad tisoč sveč, katere vse so gorele mej vso pogrebno slovesnostjo. Ko je sprevod došel v cerkev, pričele so se slovesne mrtvaške molitve; vmes se je bralo več sv. maš. Po dokončanih molitvah in mašah so pridigovali čast, g. Dr. Sterbenec, župnik iz Hrenovic, ter v kratkem a jedernatem govoru naslikali živenje rajncega g. dekana. Omenili so mej drugim, da za rajncim g. dekanom žalujejo Štirje: prvič njihova sorodovina; drugič vsa trnovska dekanija; tretjič njihovi duhovni tovariši in četrtič sv. cerkev sama.
Vse to je živa istina, kajti nemogoče si je predstavljati boljega prijatelja svojej sorodovini, nego so bili rajnki g. dekan. Tudi trnovska dekanija ima dovolj uzroka žalovati za blagim svojim pastirjem, kajti z glasom, s kakoršnim so 6ni, bodisi v spovednici, na prižnici ali pa zunaj cerkve svoje ovčice na dobro duhovno pašo vodili, ne najde se lahko enak pastir.
Kot 35 letni skuŠeni duhovnik so vedeli v duševnih in telesnih zadevah duhovnom in drugim vedno le najbolje svete dajati, vsled česar bode jih marsikdo jako pogrešal. Da, po vsej pravici sme tudi sv. cerkev žalovati nad toliko zgubo. Zgubila je najzvestejšega sina — najboljega delalca v svojemu vinogradu, katerega nadomestiti bole teško. Ne trdim preveč, ako še pristavim, da tudi domovina sme na prerani grob zvestega jej sina položiti venec žalosti, kajti enako ljubečih sinov se le malo nahaja.*)
Sploh ima mnogo uzroka žalovati nad zgubo predobrega pastirja marsikdo, kateri je od njih, bodi si v duševnem ali telesnem obziru mnogo dobrot prejel, saj njihova vrata so bila vedno gostoljubno odprta, in njihova usta so nagovarjala rada vsakega ljubeznivo. Želimo pa, da bi trnovska dekanija dobila njim vrednega nastopnika, njim daj Bog pa večni mir in pokoj!
Z Gorenjskega, 9. februvarja.
V dopisu z Gorenjskega v štv. 13. »Slovenca*, popisuje čestit gospod dopisnik občinsko volitev neke fare i občine, ker mi je prav dobro znana volitev te občine, moram opomniti, da čest. gospod dopisnik, ni bil povsem dobro poučen, ker stranka »y« kakor
{'o g. dopisnik imenuje, povsem je postavno postopala, ter je vladnega komisarja opomnila, da stranka X ne voli postavno, in je g. vladni komisar dvakrat opomnil, da vsak, ki ima pravica voliti, sme le 2 krat voliti, 1 krat za sebe, in drugič s pooblastilom, vendar pa ni branil, da so možje stranke X po 3 krat volili in sicer 5 mož; vprašam tu, ali je to postavna volitev? naj bere občinsko postavo §. 8. in naj sodi, na katerfj strani je pravica? kako je mogla slavna c. k. vlada to nepostavno volitev odobriti, to tni je nerazumljivo. Da bi bila pa kaka nevarnost pretila posebno od strank »y«, ne, ker ta stranka ni vedela nič za žandartnarijo, mogoče je bila stranka X na to pripravljena, ker je bilo uže ene dni pred volitvijo Slišati, kako se je neki širokoustni mož izustil, kako bo može stranke »y« iz volilne sobo metal i.t.d., tako more le neomikan, neveden in surov Človek govoriti. Za kaka načela je tukej Šlo, to bi bilo preobširno poročati. Narodnost je gotovo tudi uzrok, ker bivši župan zadnja 3 leta, kateri ne zna druzega, nego za pero prijeti, da podkriža, kar se mu predloži, ali je tak sposoben županovati v trgu Kropi v 19.tem stoletju? Tudi seje večinoma nemško urad-valo; kako je to mogoče, vpraša čitatelj? Prav tibo ti povem I. svetovalec je bil nemškutar, pri zdajnej volitvi pa je izvoljen narodnjak, za župana; kaj pa bo za Boga, ako ne narodnjak ker nič nemško ne zna; naj pa tudi še to povem, da ima zdajni župan I. in II. svetovalca nemškutarja, to pa vsak more vedeti, kaj more župan v takem položji storiti, ko bi imel tudi voljo, ima pa tudi odbornike, kateri niso
*) Po dokončanej pridigi sluSili so g. kanonik Urbas slovesno Črno mašo, pri katerej eo zbrani gg. učitelji peli •Nad zvezdumU in «Jamica tlha», kakor tudi pri grobu.
odločilni, ampak vse prepuščajo, kar kak nemškutar pove. da je pravo, in vsemu prikimujejo; vsak naj pa položi roko na s»Čno stran in se vpraša, ali nam ni istino povedal ? Toliko v pojašnjenje resnice.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesar je iz svojega premoženja daroval 200 gli. za napravo pokopališča v občini Villanuova v koperskera okraju.
Odlikovanje« Presviili cesar je počastil načelnika kranjske dežele, gosp. Andreja IVinklerja s tem, da mu je podelil red železne krone druge vrste ter ga s tem tudi povišal v baronovski stan. To je vesela vest in veilka čast ne le odlikovancu, temnČ tudi vsej kranjskej deželi.
Meja mestnega zbora je bila vče> aj zvečer. Sklenolo se je z večino 33 glasov proti 13, da se vladi odstopijo generalni magazini, kar je vse hvalevredno in za trgovino velike važnosti. Potem se je sprejel proračun hiše ubogih za leto 188'{, račun mestne zastavljalnice za leto 1831 i.i dovolilo se je še nekoliko doplačil na razne redne letne troške.
Tržaška razstava. Loterijsko žrebanje razstave bode 18. t. m. v redutnej dvorani gledišča Politeama. Začne se ob 7. tiri zvečer, nadaljevalo pa se bo v nastopivših dneh od 9. do 12. ure dopoludne in od 4. do 7. ure zvečer.
Tržaške novosift. Mlado dekle, neka Bol-čanka, služila je v Trstu in kakor navadno, da dekleta morajo Imeti svojega amorja, zbralo je tudi to dekle »fanta«; a ta fant je kar naglo zginol iz Trsta, dekle pa ni moglo več prehiti brez njega, zgine tudi ona za njim, a gospodarji so zapazili, da je se seboj vzela vse polno srebernine in drugih dragocenosti, vsled česar zdaj policija ne išče sicer Amorja, ampak blago Psiho, ki si je prilastila toliko tujih stvari. — Včeraj zjutraj so financerji ujeli vojaškega dezerterja I v trž. okolici in ga zvezanega pripeljali v vojaški zapor v velikej kasarni. — 40 Jetni /akin Osvald Za-vanja je včeraj nosil polne vreče, ena taka težka vreča mu je po nesreči padla na nogo in mu jo zlomila. — 48 letni fakin K. SuŠmel je včeraj v Via S. Maurizio padel v omedlevico in se na glavo tako nevarno ranil, da so ga morali precej odnesti v bolnico. — Lovrenc Bacichi, gospodar postreŠčkov se zelenimi osleci, je včeraj nagloma umrl zadet od kaplje. Letos kaplja zahteva nenavadno mnogo Žertev. — Kmet Dominik Braida iz Kormina je predvčerajšnjem padei v morje blizo železniške postaje. Dva mornarja sta gaz veliko težavo otela iz smrtne nevarnosti.
»Triester Zeitunff« zopet sum niči zdaj »tržaškega Sokola«, češ, da je na zadnji ples tega društva bil povabljen le ruski konzul. — Mi smo o tej zadevi poprašall pri predsedništvu omenjenega društva in zvedeli, da je odbor »Sokola« rasposlal vse polno tiskanih vabil po Trstu; vsakemu »Sokolu« pa je bilo tudi na prosto voljo dano povabiti kacega prijatelja, ki je vreden po svojem socijalnem poklicu in vedenju, da se vdeleži omenjenega plesa. No, predsednik »Sokola« je tudi osobni in večletni znanec ruskega konzula, gosp. Maleiner-ja in on ga je povabil, a ne oficijelno, naj pride na ples slovanske mladine v Trstu. Menimo pa, da je ruski konzul v tem slučaju prav tako človek, kakor vsak drugi, kateri je na vabilo kacega uda obiskal ples »Sokolov«. A stvar ima drugo stran; sumničiti nas hočejo, in mori'a se nahajajo celo mej tržaškimi Slovani takijudeži, ki zarad osobnosti domaČa društva pri tujcih sumničijo. Slovan ostane navdušen Avstrijec, in te njemu prirojene lastnosti ne izgubi niti, ako občuje noč in dan s& samimi Rusi, Nemci ali Italijani. To prosimo, da si dobro zapomnijo gospodje, ki iščejo dlake v jajcu, da bi Slovana počrnoli, ter tega primerjali Irreden-tovcem, ali pa »Bleisohlen«-politikarjem, ki zakrivajo ▼ažne dogodke ter potuho dajejo lahonstvu.
Pred sodn^o. Znano je našim Čitateljem, da ste bili zarad oberdankovanja obsejeni na več mescev ječe uže v novembru neka Lujiza Kramer ln neka Karolina Placuta. — A Kramer je v ječi izpovedala, da jo je Placuta zapeljala k pisanju onega pisma proti cesarju in da je zadnja sploh vedno grdo govorila o Avstriji, cesarski hiši i. t. d. Tudi je Placuta neko pričo zapeljala, da je o njej krivo pričala. Predvčerajšnjem je bila sopet obravnava proti Pla-cuti in sodnija obsodila jo je na novo na 2 leti težke poostrene ječe, tako da bo sedela ta drzna šivilja še 2 leti in 3 mesce. Ko so jo odpeljali sopet v ječo, rekla je: «Addio Trieste per 2 anni e 3 mesi» ter se držala na prisiljen smeh; a naroča sestra jokala je britko. — Zakaj ne bi šivilje ostale pri šivanki?
Policijsko. Ravnatelja mestne užitnine g. Apolonio je včeraj, ko je stopil v hišo, kder je užit-ninski urad, naskočil z nožem nek A. Frankovlč rod. Sežanec, ter mu z nožem predrl suknjo i ga malo ranil. Apolonio se je branil s dežobranom, ln napadnik bi ga bil gotovo močno, ali smrtno ranil, da niso bili pri rokah nekateri užitninski služabniki, kateri so napadnika prijeli in izročili policiji. Uzrok napada je bil nekda, ker ravnatelj Apolonio mu nij hotel dati službe, za katero je uže dolgo časa prosil. — Enemu pomorskemu kapitanu je včeraj nekdo na Lloydo-vemu parniku vkradel iz torbice 20 pruskih tolarjev.
—	Policija je zaprla malega šoštarskega učenca, ker je v neki prodajalnlci na korzu vkradel volneno ruto.
—	V Trstu so ljudje, kateri čakajo na tujce, da jih z lepimi besedami vjamejo v zanjke. — Prišel je te dni nek mlad krojač iz Štajerskega v Trst dela iskati; blizo postaja se mu približa en tak postopač in se mu ponuja, da mu bo našel dobro, ceno stanovanje in službo. — Mladeneč, ne sumeč slabega, vdal seje ln postopač ga pelje najprej v neko hišo na Veduta Romani, tam odda svoj kovčeg; postopač potem zvabi tujca, naj gre ž njim po mestu; krojač sprejme predlog in postopoč ga pelje daleč po stari cesti, tam ga je hotel spraviti v neko čudno, uže na pol podrto
hišo; a krojač je zdaj začel sumniti ter nij hotel vstopiti, vsled Česar ga je postopač začel suvati in zasra-movati, delati se jeznega in odteče v mesto. Tam gre k gospodinji, kder je poprej nnstanovil tujca in zahteva, da mu gospodinja sopet izroči kovčeg, ker je tujcu drugod dobil sobo. — K sreči se gospodinja temu protivi, nakar odlazi postopač z dolgem nosom. Kmalo potem pa vstopi krojač, katerega gospodinja vpraša, je-li je res po-dal po kovčeg. Morate si misliti obraz ubozega tujca, ko se prepriča, v kolikej nevarnosti je bil, komaj je prvikrat stopil v Trst. A komaj pol ure potem se tujec uže sprehaja po via Torrente, in kedo se mu najprej prikaže? Oni postopač. K sreči je bil pri rokah tudi policist, kateremu tujec potepina pokaže. Policija je v tem potepinu spoznala onega, kije tudi šolarČke slačil. Tujci v Trstu bodite previdni, pazite na one, kateri se Vam vsilujejo 1 — Nek fakin začel je včeraj prepir z drugimi 3 fa-kini; napadel je z roko vse tri, a ko je videl, da je njegov hrbet vendar v nevarnosti, potegne iz žepa nož, s katerim bi bil gotovo kacega močno ranil, da ni prišla v tistem hipu na mesto policija, ter ga vzela se seboj. — V tepežu so tržaški potepini 25 letnega mornarja, Marka VaŠkovica tako močno ranili, da je moral precej peljati se v bolnico. — V eni hiši v Via S. Maurizio je včeraj policija prejela enega. tatova iz Cervinjana, katerega je iskala tamošnja sodnija. Našli so pri njetnu več ukradenega blaga in dolg, ostro nabrušen nož. Zadnje dni je policija zaprhi še kake 4 druge tatove, ki so pokrali kuretnine ni drugih malenkosti.
Pri cestnem odlioru za senožeški sodnjiski okraj, kder so Izvoljeni za odbornike : gg. Ivan Dekleva iz Vrem, Anton Lenassi iz Sajovič, Hinko Kavčič iz Bazdrteira, Franjo Suša iz Senožeč in Matevž Prem-rov iz Ubelskega, postavljen je poslednji za načelnika.
Goriške novosti. Tudi v Gorici je bil letos pust jakb mlahov; po Travniku se je vozilo nekda prav malo kočij. Korso v obče pojemlje. — Podporno društvo ln čitalnica goriška pa ste imeli ta predpust prav lepe veselice, kar kaže, da slovenski živelj v Gorici dobro napreduje. — Italijani Goriški, to je la-honi, pa se smešijo, ker sedanji voditelj njih stranke je stara baba judinja. Brr....l Daleč so prišli. Pa saj tista »klapa« je bila uže od nekdaj bolj smešna, nego
resna; par čifutov, par doktorčkov, par .....ičev, ki
u mejo bolj »cvartuzza coi spargs«, nego politiko — pa je vse. — Predzadnja številka »Soče« je bila zasežena, ker je nekda napadala tuk. dež. vlado. — Zadnja »Soča« pa napada 2 Župana z Goriškega, ker sta nekda agitirala proti Dr. fonkli-ju in sta mu podtikala dejanja, katerih on ni kriv. —
Predvčerajšnjem o polunoči je vstal v Pauletičevej hiši v gosposkej ulici v Gorici požar, kateri so goriški vatrogasci s trudom zadušili, pri vsem tem pa ni bilo nobene posebne nesreče.
Župan iz Verse, g. Baldassi, o katerem so pisali časniki, in tudi mi, da so ga ubili ireden-tarji, je Še živ; a zbežal je iz Verse ln se preselil v Hercegovino, kder bo šel mej vojake, ker je častnik dež. hrambe.
Iz Materije se nam piše: 4. t. m. smo imeli občinski letni zbor. Gosp. G. Kastelec je položil letni račun, iz katerega se vidi, daje jako dobro gospodaril, ker je ostalo 15U0 gld. čistega premoženja. Vsa občina je zadovoljna in vesela, da ima v rokah županstvo ta vesten in za občino tako skrben mož.
Sestoletnica kranjske dežele« za katero se uže delajo priprave, bode sijajna. Program je uže potrdil cesar, ki se bo na Kranjskem mudil 5 dni in sicer dva dni v Ljubljani, kder bo stanoval v deželnej hiši, po en dan pa v Idriji, Bledu in Kamniku.
»Slovenski Narodu je bil v nedeljo zasežen, zarad članka o Primorskih zadevah.
Električno luč namerjavajo uvesti v Ljubljani v novej cerkvi srca Jezusovega. Odborniki so za to vsi uneti in toraj se je nadejati, da se projekt izvrši.
Vabilo k slavnosti, ktero priredi Ptujska čitalnica 18. februarja t. 1. v svojih prostorih »Narodnem domu« v spomin V. Vodnikovega 125-letnega rojstve-dneva. Vspored: 1. Mehul Josef: ouvertura za gosli, celo in glasovir. 2. Slavnosti govor. 3. Dr. B: Ipavec: Ilirija oživljena, zbor. 4. Deklamacija, S. Gregorčič: V pepelnični noči. 5. Foerster: Kitica slovenskih narodnih pesnij, mešani zbor. 6. Beethoven: slnfonija štev. 2. g-dur za gosli, celo i glasovir (čveteroročno.) 7. Dr. G. Ipavec: O polnoči, bas-solo s spremljeva-njem na glasoviru. 8. A. Nedved: Moja rožica, čve-terospev. 9. D. Jenko: Sto Čutiš. Začetek ob 8 uri zvečer. K tej slavnosti uljudno vabi.	Odbor.
Oberdankov prednik. V enej poslednjih Številk »Slovenskega Naroda« smo čitali, da je bil
Jired Oberdankom baje izžreban nek drug mladenič n sicer bogat Tržačan, kateri si je vzel pa raje živenje, nego da bi storil bil oni veleizdajski čin. — Naj omenim jaz nekaj o tem, kar mi je znano iz pozitivnega stališča.
Jako upljivna in mogočna je rodbina bogatih G-lli-jev, katerih palača se ponosno dviga ne daleč od Vaše redakcije. Imeli so dva sina in tri hčere. Eno hčer so poročili z bogatim M-tti-jem, sinom slov, krvi, katerega očetje so na Tolminskem še coklje nosili. Ta je bil pozneje iz Avstrije izgnan radi ir-redentskih Činov. Sedaj živi kot mogočen kupec v Vidmu (UdineJ. Oh! ubogi naš narodič, kde in kako žalostno izgubljaš svoje sinove! — PriletniŠi sin G-lli-jev se jo nastanovil v Rimu, ker je bil uže pri rojstvu odkupljen od vojaščine.
Ko je lanskega leta meseca junija počil glas, da je glasoviti Garibaldi vzdahnol svojo dušo. hiteli so od v«eh strani njegovi privrženci skupaj, da ga spremo k zadnjemu počitku. Tudi M-tti. je bil zraven.
Bilo je 17. junija zvečer, ko se zbere nekaj ir-redentovcev v nekem glavnem hotelu okolu okrogle mize. M-tti je zapeljal v to družbo sicer pametnega
EDINOST.
io poštenega G-lli ja, kateremu je bil ▼ sorodu po svojej ženi. — Tukaj se je sklenolo, da eden izmej njih mora nesti dve bombi v Trst. Znano je uže v kak namen.
In sicer naj izvrši to oni, pred kogar piileti črna kroglica, katera se vrže sredi mize. Ako tega ne stori, zavratno ga ubije eden izmej družabnikov. — Kroglica pade in obleži pred ubogim — G-lbjem. Niti sam si ni bil v svesti, kaj se je ztrodilo ; opomnil ga je njegov lahonski zapeljivec, mož njesove ljubeče sestrice, M-ttl. Kaj mu je bilo storiti? Mislil sije: če grem in storim, gotovo me zasačijo in obesijo in tako storim neznansko sramoto svojej rodovini, ako pa ne storim, umore me družabniki. V obupu je šel ter se vrgel o polunoči iz četrtega nadstropja na tla. Štiri dni pozneje so ga pripeljali v Trst. Njegovej materi se je reklo, da ga je zadela kaplja. Škoda je lepega mladeniča, katerega je zapeljal sin slov. krvi! Kaj je tega krivo? Dokler nam merodajni krogi v rumenej hiši v Trstu ne bo lo prijaznejši, ne bode bolje. Kedo je kriv, da je toliko slov. renegatov, kateri toliko škodujejo narodu in državi? — » '
, N-č.
Dar >Edinosti«. Velečestiti gospod Jurij Jan
Eodarilje blagodušno društvu »Edinost« gld. 20. — za ar mu v imenu celega društva izreka najtoplejšo zahvalo:	Predsedništvo.
Popravek. V dopisu »iz tržaške okolice »Ed.« št. 11 beri: Pod Barkovlje spada blizo 2000 duš, ne 1600, v primeri s Kontoveljem, ki ima cerkev enake velikosti, šteje pa le nekaj nad 1000 prebivalcev, ne 700.
Vodoran.
Vse gg. člane »Sokola« poživljamo naj-uljudneje, da se mnogobrojno udeleže »so-kolskega večera« ali »Jour fix-a«, kateri bode v nedeljo 18. t. m. ob 6. url zvečer v društvenih prostori via Goroneo št. 23.
Odsek.
V	poStne hranilnice se je vložilo v januarju v Avstriji (brez ogrske) 773.830 gld. Gotovo bodo vloge od meseca do meseca rastle, posebno ko bode prosto ljudstvo o koristi in varnosti novega zavoda dovolj podučeno.
Za pogozdovanje Krasa v tržaškej okolici za leto 1883 je dovolilo poljedelsko ministerstvo 3000 gld. Enoliko vsoto je določil tudi tržaški mestni svet v proračunu za leto 1883.
NesrefiB. Skoraj ni dan ne mine brez velicih nesreč. V Ameriki se je ponovila strašanska povo-denj. — 2. t. m. se je v biskajskem zalivu v strahovitem viharju potopil jako velik parnik «Kenmure Gastle«, ki je bil na poti iz Londona v Hongkong. Utonilo je nad 40 o^ob, nekateri so se rešili v čolnu, kateri je vihar tri dni sein ter tja metal; nek francoski parnik je otel do smrti vtrujene in razstradane ljudi ter jih v mestu Boulogne izkrcal. — V mestu Q,uimper na Francoskem se je šlo 3. t. m. zvečer mnogo našemljenih mladih ljudi na led drsat. Obli. zvečer pa se led vdre in pogrezne se 14 osob, sinov in hčer prvih rodbin v mestu, in vsi so utonili.
Mlada holandska Kraljica je vzgled zakonske žene in ljudoljubnosti. Ona je tudi posebna prijateljica lepih umetnosti ter jako nadarjena malarica. Kralju je za božične praznike podarila krasen service iz porcelana, kateri je sama pomalala. Kralj je bil tega nepričakovanega daru tako vesel, da kraljici ni mogel dosti hvale vedeti; poklical je k sebi koj prvi ve-čer svojega kamorneya služabnika ter mu rekel: »Ta service« je moja največja dragotina mej vsemi umetni-jami, katere imam in kraljeva moja jeza zadene vsa-cega, kdor kaj od njega pobije: nesrečnežu takoj službo vzamem*. — Minolo je nekoliko dni, neko jutro pa prosi ves propadeni kamorni služabnik, naj mu kraljica dovoli avdijenco, ker ga je zadela nesreča, da je dragocene service cukrarnico ubil in se boji,vda mu kralj službo vzaine. Kraljica pa ga je tolažila ter mu ukazala, naj prinese majhno steklenico onega lima, kateri imenujejo Francozi s tolažlji-vim imenom «ne pltMirez-plus» (ne jokajte se več.) Kraljica je potem cukrarnico umetno zlepila in še tisto jutro je bila zopet na mi/.i pri kraljevem za-jutrku. Kralj pije svoj čai, kraljica pa vzame v roke zlepljeno cukrarnico, pa kar naglo jej pade na tla. Ka kor bi bila vsa prestrašena, vpraša, ka/.oč na čre-pine na tleh: «Veličanstvo, zgubim tudi jaz svojo službo?« — «0 — reče kralj, smehljajoč se, ki je vse uganol — ti si angelj — ne pleurez-plus«.
Dražbe.
V	Komnu posestvo Jožefa Dogana iz Koprive, cenjeno 295 gld., 12. marca, 24. aprila. — V Tolminu posestvo lv. Presl-a, cenjeno 56oo gld., 1. marca, 2. aprila. — V Komnu posestvo Anton Iirajingerja cenjeno 255 gld., 12. marca, 21. aprila. — V Komnu posestvo Mihaela in Katarine Rudeš cenjeno 3oo gld., 10. marca, I9. aprila — V Komnu posestvo Antona Ukmar iz Koprive cenjeno 601 gld,, 12. marca, i5. aprila. — V Komnu posestvo Val. Gul iz Štanjela, cenjeno 75 gld., 12. marca, 23, aprila. — V Komnu posestvo Fran Pipana v Suti, cenjeno 680 gld., 9. maca 17. aprila. — V Voloski posestvo Fel Rubeža iz Kastve cenjeno 198 gld., aprila, 5. maja. — V Komnu posestvo Fil. Terčela iz Griuče cenjeno 2o55 gld., 6. marca, 12. aprila. — V Tržiču posestvo Eug. in Karola de Fabris iz Begliana. cenjeno 3i5o gld., 5. marca. 5. aprila. — V Kanalu posestvo Štefana LoviSček iz Gorenjepolja, cenjeno 7ao gld , 24. februvarja, 3i. marca, 28 aprila. — V Sežani posestvo Jožefa Grudna iz Samorca, cenjeno 616 gld., i3. marca in 6. aprila.
Tržno porodilo.
Kava — prodaje se kurentno po zvišanih cenah. — Te dni prodalo se je blizo 2500 vreč Rio srednje
baže po gld. 46. — Santos velja gld. 45 do glp. 52. — Java gld. 58 do gld. 66. — Ceylon plant gld. 90 do gll. 154.
Sladkor — povsod v slabem obrajtu, vsled česar so postale cene še niže —
Sadje —Se precej kupčije po nespremenjenih, a trdnih cenah. — Olje —v jako dobrem obrajtu, cene trdne. — Petrolje — po nespremen jenih cenah, tendenca dobra. DomaČi pridelki. — Za fižol prav malo prašanja, cene so vsled tega le nominelne. Po maslu pa je še precej prašanja. —
Žito. — Gene trdne, tendenca za povišanje cen. — Les — Naročbe naraščajo, cene se boljšajo. — Seno — dobro volovsko do gld. 21/,. —
Borano poročilo.
Tendenca skoro vsih papirjev bila je te dni jako dobra, kurzi trdni. — Za valute in devize prevladuje mlahovost. —
Dunajska toorsa
dne 43. februvarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » 45 •
Zlata renta..........96 » 60 »
57, avst. renta........92 > 70 »
Delnice narodne banke.....826 » — »
Kreditne delnice........291 » 25 •
London 10 lir sterlin......119 » 75 »
Napoleon...........9 » 50 »
G. kr. cekini.........5 » 62 »
100 državnih mark.......58 » 50 »
Javna zahvala.
Ovdašnji veletržec, gftspod Fran Kalister, poklonio je »Tržaškom Sokolu« preko družtvenog predsjednika svotu od for, 50.—, na kojem se veledufinom daru najsmjernije zahvaljuje
Odbor »TržaSkoa Sokola«
u Trstu 12. Februara 1883.
Gospodarsko društvo v Skednju
vabi svoje ude na občni zbor, kateri bode 25. t m. ob 10. uri zjutraj v gostilni Matije Sancin*a (pri »tiČku«),
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Predlaganje računa.
3.	Volitev novega odbora.
2-1	ODBOR.
Oznanilo.
Slavna c. k. deželna vlada v Ljubljani je z ukazom od 6. jannvarja t. 1. št. 11141 dovoliti blagovolila, da se preloži semenj v Rovlnh, katerih je sicer v pondeljek po tihej nedelji vsako leto, letos na 20. dan marca, to je na torek v velikem tednu. * Županstvo Rovte pri Logatcu dne 7. tebruvarja 1889.
(3—2)	J. Petkovšek.
V najem se takoj dd
arija in vinotoč
pek
v Ljubljani	„ „
z vsemi potrebnimi pripravami. Pogoji se izved6 pri hišnem posestniku samem, sv. Florijana ulice h. it. 12.
The Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo
fc^T eden goldinar-
dobi se
Originalni
Singer - jev šivalni stroj,
na
in to brez povišanja cene. PoroSlvo se daje za pet let, poduk domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke la Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.	(13-9)
v
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
Tn pnproato in naravno zdravilo j a prava do-» brodejna poracft in ni treba mnogih besedi, da ae dole ale njihova Čudovita moB. fle g» le rabijo nekoliko dni, olajffajo in prefenejo prav kmalu naj trd o-vratniBe falodens bolesti. Prav Uvrasno vatreaaio eoner hemorojde, prntl boleznim na jetrih in na vranici, proti firevoaMii boleznim in proti pllatam. pri Censkih mleCnih nadihinostih, aoper beli tok boljšat, zoper aroopok ter Biatij« pokvarjene kri. One ne preganjajo aamo omenjenih bolesni, ampak nas obvarujejo tudi pred vaako boleznijo. 10-1 Frodajejo ae v vaeh glavnin lakirnicah na avetu ; sa naroCbo in poM-ljaive pa edino v lekarnici Crittn/oletti • Gorici, * Trt tu v lekarni O. l£mn*tti i O. B. Rovi' in O, B. Foraboi*M. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati ae je pokvarjenih potnttkov, s katerimi ae zavolj lelje po dobiBktt tu pa Um JjudBtvo goljufa, daai nimajo nobene moCl in vrednosti.

e—« °......»»•
•Albert fJsSamassai
v
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki bo se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev In revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričalih, katere se morejb pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni
(10-2)	Rovls, Corso it 47.
oroda
c. kr. dvorni zvonar
fabrikant stroev in gasilnega v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne Škropilnico kakor drugo oro-lje in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sorle in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine
in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na
obroke.	(12—2) —
a. .vtmj.
IH
m Občim t—i
t t
i

I SO premij |	[ Utitanovljena lii4T*|
Diplom za zasluge mejnarodne zdravstvene razstave v Londonu 1881 za zdravstvene tvarine in
aparate za pospeševanje zdravja.
== PODPI«Ii -
Kje veličanstvo, angleška kraljica Viktorija. — Njegova kr, visokost vojvoda Edinburški Spenoer, razstavi načelnik. — Joh Erie Ericnsen, odseka načelnik. — Mark H. Judge, tajnik. Ozdravljanje katara, kašlja, hripavoMl, prsnih in želodčnih boležnl,
pomanjkanja krvi pri slabotnem životu in probavljanju, kakor krepilo pri vseh okrevajočih po vsakej bolezni
vedno z gotovim uspehom rabljen. Ivana Hoffa sladnt Izleček zdravstvenega piva, Ivana Hoffa koncentrirani sladni izlnček, Ivana Hofta sladna čokolada, Ivana Ilofllffe prsni sladni Izlečni bonboni. Vsakdanja pohvalna pisma priznavajo njih zdravilno moč.
Javna pob-valna pisma!
i
i
l
Prosim V;i3a blagorodje, poSljite mi zopet stekle ilc vašega izvstnega Ivana Hoffovega sladnega zlečka-zdravstvenega piva in 5 mošenj Iv. HolTa prsnih sl&dnih bonbonov v plavem papirju proti povzetju. — Ob enem Vam poročam, c*a sem uie 5 let trpel vsled plučnega katar« In pozneje skoraj eno leto vsled bljuvanja krvi na zgagi In zgačkanju v sapniku; kar pa rabim pivo Iz sladnega izlečka, čutim zdatno boljsanje in upam. da se pri daljiej rabi popolnoma ozdravim Sicer če bom le tako zdrav, kakor se čutim zdaj, uSe sem popolnoma tadovoljin i Vašim Ivana HolTa pivom Iz sladnega izlečka. Z največjim spoštovanjem Vam vedno udani.
Edvard Kollman, merski nadzornik. V Mariboru, 27. novembra 1882.
i
l
F Gorici, 2 aprila 1882.
Vaše blagorodje!
Vaš Ivana Hojfa koncentrirani sladni iilt&eh me je jako okrepil in moram Vam kvalo tzreili la to izvrstno in do hrodelno zdravilo. Prosim pošljite mi še C steklenic koncentriranega sladnega izlečka.
Konst. vitez Dabrowsky, c. k. stotnik.
Hojftra sladna čokolada je zadostila itie davno ču- L te tej pogrebi kakor rejilo in zdravilo pri pomanjkanja 1 krvi (CHlorose) in slabe m mešanju krvi, kakor tudi premnogim it tega utiraj ožim boleznim.
Dr. med in phil. Feliks Paul Ritterfeld zdravnik v Frankfurtu na M.
Glavne zaloge: v Trstu: Frsn Prinz, via Acquedotto, Jakob Seravallo le^arničar vin Cavana, Oom. Costa; v Gorio! : 6 Crlstofoletti c. k dvorni lekarničar; Pulj: Monay Delicaters VLJubljanl: P Lassnik H. L.Wenzel.V. Mariboru: P.Holasek. Svarilo pred ponarejanjum. Naj se zahtevajo le pristni Hoffovi sladni preparati. (Varstvena _marka, doprsna podoba iznajdenlka.__12—8
|Hoffovi prlwtni bonboni iz Mladncga Izlečka le v plavih zavojih.j

ijrii^ji-ipi^ jfi

Lastnik, društvo - EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F.HUALA. v Traiu.