Večji hribinski podori pogosto povzročijo sekundarne pojave. Teh je nastalo posebej veliko ob hribinskem podoru nad Kosečem. Podor sam je nastal kot posledica hribinskega plazu, ki se skozi celo leto 2002 giblje s hitrostjo 1.2m na mesec. Kinetični udar podora je nadalje sprožil še večji zemeljski plaz, ki je zasul grapo hudourniškega potoka Brusnika. Po močnejših deževjih so se začeli prožiti še drobirski tokovi. Sanacija zaradi težke dostopnosti naobmočju hribinskega podora in zemljinskega plazu ni možna.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-1CQ8X320

COBISSID

969301

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ribičič, Mihael, Kočevar, Marko (2003). Mehanizmi plazenja nad Kosečem v občini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi. Geologija, letnik 46, številka 1, str. 159-166. URN:NBN:SI:DOC-1CQ8X320 from http://www.dlib.si

MLA:

Ribičič, Mihael, Kočevar, Marko. "Mehanizmi plazenja nad Kosečem v občini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi." Geologija letnik 46. številka 1 (2003) str. 159-166.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CQ8X320>

Geologija
1953-
(Zbirni zapis)

Mehanizmi plazenja nad Kosečem v občini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepiMechanisms of sliding above village Koseč and with them linking remediation measures

Mehanizmi plazenja nad Kosečem v občini Kobarid in s tem povezani sanacijski ukrepi
Mechanisms of sliding above village Koseč and with them linking remediation measures